128
LISTJE in CVETJE
Odgonetke ugank v 7. številki:
1. Sok, pok, jok, lok. — 2. Pust — post. — 3. Jesen — jesen.
(Prav stauganila: Albert Nendl in Herbert Karlin, učenca pri sv. Juriju ob j. želez.)
Kdo ve:
i i. Ali je to vedeževanje, če rečem : ,,Jutri bode jako lepo vreme, ker se nocoj tako krasno žari na zahodu."
12. Ali res Bpada" rosa in slana, kakor dež in sneg? Odgovor na vprašanji v zadnjem listu:
9. Na zakon »vstrajnosti« se opira pre-mnogo jako znamenitih pojavov, katere v lažji pregled po sličnosti razvrstimo v več skupin. I. Težak voz se na prvo prcmakne le z ve-likim naporom, potem pa ga je lažje peljati, ker je tteba odstranjati le zapreke premikanja. Iz istega vzroka se z velikim zvonom težko zazvoni. a potem je lahko zvonili, ko je zvon v teku itd. — II. Reči, katere so v liitrem teku, je težko ustaviti, ker hočejo z jednako urnostjo še dalje hiteti, n. pr. veliko kolo pri strojih, železnični vlak, igrafia s takozvanim »volkom« itd. Človek, ki je hitro tekel, pade naprej, ako se hipoma ustavi, ker telo mu hiti šc dalje, noge pa so že obstale. Ce hočemo skočiti čez kako višino ali širino, moramo se zaleteti, da spravimo telo v tako hitrost, ki je potrebuje za čas preskoka. Ce hočemo dobro udariti, za-mahnemo; ako pa nasprotnik hitro umakne, n. pr. roko z mize, ko smo ga hoteli udariti, udarimo se satni ob mizo, ker ne morerno svoje roke udržati pravočasno. Jako nevarno je komu stol izpodrnakniti, kadar se useda, ker se ne more udržati in pade jako občutno na tla. Še zajcu pripisujejo tako-le modrost: kadar mu je pes že blizo za petami, skoči v stran, in pes, ki ni pričakoval kaj takega, leti še nekaj časa v ooo smer, kakor se je bil za-letel, zajec pa je med tem že precej na do-bičku; ko pa pride zopet v nevarnost, labko zopet poaovi svojo umetnost. Kaj ne, saj jed-nako tudi ti narediš, fe hočeš, da te ne more kdo ujeti. — 111. Ako zadene hitro se pre-mikajoče telo le ob jeden kos kakega drugega še mirno stoječega telesa, lahko se kaj odtrga, razlrga ali zdrobi, ker se vse ne more z isto hitrostjo premakniti: ako se z veliko silo od blizo nstreli v šipo, naredi se le okrogla luknja, vse drugo ostane celo; če zadene hiter voz ob kako večjo reč, odtrga je nekaj, ali pa se vozu odlomi konec osi; fcadar hočejo konji ležak voz hitro premaknili, rado se kaj utrga; pri železničnem vlaku se ne sme samo jeden vagon
zavirali, ker bi poprejšnji prehudo potegnili, zadnji pa prehudo pritisnili i. t. d. — IV. Ako hitro izpodmakneš podlogo izpod kake reči, obleži kar tam na mestu: če položSš krajcar na trd papir nad kozarcem, pa papir hitro po-tegneš, pade krajcar v kozarec; pek položi hleb na konec loparja, potisne v peč in hitro izpodmakne lopar, da hleb obleži tam, kamor ga je hotel položiti na razbeijena tla; zelo ne-varno je, hitro stol izpodmakniti scdečemu člo-veku itd. — V. Ako se dve ločljivi reči s hitro silo premakneta, pa se samo zadtija ali spodnja bipoma ustavi, hiti spredtija ali zgornja še dalje z isto silo: tako sem že pojasnil škropljenje in prav tako se da že pojasniti metanje, su-vanje, kidanje itd.; ako se voz hitro ustavi, lahko padeš naprej (Ce se pa miren voz urno premakne, omahneš nazaj), tako se lahko zgodi tudi jezdecu itd.; sekira se na toporišCu pri-trdi, ako z nasprotnim koncem udariš ob kako trdo stvar; zamašeno cev odmašiš, če siloma tolčeš ob njen konec itd. — VI. Ako se ob kako debelo reč krepko udari, se udarec ne čuti kaj prida na drugi strani, ker se po udarcu le bližnji deli stresejo in premaknejo, daljni pa ostanejo mirni: zidar lahko razbije trd kamen, in vendar ne Cuti udarca; most, ki ima jako debcl zid, jc zato tako trden in varen, ker tudi najtežji voz pritisne le najbližje dele, vsi boJi oddaljeni deli mostu pa ostaneje v svojem »vstrajnem« miru.
10. Najprej moram pojasniti onim mladim čitateljein, kateri niso iz Notranjskega ali Do-lenjskega, da »hoja« je toliko, kakor jelka.
Sicer sta hoja in smereka sorodnici in spa-data vjedno in isto vrsto storžnjakov, a vendar se razlikujeta nekoliko med seboj. — Hoja ima vedno gladkejše deblo od smereke. Vrh tega so njene igle na zgornji strani temnozelene, spodaj pepelaste, na konci razcepljeue in več-krat dvorobate; a smereki so lastne na obeh jasno straneh zelene, na konci tope igle. Po-sebno pa se Ibčita po sadu: hoja ima svet-lejše in Iiki sveCe kvišku obrnjene, smereka pa rujave in viseče krže. Celo v lesu vlada mala razlika. Ker rasle hoja hitrejše od smereke, njen les tudi ni tako gost in trpežen, ko sme-rekov. Navadno ima hoja tudi daljSe in vit-kejše deblo od smreke. Zato nam daje sme-reka trpežne deske, hoja pa lepe in dolge hlode za razne stavbe.                                       P.
Listnico,
Cr. J. S. na T. Pesmice: ^Revica"^ ^Zvečer1*, ,,Blatevin& želja'1 Tslcd nedostatne oblike niso xrele za natis. — G. F. L. v V. Vaših proizvodov leži še dokaj nenatishjenih v naHem nvedniškem predalcu. Ne zameiite ; vsi bolehajo za občo l>o-leznijo — shibo obliko. Da pritrgate svojim pesinicatn ne-koliko na kolilcosti in dodaste kakuvosti, — pa bi šlo, da bi bilo veselje! Ne veigamete? Poskusite! — Pozdra?!    V.
..Vrteo" izbaja 1. dne vsacega meseca in stoji s prilogo vred za vse Ieto 2 gld. GO kr., za pol leta 1 gld. 80 kr. UpraTniatvo ,,YrtJevo", sv. 1'etra cesta št. 6. — Urcdništvo st. Petra cesta št. 7G, v Ljubljani.
Izdajatelj, založnik in oredoik Ant. Kržič. — Natisnila. Katoliška. TiBk&rnsi t Ljnbljani.