139. številka. Trst, v četrtek 20. junija 1901. Tečaj XXVI „Edinoat c« a eskral na a na. ruun ne«!«!] in r«xnikov in 4. uri iveć^r z* t*k» leto........24 kron u pol leta.........12 - za četrt leta . ....... C - ta en ........ 2 kroni Naročnino e plačevati naprej. Na ns-iO*fce brer priložene narf^nine »e uormva H o*ira. _ Po tcNakarnah ▼ T rut u ne prodajajo posamezne številke po K atotink (3 avf.i: »Tec Truta pa po 8 utotink (4 Telefon itr. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim pnpimtotn Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiani it»l. «e računajo po pogodbe Vsi dopini naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upmvniStvo. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trst. Uredništvu lu tiskarna ne nahajala v alici Carintia Stv. 12. ITpnivnifitvo, in sprejemanje luseratov v ulici Molia piccolo Siv. 3. II. iiHgersko delt*gH**ijo od-pošiljajo le malo takih zastopnikov, ki imajo {»oblima, da udlftčoo in jasno izražajo svoje pre|MiJanje. Za to od leta do leta vrši vse !>olj meha nično, (»onavljajo se isti razlogi za trozvezo, in preftevajo se jej iste polivale, kakor ob zasnovi najprej dvozveze in potem oh fM»ve<*an|ii iste s pridruženjem Italije k njej. I >rnga leta so skušali kar zadušiti redki glas, ki bi se i»il |w>vzdignil s kritiko proti trozvezi. Tudi leto« se glasi, prišedši od istih -tranij in nekoliko celo sburških tleh t»olj za <*ermanijo, nego za staro Avstrijo, ti listi -o se let4»s Im»IJ togo tili in so kar strupene puši<*e streljali na ti-te redke može, ki so se drznili presoje vati < hI noša je členov trozveze. Tako sin<> videli, da so klestili Ugro-novo. nezavisno in katoliško stranko v oger--K d*-lega<*iji. in mladooeško pa konserva-* no ari stokratično stranko v avstrijski de- ji. ker so pojedini delegatje teh skupin - varno pa elegantno označevali r»edanji jw>-aien a uslovja nadaljnjega trajanja trozveze. J tr r>»n. Sebo n Is >m in pa dr. Kramar so mora!, takoj »mi svojih presojevanjih poslušati plitve o;>raml>e in ozmerjevanja v delegacijah, ka'ere bi se bile morale zahvaliti, da so ti možje tako |M>~ten<» branili dostojnost in jedna-■Lopravn«>st našo v trozvezi, zlasti nasproti Neiu«"*iji. Poljaki so ~e tudi pred začetkom dele-tra«- } dolgo posvetovali, kako hi povedal i voditelju naše zunanje |>olittke, kje jih čevelj t -^'-i v trozvezi, kater' so !>ili oni doslej v vs«'j v < 'islitaniji |>oleg Nemcev prvi in naj-ve* za-'"itniki. Ker se je jetlen poljskih delegatov le rahlo dotaknil vprašanja o jM»sto-jtanjn Nemčije nasproti pruskim Poljakom, so njemu in |»oij-kernu Kolu — vsaj za sedaj -e prizanašali branitelji in prijatelji trozveze. Se Nemec dr. I>eehner je vprašanje o /ganjanju slovanskih delavcev Inilje otipal, nego pa j»oIj-ki plemski delegat. Kljubu temu pa, da je le malo delegatov kritikovalo |*omen trozveze, in da se jih je oglasilo mmtgo manj, nego zahtevajo interesi monarhije in njenih, na prvem mestu v - e h slovanskih narodov, torej tudi l>olj~ PODLISTEK Umirajoče dete. <' u ■ k n at^rint ilnevnika. Movaški spisala Helena Solty sova. FosL Podravski. Po smrti svoje Boženke sem začutila največjo Injle^t v hipu, ko so mi jo odnesli v drugo - l>o mrtvo že skoro oirpnelo. Se -edaj se sjniminjaiu tega z grozo. Milostljivi liog, mi gotovo odpusti, «la sein mu v tem hipu očitala, čemu mi jo je dal, ko mi jo je sedaj odvzel ? Pred jedno uro je »ila še živa, hotela nas je imeti pri sebi, pripovedovala nam je, a sedaj pa so že mrtvo nesli proč. Na takšen način je odhajala mi nas z roj-tne sol>e jedina hči ! Nikdar ne |M»za-•Hm tega groznega trenotka, ko so jo nesli milno mene. Obrnila sem se strani — v tem hipu -em želela, da bi me ne bilo na svetu. Zapustila je nas z vsem, z vsemi svojimi ra-lo-tmi, zabavami, nadejami in načrti : zapustila nam je pravice in terjatve drage, vrle hčerke ter odšla prož za zmerom — kam, tega ne vemo! Bog. kak-no breme si nam naložil skega, je bila razdraženo«t med prijatelji trozveze vendar mnogo veča,_ nego koli kedaj poprej. Ta razdraženost pa se ni vzbudila še le vsled kritičnih govorov in pojasnil o trozvezi, temveč je nastala že mnogo mesecev poprej vsled dogodkov in izjav, ki se odnašajo k Italiji, in soeebno tudi radi mnogoka-terih važnih pisanih pojavljanj v novinah in knjigah. Dvomi o postopanju Italije, slavno-sti v Tulonu, odločne izjave francoskih publicistov proti pangermanskim nameram in izražanje ratem odločne izjave ruskih in francoskih politikov, da agresivne ^amere pangermaaov se morajo zavračati in da je vsekakor delati na to, da Avstrija-Ogerska ostane za v^aki slučaj nedotaknena — vse to je vznemirjalo pangermane in njih prijatelje, mesec in mesec, in ko so se jw>javili kritični glasi v av-stro-ogerskih delegacijah, je kar izbruhnil gnjev in zadel ravno tiste, ki niso našli vsega v redu v trozvezi. Na te može se je razlil žolč neposredno; zadeti pa so, ne da bi jih bolelo, narodi slovanski in tiste stranke, ki so najbliže in neposredno služne in zaslužne za habsburški prestol. Ali pa je bila umestna ta, »lasi redka kritika v delegacijah ? Kako da ne? Ali ima trozveza še tisti pomen, ki so ga jej hoteli dati ob njenem zasnutku?! Dvozveza se je obračala proti Rusiji in Franciji, ker je Bismarck dokazoval Andras-sv-ju, kakor da bi Rusija grozila Avstro-Ogerski, in ker je Nemčija lahko dokazovala, da se Francija še ni pomirila nasproti njej. Pozneje je isti Bismarck vlovil Italijo za-stran navskrižnih interesov, ki jih imata Francija pa Italija v Afriki, in ker so menili v Avstriji, tla bodo imeli mir |>re, da je v taki zvezi za nje najbolje, in ker ved6, da se v taki zvezi — zlasti radi Nemčije — ne m o; e izvršiti ni kak odločilen preobrat v povspeševanje nacijonalne jedna-kopravnosti nasproti Slovanom. V čas trozveze cveto drevesa severne in južne i r r e d e n t e, ker voditelji avstrijske zunanje politike mislijo, da niti krivic ne smejo popravljati, da ne bi s tem razžalili severnega pa južnega zaveznika. Madjari že vidijo tu pa tam nevarnost zveze z Nemčijo tudi i.a svojo bezobzirno politiko; no, mislijo vendar, da duvalizera, podpirani od Nemčije, zahteva ohranjenje trozvoze. Ogromna večina avstro-ogerskega naseljenja pa misli in čuti, da trozveza ni potrebna, pač pa škodljiva in prava zavorniea, da skupno cesarstvo naše ni dobilo in ne dobi trdnih tal za svoj naravni razvoj. Avstrijski Slovani, in med njimi tudi večina poljskega naseljenja, bi blagoslovili dan, ko bi s.e porušil tisti klavir, o katerem je že pred nekim časom govoril Mladoče.i dr. Kramar. Avstrija bi radi tega ne bila — osamljena ! Vpsiloii. v Šolske stvari v Istri. Interpelacija poslancev S p i n ć i ć a in tovarišev do njegove ekscelence gosp. ministerskega predsednika in voditelja ministerstva za notianje stvari in do njegove ekscelence gosp. ministra za nauk in bogo<'ast,e radi postopanja v stvareh šolske takse in šolskih stvareh sploh — v seji zbornice poslancev dne maja 1901. (Dalje.) V zakonu istrskem o šolskih taksah od 7. avgusta 1H<.>6. je govor o šolskih taksah za javne ljudske šole. Po tem zakonu (S G.) plačujejo krajne občine šolske takse v deželni šolski fond. [Deželni šolski fond pa je ustanovljen v pokrivanje troškov dežele za ljudske in meščanske šole '20. deželnega zakona istrskega od 3. novembra 1874. dež. zak. st. 29.) Po navedenem pritekajo torej od vključno leta 1.S9H. iz šolskih taks velike svote v deželni šolski zaklad ; in ta zaklad v obče, in denarje, prihajajoče v istega iz šolskih taks, še posebej, je porabljati izključno v pokrivanje za ljudsko šolstvo. A kaj vidimo? Glasom številk, katere je čitati v uradnem, od c. kr. deželnega šolskega sveta za Istro — Trst, 21. decembra 1899. — sestavljenem in od c. kr. namestnika podpisanem proračunu deželnega šolskega zaklada za Istro pro 1900, je razvidno: da so v letu 1898. v naslovu šolskih taks prejeli 9918 K, d očim je n. pr. deželni odhor od jedine krajne občine Kastav tirjal za tisto leto 8424 K — z noto od ol. avgusta 1898. št. (5077 — in je ta znesek, če ne v istem letu, pa v naslednjem iztirjal s pomočjo doklad, kakor je imel tudi ostali znesek kakih 112.000 K iztirjati za isto leto od ostalih krajnih občin ; lila, a ona se ni zganila. Stala sem poleg nje ter se koprneče ozirala po znakovili življenja — toda ni ga bilo takega znaka. Jedno oko je imela na pol odprto, toda izraza duše že več ni bilo v njem. To drago, krasno oko, v katerim so se zrcalila vsa ganutja plemenite njene dušicj! Prišli so jo obiskat prijatelji, znanci in sovrstnice ; najdražje jej družice so jo obložile z venci. Ti obiski, venci in k temu pogrebna čast, to je bila njena poslednja slava tu na zemlji. Žalostna je ta slava, izkazovana mrtvemu truplu, ali vendar mi je ob vsej žalosti moji kaj dobro dela. Dobro se je prilegala, po mojem mnenju moji Boženki. Nihče je ni poznal tako kakor jaz, in ne da bi se pregrešila zoper skromnost, zamorem reči, da je zaslužila to. Nikdar je nisem precenjevala, ali prepričana sem, da z njeno smrtjo je za bodočnost doletela izguba ne samo rodbino njeno, marveč ves nje narod, do katerega se ji je že prebujala ljubezen v izbornem njenem sreu. Do konca svojega življenja se hočem spominjati pojavov in dokazov odkritega sočutja ter onega priznavanja, katero so skazovali ljudje naši ranjki in nam po njeni smrti. Tretji dan so mi jo odnesli proč iz prednje sobe, ko je naposled zapustila roditeljsko hišo, pustivši roditeljima ondi doživotno praznoto. Zdi se mi, kakor da je ž njo zatonilo jasno solnce naši hiši. Svet jo pozabi takoj, toda mi dva, roditelja, jo bova bolestno pogrešala do najine smrti. Verujem v Boga«ter v njegovo brezkončne, nedosežno ljubezen do nas; vera. da se moji Boženki ne more goditi slabo tam, kamor jo je odvel on. a vendar se ne morem ubraniti tuge in žalosti, da mi jo je vzel tako zgodaj. Toda s tem mi ni odtegnil pravice do nje. Moj pogled, moj razum ne more prodreti tjakaj, kamor jo je odvel, toda to čutim, da moja ljubezen prodira tjekaj. Do njene duše imam sveto pravico, saj sem jo rodila, gojila ter učila, kakor sem najbolje znala. Moj Bog, ti veš to ! Sedaj naju s kčerko družijo samo: vera, ljubezen in upanje, te tri nebeške čednosti. V takšnih okolščinah se najgotovejše občuti nebeški izvor njihov. Srečni tudi mi, da nam niso le prazna fraza, marveč sveta resnica! (Pride še.) da je c. kr. deželni šolski svet v* pokritju rubrika I., naslov 7. »od občin za šolske takse« za leta 18iW. preliminiral fHU) K ; da je isti c. kr. deželni š«>1 *ki svet z Istro v ikritjii rubrika I., naslov 7 od občin za šolske t^kse« za leto 11MJO. preliminiral K, d oči m i>i moralo biti po zakonu 1 f M M» K iztirjan i li za ta naslov, in je bilo od olu'-ine Kastav same za leto 11HJ0 iztirja-nili s doklad nad 1*>. K. ke K. od .*i69.4 K v letu lš'.HJ. na 31 8.700 K v letu liHXJ. A ta rezultat so «1« segli na nastopni način : (Zvršetek pride.) j predstojećem zasedanju, in se je marveč ba-I vil izključno le z važnostjo obiska cesarjevega ! na Češkem : in sicer je besede ubiral tako, da je bil ta epilog cesarskim dnem ob enem nadobuden preludij za bodočnost ter klic po spravi med obema narodoma. V tej nadi ga je p moralo nekoliko motiti dejstvo, da tisti nemški radikalci, ki na predstojećih deželno-zborskib volitvah gotovo dobe večino nemških m;i ndatov, niti poslušati niso hoteli njegove proslave cesarja in jedinstvenosti obeh narodov v d i-n a s t i čn e m čutstovanju! Tirolsko vprašanje, Italijani in vladna politika v Primorju. V vprašanju avtonomije italijanskega Tirola se ima storiti sedaj odločilni korak. Z ozirom na < hI pur, ki je navstal zadnje dni proti od dra. ropski in i r zagotovljen za <1 o 1 g o vrsto let. V tem miru — tako se nadeja — bodo mesta nekdanje Han?e procvitala. Tržaške vesti- Pogreb Ivana Abrauta je bil veličasten. Vzlic neprimernosti ure je bila udeležba naravnost impozantna. V atriju in pred kolodvorom se je gibala velika množica ljudstva. Zastopana so bila vsa naša društva in vsi sloji naše družbe od imovitnikcv do siromakov, od državnega uradnika do priprostega delavca. Vsi vsi so prihiteli, da skupno spremijo na zadnjem potu moža, ki je v polni meri zaslužil tako čast. Da, kakor malokdaj Mestni svet tržaški. Predsinoči je imel mestni svet tržaški svojo X V. javno sejo. Navzočih je bilo 36 svetovalcev ; predsedoval je župan dr. Sandrinelli. Na predlog svet. Hascovicha so prošnjo mestnega gledališča za brezplačno razsvetljavo izročili municipalni delegaciji. Mestni svet je odklonil čitanje dolgega poročila o načrtu a d mi n i s t r a t i v n e r e-forme v zgornji okolici. Asesor Lanzi je čital na to samo predloge mestne delegacije o tej stvari, ki so sledeči : 1. Naj se s 1. julijam t. 1. ustanovi »Magistratni urad za zgornjo okolico s sedežem na Opčinah in organizacijo, kakor je razložena v poročilu. 2. Eksekutivi se nalaga, da v zmislu i? H. mestnega statuta izposluje v to nainestni- se nam je danes, ko smo gledali nepregledne vrste, ki so se pomikale za zemskimi ostanki i i i _______k , . - i i _ ^ . , T * kovo odobren e. Ct rabina ver | a^ izdelanemu nacrtu za resenje Qepozabnega nam Ivana Abrama, omililo to 3 MlIJipalni dele^aorji se nalaga, da tega vprašanja, prav, duna.ska^Ke.ch^hrc ^ ,jutlstvo, ki je na toli ganljiv način do- j ^ ^ /a aovi »Magistralni urad da ne odobruje tega postopanja nemških ra- ka3!al0j kako zna pok|adati tri bul hvaležnosti j za *n]o okolico« dikaleev, krščanskih socijalist,,v in jednega1 moženii ki so je !jubili in mu služili. " ' ' Med dela starokonservativeev. Nekoliko »mešana« družba je to res. Najčudneje na vsem pa se 4. Oba sedanja okrajna načelnika in vseh žalovalci smo opazili tudi gospoda senatnega w vagkih ua5elnikov v zgoraji okol;ci z Ij0. predsednika Filipa Abrama, strica pokojni- j njerjem vred M odpravijo. Politični pregled. V TRSTU ine -_>o juuijH 1SMII. Deželni zbori. Istrski. ra v Poreč, ampak v Koper, kjer je n že meščanstvo nasprotno onim, ki bi hotel, morda uprizorit« tako p r o t i a v s t r i j-s k o demonstracij o, kjer ima vlada z:i v-;ik.i slučaj vojakov na raz|»olago. Puljski li-t -klepa torej, da se sklicanjem deželnega zitora v Koper ni hotelo nikomur ugoditi in ne škoditi, ampak da je le tisti »nekdo« hotel čuvati - v o j o kož o, ravnaje se po pregovoru: koza sita in zelje celo! Po tem takem bi mogel puljski list tudi t-klepati. da bi bilo bolje, da je bil deželni z! »r sklican v Poreč! Stvar bi sicer utegnila postati malo neprijetna, ali imela bi to veliko prednost, da bi bila v izboren pripomoček onim. ki bi enkrat hoteli videti — resnico! Včeraj so imeli tu v Trstu hrvatski in -lovenski j h »slane i posvetovanje, da-li naj se udeleže sedanjega zasedanju ali ne ".'! Rezultat P -vet..vanju je bil ta, da so nasi poslanci danes odšli v Koper!! 1 udi Italijanski |*»lanci so se imeli sinoči -niti v Kopru na posvetovanje, ali bi ali ne bi i Iz Kopra pa nam poročajo danes, da -o to posvetovanje odložili na danes ob 10. uri pred}>olu: -e hoteli kazati v luči neke važnosti, katere nimajo ; tingirati bi hoteli neko opozicij-ko razpoloženje, ali da bi ti ljudje res storili korak, ki bi imd resndi posledic za sel»oj, v to pa ne moremo nikakor verjeti ! Predol >ro jih piznamo in predobro vemo, kako dobro tudi sami zavedajo, kako bi obvi-el; v zraku, čim bi se jim odmaknil ope rat državne uprave. l>almatinski. P« «4. H i a n k i n i je interjKfjiral radi klavztile v pogodbi z Italijo in radi aretiranja dalmatinskih krošnjarjev za cesarjevega bivanja v Prat^i. Namestuištveni podpredsednik Pavie je odgovaijal na razne interj»ela<'ije. Urez razprave |»otrdili izvolitve p --1. Ma/ztire in Skahna (pristaša na-rodne stranke!, dra. Vuica in Ručevica pravašai. Sprejet je bil v prvem čitanju vladni zakonski načrt o spremembi deželnega zagona dalmatinskega o realkah in so potrdili tudi n*-ko spretnem i io zakona o kanalizaciji Zadra. Štajerski. Deželni odbor je predložil deželnemu zl*oru predlogo o volilni reformi, vsied katere bi deželni zi»or sestajal v prihodnje t. l'J me-to ♦>.*> poslancev. Sle vilo me-tnih maniiatov bi se |M>večalo za dva : druge zarije ostanejo neizpremenjene. Poleg teh se ustanovi nova kurija delavcev in malih davkoplačevalcev, ki bi volila 7 |>oslaueev. 0 e š k i. Simptomatično za sedanje |»olo-žeme je. da je najviši deželni maršal v svojem <>tvoritvenem nagovoru opustil staro navado navajanja vseh predmetov, ki jih l>o rešiti v zdi dunajskemu listu, da je v tej mešani kovflfra , . . .. . • * ;). Vsem uradnikom novega »Magistrat- družb, tud, glasilo tirolskega namestnika,! Na peronu južnega kolodvora je blago- Hrada „ jo 0k0li,0< je zallkaz:mo |k. ,e vendar znano da seje akcija za re- j slovil triIplo veleč, gospod župnik Jurizza ob 0J{qo J ()' serije tirolskega problema začela v sporazum- aKiHtenoi dveh gg. duhovnikov. Na to se je v t • , ■ • • j • i ■] J b. \ sem tu imenovanim in uradnemu ljenju s sedanjo centralno vlado. n 8prevod „aravnost nedr^gledne vrste , , - n , , - , , , , , , » 6 slugi se uoloca za vso službeno dobo lunk-»Keicisuehr« meni najprvo: žalovalcev. In resničnih žalovalcev ! Kajti »Sosebno nismo proti izvestnim italijan- | reako je bilo oko, ki se ni solzilo. Pred tem cijska doklada, ki se pa ne bo upoštevala pri penziji in ki je jednaka stanarini, katero on. S. Openskemu in proseškemu okrajnemu zdravniku se odškodnina za vo*. zviša na f>00 kron. Ko je bila o teh predlogih otvorjena debata, je vprašal vladni zastopnik poročevalca nekatera pojasnila. Rekel je, tla dele- sko-radikalnim ali u ram nikdar sledili politiki .,.,.,. .„ . . . i ■ uooivaio uoucniKi. t,ca noja S.bli smo na energičen odpor ,n n, gila velik venec posojilnice in hranilnice. Naše 7. Xa5eluiku urada 8e odmerja za voz Iet. nas brigalo, ako smo se svojo zahtevo osta-; delavstvo je hotelo 8 dati izraza globoki ^ (J(H) km tehnift|w|nil m.adQJlku 7u() jah esto osamljeni, al. pa ce so se m o- hvaležnosti svoji do pokojnika, da nam je iz kn gočniki na tržaškem n a m e s t n i- posojilnice razvil našo prvo in najčvrščejo s t v u čutili neprijetno zadete po trdnjavo naših izvajanjih. Mi smo vsikdar ob- Voz je bil ves obložen z venci z ra- sojali vedenje gotovih italijanskih politikov v znjm( napisi Med istimi smo opazili nastoI)ne: Primorju, katerih ne treba še le označati po- xepozabnemn soprogu — Žalujoča udova, bližje. Gospodje vedo prav dobro, da se na- predragemu očetu — Žalujoča hči. Predra- hajajo \ Avstriji, tedaj, kadar potrebujejo ^emll očetu — Žalujoči sin. Predragemu gacija v svojem poročilu opravičuje svoj ko- Avstrije. Sicer pa dajejo jako razločno izraza bratraneu — Antonijeta Šabec. Tržaška po- rak s tem, da je reorganizacija administra- svoji m brezobzirnim, s spoštovanjem vloavstrij- ^»jilnica in hranilnica —Svojemu zaslužnemu tivne uprave nujno potrebna: opomniti pa skedrž. misli nezdružljivim simpatijam do zdru- predsedniku. Nepozabnemu prijatelju — Rod- mora, da je sedanja organizacija veljavna žene Italije, in delajo sploh tako. kakor da na bina dr Kladva. Rotlbina Lončar — Tržič, vsled cesarjevega odloka o, na 5; 74, kateri t i skujejo \ se slovanstvo Pri- Koje sprevod došel v cerkev sv. An- določa mestnemu svetu kompetenco za urav- m o i j a, d a-s i ta državi in cesarju ^ma novega in so krsto odnesli v stransko nanje organizacije. Za to spremembo pa je zvesti ž i ve l j vsaj ustvarja pro- kapelo, so imenovani duhovniki opravili svete potrebna cesarska sankcija. Vladni zastopnik ti težje proti Italijanom. S takimi mrtvaške obrede, ob katerem činu je bilo je izvajal dalje, da bi bilo treba poznati stremljenji ni paktiranja. I ti mora državna vsera navzočim še posebno čitati ta licih glo- kompetenco namerjanega urada, ako bi lio- oblast vsikdar z vso energijo uveljavljati svoje boko potrtost. teli prav ceniti njegovo važnost. Znati bi stališče. Zal. »1 a se to pod r a z l i č- pQ dovršenju teli svetih obredov je morali, da-li bi novi urad samostojno reševal n i m i namestniki Primorja ni dolga vrsta voz spremljala pokojnika na gro- akte, ali bi jih moral pošiljati magistratu v nikdar godilo v zadostni mer i. pri sv. Ani. V kapeli pokopališča je reševanje. Ako bi načelnik novega urada sam { ) t od i današnji jako n e r a z- gOSp,n| župnik Jurizza zopet blagoslovil truplo reševal stvari, moral bi imeti oblast podžu- veseljivi odnošaji.« pokojnika ob običajnih molitvah. Truplo so pana, ali pa vsaj magistratnega voditelja! Potem pa pravi dunajski iist, tla pri položili v novo rodbinsko rakev na novem Ker pa je v mestnih statutih doiočen samo nas preradi padajo iz enega ekstrema v drugi, delu pokopališča. Ko je gospod župnik v jeden magistratni vodja, bila bi nova odredba Avstrijskemu stališču odgovarja, da se za vse zadnje molil za dušo pokojnika, je bila ža- v nasprotju z mestnim statutom, ki ima nanule uveljavi ustavno zajamčena ravno- lost vseh najgloblja. Vse je glasno ihtelo. m o č zakona! Zakon pa je možno spre- pravnost, in to ravno zato, da bodo v Avstriji Slovo sina pokojnikovega od kraja, kjer mu meniti samo z novim zakonom. Itadi tega ne videli zavetišče zagotovljene ekzistence svoje bo oboževani oče snival večni sen, pa je bilo bi za to spremembo zadostovalo le odobrenje in mirnega nadaljnega razvijanja. Nastopati naropisno težko, presunljivo. namestništva. treba le proti ekstravaganeam, ki izven Av- V vseh navzočih se je žalosti po p >- Vladnemu zastopniku je odgovarjal po- strije iščejo uresničenje svojih stremljenj. In kojnem pridružilo globoko sočutje tlo sinu, ročevalec dr. Lanzi, ki je branil stališče ravno v tirolskem vprašanju se zdi, kakor bi ko so videli neizmerno žalost njegovo. mestne delegacije in skušal dokazati, da bi hoteli, da tista mera, katere v Trstu Ivan Abram je torej legel k večnemu bilo za spremembo vse organizacije pač po- n O Čej o rabit i, d a-s i bi bila n a počitku. Nam pa ne ostaja druzega, nego da trebna cesarjeva sankcija nikakor pa ni po svojem mest u, naj bi veljala v — Tirolu. da-si so tu razmere od temelja različne »>d onih v Primorju. Posebno treba povda-riti, da sta nemški in laški Tirol jezikovno mu ohranimo blag spomin in da voščimo njega trebna za posamične spremembe. Govornik duši večni mir in pokoj ! je povdarjal tudi, da v teh 28 letih, odkar Tu nam je še pripomniti , da je načel- obstoji sedanja organizacija, je vlada vedno nistvo tržaške posojilnice in hranilnice svojo krčila moč in delokrog naše administracije strogo ločena in da so razmere in potrebe sinočnjo sejo odpovedalo v znak žalosti in da okolice, in je posebno omenjal, kako je vlada obeh delov dežele povsem različne. Zato ni je na uradnih prostorih včeraj in danes vihrala v mnogih krajih okolice odvzela občini poli-smeti odklanjati stremljenja Italijanov po črna zastava. cijsko nadzorstvo. Zato je potrebno, da se upravni avtonomiji. Dunajski list se tudi j Skromna spominčica. Pišejo nam : K administracija primerno premeni in zboljša. irredentizma ne boji. Ni slep in noče tajiti, milo tužnemu nekrologu, ki ste ga pisali Vi, -Svet. Kava si ni je našel pomisleke da se pod zastavo avtonomije južnega Tirola gospod urednik v sinočnji »Kdinostic pokoj- vladnega zastopnika opravičene. Menil je. da vozi tudi nekaj i reden tisti ške kontre bande, nemu, mnogo prerano umrlemu gosp. Ivanu stvar ni dovolj preštudirana, kar dokazuje aii ogromna večina prebivalstva, vzlasti zunaj Abram u, skoro ni mogoče še kaj dodati, tudi fakt, da po odpravi vaških načelnikov na deželi, je avstrijskega mišljenja. »Reichs- Vidi se Vam. da Vam je beseda prihajala ne bo v posamičnih vaseh nobenega /astop-uehr« zaključuje z besedami, ki jih je dr. 8rca. a verujte, da je segala tudi in narav-1 nika občine. Predlaga torej radi tega. naj se <»r:d»tnaver te dni izustil v Meranu : »Pozi- nost v srca! Vseeno pa Vas prosim, da predlogi izrode zopet delegaciji v nadalnje cija dobro mislečih v laškem Tirolu se po vsprejmite te le skromne vrstice skromnega studiranje. sklepu miru izdatno ojači ; iredentistov pa itak narodnega delavca, ki želi — ker nima dru- Na to seje oglasil za besedo svet. dr. ne Spreobrnemo, pač pa j:m odtržemo pre- gačne prilike — vsaj na tem mestu izreči svojo R v b a r. Vsebino njegovega govora in po-tvezo za nelojalno rovanje njihovo.« in svojih sobratov delavcev žalost na prerani Cesar Viljelm II. O evropskem po- smrti blago pokoj nega moža, ki je bil res cel ložaju. Lepi vrsti svojih govorov je cesar mož po geslu: »Ne samo kar veleva mu stan — kar more, to mož je storiti dolžan !« Kar pa je pokojnika meni posebno omililo, je bilo : Da-si premožen in olikan, se ni pokojni nikdar sramoval občevati tudi z najrevnejšim delavcem! In to ne samo na delu, ampak tudi na ulici in sploh v javnosti. Zato kličem še posebno blagemu pokojniku: »Vječ-naja pamjat!* Njega ostalim pa vseh nas skromno, a iskreno sožalje ! Naroden delavec. Viljelm pred včera j njem pritaknil še jednega. Po regati v < uxhavenu se je udeležil obeda na nekem parniku in je o tej priliki govoril o sportu, o nalogah mornarice, o dejstvu, da je nemška bodočnost na vodi, o potrebnem varstvu trgovini in prometu in slednjič o evropskem položaju, kakor je isti po dogodkih na Kitajskem. On vidi v dogodkih, katerih prizor je bila Kitajska, in v povrnitvi nemških čet v domovino jamstvo, <1 a je e v - ročilo o nadaljnji seji pa priobčimo jutri. »Narodni dom v Trstu«. Ker je po raznih govoricah sklepati, da p. n. občinstvo, izlasti delavci, še vedno niso dovolj poučeni o pravilih našega društva, bodi nam dovoljeno, opozoriti na nekatera, za delavce važna določila istih. Po § 4. so udje društva: deležniki, društveniki, ustanovniki in častni členi. D e 1 e ž n i k je n), kdor se je pravočasno zavezal plačati v društveno blagajno delež 'JIH) K na enkrat, ali pa v 4 polulet-nih obrokih po 50 K. C stanovnik je (i; T.), kdor daruje društvu na enkrat vsaj 200 K. Za vsakih darovanih 2<>0 K ima ustanovni k po en glas, toda nikoli ve«" nego 5 glasov. Isto \*elja glede d e 1 e ž n i k o v. Vsaki delež od 2'H) K »laja pravico do enega glasu na ol»čnem zboru. Nihče pa ne more imeti več nego j>et glasov (i; 10., konec). Bolj nego določila glede deležnikov in ustanovni kov, utegnejo zanimati naše delavce oni paragrafi društvenih pravil, ki govorijo o d r u š t v e n i k i h, katerih pričakujemo iz delavskih krogov največ. ♦». pravi: Druitveniki se delijo na tri vrste in sicer: v dru&tvenike prve vrste, ki -o pristopili z letnim doneskom 24 K: druge vrste, z letnim doneskom 12 K in tretje vrste z letnim doneskom 0 K. Kakšne pravice imajo društveni ki ? £ it. odgovarja v 2. odstavku na to vprašanje tako-le: »Vsi udje torej tudi drustveniki brez razlike, ali plačujejo na leto 24. 12 ali 6 K) imajo aktivno in pasivno volilno pravico (t. j. voliti in biti voljeni), pravico na občnem zboru nasvete in predloge staviti in glasovati. V>aki ud, razven deležnikov in usta-novnikov (kakor gori omenjeno) ima le en glas. Mislimo, da to zadostuje ter da smo ovrgli dor, da je voljen v istega, in da stavlja predloge in nasvete itd. Ve-ti o »Narodnem domu v Trstu*. Društvu je pristopil kakor društven i k gosp. Janez P o ž u n, uradnik v »Štabi i i meo to tecnico« v Trstu. Slava ! • Te dni razt>ošIjerao p- n. društvom v Tr-tu in okolici, kakor tudi nekaterim rodo-ijubom in rodoljubkam, j»onatiske poziva v »Edinosti« dne 14. t. m., pravila in pristopne listke ter prosimo, da slavna društva te tiskovine raz lele med svoje ude in da se vsi odzovejo naši prošnji s pristojsun. Tiskovinam priložimo še nadaljno tisko-v n «. - katero prosimo, da se tiam blagovole naznaniti naslovi oseb, katerim bi kazalo jk»-■dati poziv in pristopni list. Kak<»r razlagamo na drugem mestu, bo »Narodni dom v Trstu« res narodni dom, ki bo obsegal vse sloje naroda, brez razločka 'tanu : zato -e nadejamo, da e ves narod odzove naši pn.šnji ter pričakujemo obilo fxistop<»v že pred ustanovnim zborom. Nepotizem. Izmed mnogih premeščenj a meno vanj učiteijstva v zadnji seji mestnega sveta iztakniti hočemo samo jedno tako ime-a vanje. Ivan Tofitii, učitelj na italijanskem •ddelku *keden-ke ljudske šole, imenovan je ičiteljem II. kategorije. Znano pa nam je, da so na slovenskih šolah v okolici trije mogoče da iiii je še več. aii za tri smo gotov; učiteiji, ki s«» k*»očali učiteljišče in napravili skušiij * učiteljske sjiosobnosti jedno oz. celo tri leta prej, nego laški učitelj Toff.il, a še vedno proviz* »rični asistenti, oziroma proviz rir"n |M»dučitelji. I>va izmed njih sta ceio iz starih tržaških obitelji, ki so že sto :n stoletja prebivale na tržaškem ozemlju in plačevale tukaj občinske doklade, dočim je tičitelj Tofful Kurlan iz Kurlanije. Pa naj nam ~e kd<> re<~e. da je gos|WVda na rnatr:--*r-.tti nakl onjena okoličanom in da zastopa na^-ela lii^ralizma ! Tirani ste, tirani ! in ne Iil»eralci. V^e^okol-ki »diod \ Prairi. »Sokol« ijubiian-k udeleži, kakor smo že naznanili. vsesokoUkega *h«»da v Prajfi, ki lw»de dne 2>. ju^ ja d • 1. julija. Dunajska sokol- I -Ka društva prirede poseljen vlak, ki tulite dne 27. junija mej lO. in 11. uro zvečer z Dunaja. Vožnja z Dunaja v Prago in nazaj do Duna;£ stane - tem vijkom 12 K l)0 6t. Bržkom* -i'iveti-ka ~>k"lska društva utegnejo po-lužiti tega vlaka ter se skupno s če- ! - ki m duuaj-k :tii > »koli odpeljati. V tem -.u<*-a U oi ■><- »venski Sokoli <>«lj»eijal. z br- | zoviakom, ki odhaja iz Ljubljane dne 27. j ud ja ob ptiu 12. uri do|m»ludne in pride na | Dunaj okolu 10. ure zvečer. Natančneje b >-demo -ie poročali o |»odrobnostih. Vreme. Skoraj vsako leto v tem času -e z iubija vremenu, da se nekoliko pošali z nami. A iet«»s je šlo se svojo šahi rnalee predaleč. Te dni imamo vsega dovolj : burje, dežja, mraza n, kakor poročajo iz različnih krajev — s i 'eškega. Koroškega. Franco--icetra, "*vice — tudi snegje na d n e v- n e m r e du. Tu v Trstu smo imeli zopet zadnje dva dni tako hladno, da se nismo prav nič sramovali poseči po havelokih. Presunljiva so poročila, ki prihajajo iz soške doline in Kurlanije o škodah, ki j h je prov-zročila povodenj zadnjih dnij. Popravek. \* včerajšnjo notico »Kanonik don Buttignoni obsojen« nam je popraviti v toliko, ? • i i uika hoteli le opozorit', da v Slovencih so v ulici roscolo stev. 1 15. les in zidarsko .... .. taki delikti nekaj nenavadnega! In dejstvo, .. , . . tl .»„ , da o nemških obsojencih navadno ne povdar- > remen«kl vestnlk. v . ob 2. uri jiopoltidne rfm ' . .. .. . , , : , - - - ---o.* . či ti tako, da so tamkaj take grdoberije v na- 20.1 ( — Ilakomer ob 4. uri zjutraj <.»(J.2. | , . J . .. . . „ .. -i, 1 ' ,(| vadi. No, mi nočemo delati njim krivice, ka- — Danes plima ob ll.ovpredp. in 00 IU.4;' !_____ J p^.p.; oseka ob 4..~>o pred^oludne in o » 5.111 pofHiludne. kor delajo oni nam; pač pa ne moremo zamolčali, da tisti »ein Slovene« v nemških listih priča le o tem, kako so jim podivjala . t* čutstva v njih krivičnem boju :>roti nam. y poceseenje spomina pok. Ivana J J 1 A hrama so darovali : za «Narodni dom* j (»racij a n Stepančič 20 K, dr. Gustav Gre- Rpi gorin 10 K: za mož ko podružnico sv. Cirila T\Ll. in Metoda Gjuro Vuekovic 10 K in gg. Ivan Zopet velik požar. — Dno 15. t. in Jernej Dolinar lO K, rodbina Vekoslav m. okoli ifi\2. ure predpoludne pojavil seje Furlan 15 K. na dosedaj neznan način v Jurkovem selu na vekomaj oči si v smrti Ti zaprl! Umrl — Saj tu mej mrzlim, neznačajnim svetom ni dom poetom . . . Tvoj duh, kot svi tli Kerub že kedaj plul samosvoj med tihe zvezde, večne luči, kjer so nerešenih lepot skrivnostni ključi, za njimi mir, pokoj . . . Kako, ah, tam resnice solnce sije, drhtč, kipč kot slavčji spev sladak v skrivnostni mrak, nebeške harmonije ! Le pij jih, pij te večne luči — Do večnih si lepot od p rij uhode s ključi! Veselo si odplul od tod, dosegel vzorov jasno pot — Ob grobu Tvojem muza bo slonela in pela vznesenih pesem slov — Nam duša v glasih teh bo koprnela — a Tebi radosti drhtela Ti naš — Kolcov — A genij Tvoj v orjaškem bo plameni pred nami Izraelci šel — Sloveni . . . Kdo li Te vrh neba zaz»l ? Kdo-li v objem roke odprl ? — Prijatelj Tvoj, genijalni Kette, med divne vodi Te poete . . . Fran Žgur. Brzojavna poročila. Deželni zbor isterski. KOPER 20. (P.) Otvoritvena seja de- 'RokOTDjači« se bodo v Skednju pred- (Skoki) v občini Sošice v Žumberku ogenj, stavljali prvo nedeljo oktobra : toliko v ob- Ker je bilo ravno v tem hipu silno vetrovito, veščenje vseh društev. stala je v enem času vsa vas v ognju. Po- želnega zbora je bila ob 7,1. tiri. Predsed- Na II. predstavi Rokovnjaecv v gorela je vsa vas od 15 hišnih številk z ,lik Je prečital svoj pozdravni nagovor le v Bar kov Ij ah so ustopnin« predplačali sledeči vsemi gospodarskimi poslopji. Rešili si ljudje laškem jeziku in je predstavil zastopnika ce- č. gg. : poslanec Vatovec 4 K 40 st., Ante »'č, ker so bili vsi po polju na delu, a 8arske vIa ki Je (»»zdravil poslance v Bogdanovie in Ante Truden vsak. po 2 K 1 »redho so prišli, našli so že vse v ognju. Škoda laAkem in hrvatskem jeziku. Na to je pred- 40 st.. Prelog, 8t. iz ognja, no, umrlajim je v rokah. ia hrvatski in slovenski poslanci. Predsednik Pevci 'Slovanskega pevskega dru- P<» »Slovencu«. Je priobčil, a dohil ,,ek° izjav°- kate,e P'1 redno udeležujejo }»cvskih vaj, ki se bodo Leopoldu Hilsnerju, kije bil radi umora dveh "e more prečitati, ker zbornica ni sklepčna, odslej obdrževale v^aki torek in petek ob deklet ponovno obsojen na smrt, spremenila — Na to Je ,lal klicati |*»l»nce večine, a H. in ,h,1 uri zvečer v prostorih »Slovanske »e je, vsled cesarjevega pomiloščenja, smrtna ker teh ni hotelo biti nazaj, je zaključil sejo. ('itainicec. Vesti iz ostale Primorske. Iz N a b r e ž i n e nam pišejo : Veselica, ki se je im la vršiti dne 2-'». t. m., je n . 3. . . , je trčil ob pečine in oolozena. iavamh <»vir. na one * ._ .. 1..... co 1 društvene zastave. x K a k a j e javna vzgoja mladine v Istri! () tem kriči slučaj, o katerem p«>roča »Naša Sloga«. Nedavno temu so dijaki italijanskega gimnazija v Kopru priredili izlet v Pulj. Dijaki so obedovali v gostilni nasproti hiši, v kateri sta nastanjena kazen na dosmrtno ječo. Dne 17. t. m. ob Privatno je naznanil poslancem manjšine, da 8. in pol uri zjutraj privedli so ga v ječo v jiin pismenim potom naznani dan prihod- Pankracu pri Pragi. "je seje. Grozna drama na morju. Avstralske no- XaPa(l nemškega prestolonaslednika > vine donašajo to le grozno vest: Parobrod BEROLIN 20. (lil L:sti javljajo iz Be- Angola, ki je iz Manile došel v Singapore, rolina: Ko je prestolonaslednik včeraj na se razbil Na brodu je Pot' VA ^I,lndena v Bonn došel na kolodvor ... ... .. bilo 17 ljudij, ki so se vsi stlačili v dva Bochum, je neki pisarniški uradnik udaril s o. septemora, ko bo ravno obletnica razvitja j ji 11 111 čolna. Manjšega čolna s petorico ljudij je I>:,1,<,° P° okuu voza' v k:'terem je sedel takoj zmanjkalo v valovih, a drugi z 10 prestolonaslednik. Napadalca so aretirali in ljudmi, kapitanom in krmilarjem, je butal po odveli na policijo. Zdelo se je, d:i je pijan, morju. V tem času je potnikom zmanjkalo Kekel Je' ,,a Je ll"tel oti 1,lizu vifiol d un c . .« deden teh mladih juna-jrazk,al *laVO in se IM,tera vr^el na svoJ° ^Agence Constantinoplec konštat.ra, da kov je celo udaril postrežnika po roki tako, žrtev jo začel - jesti. Ostali so mu ko- so vse t.-le i mt.šljotine._ daje roka otekla. In ljudje, ki se se svojo ,naJ lztr*a1' truPl0 rok in Je vrgli v morje. javno in domačo vzgojo n a m e n o m a vzga- I)ru^ 0 Kapetan je trideset dan umrl od gladu, društvo svojo ietno veliko veselico due 20.: . .. • u • u 1 ' Vsi so, razun dvojice, ali znoreli, ali poska-t. m., to je na praznik sv. Petra in Pavla, . . ^ kali v morje, ali umrli od oslabljenja. Ko- V© nečno je čoln došel k otoku Daubi, kjer st> ona dva urejenci rešili. _ ; 1 it ui v. u o iti a > f | I ^^ : 'skrijle'Tel^ia 'vas ! kiro ,,bil nesrečnika. Dva Ijil, sta ® Alfi l( S (1II (1 6 T L B V 1 M 1111 1 m fffi Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst -•2 T R S T pod milim nebom na dvorišču novoknpljenih prostorov domačega konsumnega društva«. \"sj»ore«l te narodne sUvnosti bo jako zanimiv, zato ofMiKarjaino slavno občinstvo, pt>-sebno pa tržaške Slovence, da počastijo naše vstrajno društvo »Slaveče, ki je i zlasti v zadnji čas {»okazalo svoje neumorno delovanje na narodnem polju. Na tej veselici bodo }>eli tudi A. Koersterjev krasni mešani zbor »Naše gore-. Tudi drugače preskrbljujemo, da izpade veselica čim veličastnejše. L"parno, da, komur je narodni napredek na srcu, gotovo ne izostane na tej veselici, ki se bo vršila v svežem (»omlajenein narodnem duhu ! Natančnejši vspored pri ibčimo prihodnji teden. Torej na bratsko svidenje v Ki<'inanjih dne 21.*. junija 19U1.I TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št 2 (šolsko poslopje) ^JJ in Via Riborgo št. 21 © Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik. Iz- vršuje naroćbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. V grob ^ Cene brez konkurence. pesniku Aleksandrovemu. | ^T^^^pl^ | Pred l^t«»m bilo je, ko meui a,i železnico franko. ^ pri kaplji vinski si ognjeni srce odprl — Tedaj kako v čarobno dušo Tvojo strmelo je oko, predivne verze muze Tvoje poslušalo uho — Poeta, Rusa v Tebi jaz sem zrl ! A zdaj — ? Moj Bog, (temeljni v vel'kem izltoru, bukove debla orehov in*, jelovina, trd les vsake vrste, d« ijioe za parket«-, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjie«. Cene zmerne Viktor BEiklavez v Trstu Via Fonderin št. 10. Važno Podpisani smatra si v dolžnost javili. c VINA iz VISA K A ŠTELO V pri SPLITU. 1- trirnvee / jedilnim hladom Via Giulia št. 7. — Podružnica : Via Torrente4. Pri|M»roča svojo zalogo jest vin kolonijalij. vsakovrstnega olj a. navadnega in najtinejega. — Najfine'e testenine. }*> jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno Mago tudi na deželo na debelo in drohno. 4'eni ke razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem debi in o zmernimi cenami. IVAN KRŽE TrM. — Piaz/a S. <>iovauni št. 1». — Trst. Trgovina s kuhinjsko pogubi vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; vel'k izl»or pletenin in lesenega blaga Lesene pi|>e iz najboljšega tisovega lesa z goln> a!: tudi brez pobe. Mlad mož izučen nilitiar. ve-«' slovenščine nemščine v besedi in pismu. iš<-r primerne službe, t . :1 |mj|..*•:«!»■<• Na?-lov upravni-tvu ».Slovenke*'. v Tmu. nI i«-a Mi din piccolo -t. li. II. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA za nozlacBvanje in fleKoracije. Sprej<-i!i:i vst* v to stroko spadajoče poprave, toliku za cerkve kolikor za zasebnik«-. Velika iit izbrana zaloga i © latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Prodajalnica svecarne Zanchi se je premestila z velikega trga v ulico Riborgo štv. 27 kjer ima v zalogi velik izbor sveč, velikih v e č in t o 1 č o d č e b e l n e g a voska, kakor tudi L, II. in HI. vrste nedosegljivih konkurenčnih eenah. — Zaloga stearinskih sveč in mila prvih tovarn po tovarniških eenah. NB. Vkupuje se po zelo ugodnih eenah pristen v«»ek. Toifine in stearin kakor tu«li ostanki pogrebnih »več. Hiša v Rojanu enonadstropna. skoro nova, z lepim vrtom, je na prodaj. Natančneje se p<>-izv«' v nasi tiskarni, ulica Carintia 1 '2. Chief-Office: 48, Brixton-Road. London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo da «e T11,„ _ . _________ pri SPLITU, iSTKE I in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi *al<>gi. analizovana id stavljena po«! stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlasćenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse »odo in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To doloćlto je izdalo visoko c kr. notranje ni ini-■terstvo radi pregoftega kvarjanja viua, ki stavlja ▼ resno nevarnost ljudstvo. Kedor -i torej vkupi vino v moji zalogi, jo C tov. da (»e v njem ne nabaja drugih snovij, nego je Tino «isto id naravno, da »e ume z MTM vMtte dajati bolnikom in konvalescentom, ker anal-zacijski «»vod stavlja pod svoje varstvo «amo ona vina, Id •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« hneti najfinejša vina. CENE: Istrski teran .... liter po 32 novč, Vino iz Ka-telov pti Splitu „ 34 Fino vino iz Visa ... * 34 „ \ ino Opollo ... „ 38 Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte \aelej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. ti (Dvorišče^ A. BUCHBINDER TiM. — Via liilMiriro — Trst. Zaloga nieldjev, kovčekov, potnih torb po cenah, da se ni bati konkurence. je najjače mazilo, ki obla/J bolečine, jili hitro zdravi ter odpravi na človeškem ffe telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je v/ ■ za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po posti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom'zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Prepadi pri Roiatcn (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na 7goranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku. Ivan Serpulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tmli po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in I »elega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. jOCXXXXXXXXXXXXX3V v K X Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. ^ Vedno sveže pivo po 24- nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč. feooooocxxxxxxxx9 Prvo primorsko podjetje za. razpošiljanje in prevažanje pobištva Rudolf lSxiier Trst.-- Via Squero nuovo T. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje-pohištva. Pa kova nje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih eenah. Xak'a-danje in prevažanje pohištva po železniei in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici Is patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov. zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste iti I kamor si hodi. Cene zmerne. o že već desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« <-e domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnojro zdravnikov pr; zlili nasledkih slabega prebavljanja iu telesnega zapretja. Teh krogljie. ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji v pošiljat vi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki o gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserhofer-jeva lekarna Dunaj I.. Sinsrerstrasse ste v. 15. Prosi se izrecno, ..J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stojeći podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica kr„ 1 dvanajstoriea steklenic '1 gld. Restaurant SILBEEEGG Via Ghega št. 9 A. mM najugodnejša gostilna n PLZENSKO PIVO SILBEREGG po 24 nove. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska iu nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SIL.BKKKGG (CJ. E. PO H L V), Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko eruo in helo Obuvala. Balzam zoper ozeblino J. Psorbofer-Jev. 1 lonček l<> kr., s poštnine prosto pošiljatvijo kr J. Pserliofer-jev sok iz ozkega trpotca J. Pserlioter-jev balzam /oner 1 strkIe,,kH 40 A 1 s poštnin^ prosto pošiljatvijo •).'> kr. Stoli - c »vi Kola - preparati izvrstno krepčilo za šelooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja i{ gld-, litra 1 gld. »K* kr., V« litra 8."» kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, ' 1 Ta n 11 o c h i 11 i 11-p o m ada J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica '2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudei-a. 1 lonček "»<) kr.. s poštnine prosto pošiljatvijo 7f> kr. L n i verzal na čistilna sol A. "W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj t gld. UfG'' Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiske specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poiiljatve po poftti izvriujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Če se preje vpoilje denar (najboljfie s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejia. nego pri poiiljatvah proti povzetju. Podpisani priporoča toplo slav. slovenskemu občinstvu svoji zalogi vsakovrstnega obuvala za gospe, gospode in otroke in posebno za delavski stan, ki -e nahajati v ulici Riborgo št. 25. in v Skednju (Ščedni) št. 388. (na glavni cesti i. Tudi sprejemam vsakovrstne naročhe p( meri in poprave. Bog in narod! Peter Rehar čevljarski mojster. Konrad Jacopich I^V'tIZ: Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij. navadnega in najtinejšeg-a <>lja, najfinejše testenine. nadalje moke, ntrohov, žito, ovsa ittl. po jako-nizkih cenah. Razpošilja muročeuo blago tudi na deželo na debelo in drohno. Ceniki franko. K a 1 Operater kurjih očes, in,. 1 s t\ ilomo- van specijalist