Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Predstavitvena brošura Urada nosi naslov »Že več kot 200 let skrbimo za točna in zanesljiva merje- nja«, kaj to pomeni? Dr. Samo Kopač: Korenine meroslovja na podro- čju Slovenije imajo že dolgo tradicijo in segajo vse v prazgodovinski čas, kar dokazujejo bogate arheološke najdbe. Že cesarica Marija Terezija je v času svojega vladanja v avstro-ogrski monarhiji vpeljala za tiste čase vzoren red na področju me- roslovja. Slovenija je tako že v 18. stoletju imela urejen meroslovni sistem, kjer je bilo poleg mer in merskih enot poskrbljeno tudi za primerno kon- trolo in označevanje plemenitih kovin. V Ljubljani so tako za nadzor trgovskega prometa na Bregu ob Ljubljanici že sredi 18. stoletja posta- vili javno tehtnico, v začetku 19. stoletja pa v okvi- ru mitnice tudi mestno tehtnico za tehtanje blaga, ki so ga pripeljali v mesto. V letu 1877 je tako na naslovu Na Prulah 17, danes na Grudnovem na- brežju 17, že deloval meroizkusni oz. merosodni urad. Po propadu monarhije leta 1918 se je ure- janje merjenj nadaljevalo tudi v okviru Kraljevine SHS in kasneje v Jugoslaviji. Tudi ob osamosvojitvi Republike Slovenije je bilo področje meroslovja prepoznano kot ena od dr- žavotvornih nalog. Urad za standardizacijo in meroslovje (USM) je bil tako ustanovljen z raz- glasitvijo Ustavnega zakona za izvedbo Temelj- ne ustavne listine o samostojnosti in neodvisno- sti Republike Slovenije dne 25. 6. 1991. Z ločitvijo standardizacije in akreditacije leta 2001 se je me- roslovni del urada preoblikoval v Urad RS za me- roslovje, ki predstavlja slovensko nacionalno me- roslovno institucijo ter sedaj kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo nadaljuje delo na področju meroslovja. Zato pra- vimo, da že 200 let skrbimo za točna in zanesljiva merjenja. 84 Dr. Samo Kopač je po izobrazbi univ. dipl. fizik in doktor fizikalnih znanosti. Svojo meroslovno pot je začel že v času podiplomskega študija na IJS, nadaljeval kot vodja Slovenske akreditacije, v vlogi direktorja Urada RS za meroslovje pa je od leta 2010. Z njim smo se pogovarjali o pomenu meroslovja v Sloveniji in nalogah, ki jih opravlja Urad RS za meroslovje. INTERVJU p o Govor z dire Ktorjem u rada rs za meroslovje dr . s amom Kopačem ob 20. maju , svetovnem dnevu meroslovja Urad RS za meroslovje Direktor Urada RS za meroslovje dr. Samo Kopač (Vir: Arhiv MIRS in Obrtnik) Meroslovje je znanost o merjenju. Vključuje enotno razumevanje in uporabo merskih enot ter s tem povezuje aktivnosti ljudi po vsem svetu. Meroslovje obravnava definicijo merskih enot, njihovo uporabo v praksi in zagotavljanje sledljivosti meritev, s katerimi se izvedba enot nadzorovano prenaša do uporabnikov. Tako so točne meritve med najbolj osnovnimi po- goji za proizvodnjo, trgovanje in za delovanje družbe na splošno. Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 Kakšne so naloge in pristojnosti Urada na podro- čju meroslovja v Sloveniji? Dr. Samo Kopač: Naloge Urada na področju me- roslovja opredeljuje Zakon o meroslovju, poleg tega pa Urad opravlja tudi naloge s področja Za- kona o izdelkih iz plemenitih kovin. Meroslovje lahko tako v grobem razdelimo na pet področij:  Mednarodni sistem merskih enot SI S podpisom Metrske konvencije leta 1875 je bilo potrjeno, da je uporaba enotnih in primerljivih merskih enot bistvena za nemoteno trgovino ter razvoj družbe tako na državni kot medna- rodni ravni. Sistem enot SI tako opredeljuje se- dem osnovnih enot, in sicer meter, kilogram, sekundo, amper, kelvin, mol in kandelo. Sistem je leta 2019 doživel tudi redefinicijo, tako da so enote sedaj univerzalno uporabne po celotnem nam znanem vesolju, kar predstavlja nov mejnik naše civilizacije. Nova definicija enot sistema SI temelji na določitvi naslednjih fiksnih vrednosti naravnih konstant: • fr ek v enca pr ehoda c e zije v ega 133 a t oma v ne- motenem osnovnem stanju Δν Cs je 9 192 631 770 Hz, • hitrost svetlobe v vakuumu c je 299 792 458 m/s, • Planck o v a k onstanta h je 6,626 070 15 × 10 -34 Js, • osno vni naboj e je 1,602 176 634 × 10 -19 C, • Boltzmanno v a k ons tanta k je 1,380 649 × 10 -23 J/K, • A v ogadr o v a k ons tanta N A je 6,022 140 76 × 10 23 mol -1 , • s v etlobna učink o vit ost monokr omatsk ega se- vanja s frekvenco 540 × 10 12 Hz, K cd je 683 lm/W. Nove definicije enot SI pa so sedaj: • SI enota za maso je kilogr am (k g). Določ en je preko številske vrednosti Planckove konstante h. • SI enota za elek trični t ok je amper (A). Do- ločen je preko številske vrednosti osnovnega naboja e. • SI enota za t ermodinamično t emper a tur o je kelvin (K). Določen je preko številske vredno- sti Boltzmanove konstante k. • SI enota za mno žino sno vi je mol (mol). Dolo- čen je preko številske vrednosti Avogadrove konstante N A . • SI enota za čas je sek unda ( s ). Določ ena je pr e- ko številske vrednosti cezijeve frekvence Δ ν Cs . • SI enota za dolžino je met er (m). Določ en je preko številske vrednosti hitrosti svetlobe v vakuumu c. • SI enota za s v etilnos t/ s v etlobno jak os t v dani smeri je kandela (cd). Določena je preko šte- INTERVJU 85 Stare mere, merila in listine iz časa cesarice Marije Terezije (Vir: Arhiv MIRS) Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 vilske vrednosti svetlobne učinkovitosti mo- nokromatskega sevanja s frekvenco 540 × 10 12 Hz, K cd . Urad tako skrbi tudi za pravilno uporabo mer- skih enot mednarodnega sistema SI.  Zagotavljanje sledljivosti meritev Nacionalni meroslovni sistem zagotavlja sle- dljivost in mednarodno primerljivost merjenj za uporabnike v Sloveniji. Merilna sledljivost je definirana kot lastnost merilnega rezultata, ki omogoča navezavo rezultata na referenco z dokumentirano neprekinjeno verigo umeritev/ kalibracij, od katerih vsaka prispeva k merilni ne- gotovosti. Urad zagotavlja sledljivost merjenj na mednarodno raven ter prenos vrednosti izbranih enot SI v Republiki Sloveniji samostojno ali pre- ko nosilcev nacionalnih etalonov. Poleg Urada je v meroslovni sistem vključenih tudi 9 zunanjih inštitucij t. i. nosilcev nacionalnih etalonov, ki s svojimi akreditiranimi merilnimi zmogljivostmi zagotavljajo merilno sledljivost za posamezne enote SI sistema do mednarodnih etalonov oz. do primarne realizacije merskih enot SI.  Zakonska merila Zakon o meroslovju določa, da morajo merila, ki se uporabljajo na področjih varovanja zdravja, varstva okolja, splošne tehnične varnosti, prome- ta blaga in storitev ter v postopkih pred uprav- nimi in pravosodnimi organi, izpolnjevati mero- slovne in tehnične zahteve, določene s predpisi. Zakonska merila so na primer tehtnice v trgovi- nah, bencinske črpalke, taksimetri, merilniki hi- trosti v cestnem prometu, vodomeri, gostinska posoda, nepremični rezervoarji, števci električne energije, plinomeri, merilniki krvnega tlaka ipd. Merila, ki se uporabljajo v tovrstne namene, mo- rajo biti predhodno odobrena (odobritev tipa). Zakonska merila so označena z meroslovnimi oznakami in zaščitena pred nepooblaščeni- mi posegi. Ko so merila odobrena, zakonodaja predpisuje, da se med uporabo redno pregledu- jejo z rednimi oziroma v izjemnih primerih z izre- dnimi overitvami. Na primer priprave za merjenje prostornine tekočih goriv (bencinske črpalke) se overjajo enkrat na leto ali enkrat na dve leti, odvi- sno od izvedbe, vodomeri na pet let itd. Dodatno se zakonska merila nadzirajo in preskušajo tudi z inšpekcijskim nadzorom Urada za meroslovje. Zakonska merila in postopki, ki jih za ta merila izvaja Urad ter pooblaščeni izvajalci overitev, za- gotavljajo predvsem varstvo potrošnikov oz. dr- žavljanov na splošno.  Mer oslo vni nadz or Meroslovni nadzor izvajajo inšpektorji Urada za meroslovje na področju merilnih instrumentov v prometu in uporabi, merskih enot, količin predpa- kiranih izdelkov ter izdelkov iz plemenitih kovin. Nadzor se izvaja za zagotavljanje varstva potro- šnikov ter lojalne konkurence med dobavitelji.  Plemenit e k o vine Slovenska zakonodaja določa, da so plemeni- te kovine platina, zlato, paladij in srebro. Čiste plemenite kovine so same po sebi premehke za izdelavo nakita ali drugih uporabnih predmetov. Taki predmeti bi se prehitro izrabili ali zvili in tako postali neuporabni. Zato te plemenite ko- vine mešamo z drugimi kovinami v zlitine. Zlati izdelki običajno vsebujejo 58,5 % zlata, kar je označeno z oznako, izraženo v tisočinkah (585). Srebrni nakit običajno vsebuje 92,5 % srebra, kar je na izdelkih označeno z oznako 925. Urad za meroslovje na tem področju izvaja preskuša- nje izdelkov iz plemenitih kovin in kadar imajo ti izdelki ustrezno vsebnost plemenitih kovin, jih označi z državnim žigom. Urad tudi skrbi za registracijo znakov dobaviteljev izdelkov. S tem potrošnikom zagotavljamo ustrezno vsebnost plemenitih kovin v izdelkih na slovenskem trgu. Kakšno vrednost oziroma pomen ima Urad za slo- venska podjetja in kakovost njihovega poslovanja? Dr. Samo Kopač: Merjenja ves čas igrajo ključno vlogo pri znanstvenih in tehnoloških inovacijah, pri zasnovi in učinkoviti proizvodnji izdelkov ter pre- prečevanju neskladnih izdelkov, kar pomeni, da sta kakovost izdelkov in učinkovitost procesov ključno odvisna od merjenj. To je že od začetka prepozna- no v osnovnem standardu zagotavljanja kakovosti ISO/IEC 9001, ki določa tudi zahteve glede upora- be merilne opreme. Točna in zanesljiva merjenja še pridobivajo na pomembnosti pri vpeljevanju digi- talizacije v industrijske procese (industrija 4.0). In- dustrija 4.0 namreč gospodarstvo še bolj usmerja k izvajanju t. i. on-line meritev, neposredno in sproti izvedenih v procesu s pomočjo visoko zmogljivih merilnih instrumentov in sistemov, povezanih v pa- metna omrežja. Principi vzorčnega merjenja se se- 86 INTERVJU Zakonsko merilo »merilnik krvnega tlaka«, ki se upora- blja na področju varovanja zdravja ljudi, zato mora izpol- njevati stroge meroslovne in tehnične zahteve, določene s predpisi. (Vir-avtor: Niko Javornik, Apollonia d.o.o. ) Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 daj zamenjujejo s 100-odstotno merilno pokritostjo (100-odstotna kontrola), s čimer se zagotavlja naj- višja kakovost proizvodov in storitev. Merjenja zagotavljajo tudi osnovno podporo za zdra- vstvo, varnost, varstvo okolja, zdravo hrano itd. Lah- ko rečemo, da je kakovost izdelkov in storitev dobra toliko, kolikor so dobro opravljene meritve. Zavedati se je potrebno, da se samo v Sloveniji letno izvede na milijone meritev, ki se dotikajo vseh področij na- šega življenja in predstavljajo osnovno infrastrukturo gospodarstva ter trgovine. Za gospodarstvo je izre- dnega pomena, da so merilni instrumenti in postopki merjenj, ki zagotavljajo kakovost in sledljivost me- ritev, ustrezni, saj lahko že majhna napaka usodno vpliva na obstoj podjetja ali, kot je danes aktualna tema, tudi na zdravje in življenje ljudi. Točne meritve in s tem urejen meroslovni sistem, ki ga vodi Urad RS za meroslovje, imajo za gospodarstvo že od nekdaj velik pomen. V Strategiji meroslovja v Republiki Sloveniji do leta 2025 smo si zato kot glavno strateško usmeritev razvoja nacionalnega meroslovnega sistema zadali ustvariti meroslovno podporo za tehnološki preboj slovenskega gospodarstva in mu omogočiti pove- čanje konkurenčnosti tako na domačem kot svetov- nem trgu. Kajti v sodobnem zahtevnem svetu bi bilo vsako mednarodno poslovanje slovenskih podjetij brez kakovostnega merjenja in sledljivih meritev ne- mogoče. Ali so meritve in primerljivost rezultatov pomembne tudi navzven pri mednarodni trgovini? Dr. Samo Kopač: Urad seveda zagotavlja, da so re- zultati meritev primerljivi tudi mednarodno, kar po- enostavljeno pomeni, da mora biti meter v Sloveniji enak metru kjerkoli drugje po svetu, kilogram v Slo- veniji enak kilogramu drugje itd. Posledično so zanesljiva merjenja podlaga za pravič- no trgovino tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Pri tem se zaradi varstva potrošnikov, varovanja zdravja ljudi in živali, varstva okolja, splošne tehnične varnosti ter državljanov v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi nekatera merila še posebej regulirajo, da vse vpletene strani pri tem lahko zau- pajo rezultatom meritev. Govorimo o t. i. zakonskem meroslovju oz. zakonskih merilih, ki smo jih omenja- li že zgoraj. Z zakonskimi merili se vsi srečujemo, v vsakdanjem življenju pa se niti ne zavedamo, da nek- do skrbi za to, da so merjenja točna. Ocenjujemo, da se na letni ravni v Sloveniji na podlagi meritev samo z zakonskimi merili ustvari najmanj 8.000.000.000 EUR prihodkov, kar predstavlja letni proračun RS oziroma vsaj 12 % vseh prihodkov slovenskega go- spodarstva (ocena je narejena na podatkih za leto 2016). Zato ima letošnji moto mednarodnega dneva meroslovja naslov »Merjenja za globalno trgovino«. Kako pomembna pa so merjenja v gospodarstvu, je težko oceniti oz. izraziti v denarju. Nekoč je nekdo vprašal, kakšen delež v BDP predstavljajo merje- nja. Lahko rečemo samo, da brez merjenj ne bi bilo gospodarstva in življenja, torej ne bi bilo nobenega BDP, saj se v vsakem evru BDP skrivajo tudi meritve. Ker smo ravno v obdobju, ko se ves svet ukvarja s preprečevanjem, zmanjševanjem in odpravljanjem svetovne epidemije, ki jo je povzročil virus COVID-19, me zanima, kakšna pa je prisotnost meroslovja v zdravstvu? Dr. Samo Kopač: V meroslovju zavzemajo posebno mesto meritve v zdravstvu oziroma medicini. Meritve različnih fizikalnih in kemijskih parametrov so nujne za pravilno diagnozo bolezni ter za načrtovanje, iz- vedbo in spremljanje zdravljenja. Fizikalna, kemijska in biomedicinska merjenja so ključna tudi pri števil- nih preventivnih aktivnostih za zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni. Merjenja v medicini zajemajo obsežen nabor raz- ličnih parametrov oz. veličin v širokih merilnih ob- močjih. Od preprostih meritev telesne temperature (kar je prav sedaj pri COVID-19 pogosto prva me- ritev za ugotavljanje znakov bolezni), mase, višine ter krvnega tlaka v okviru rutinskih zdravniških pre- gledov do zahtevnih in natančnih meritev s kom- pleksnimi merilnimi sistemi, ki se uporabljajo pri različnih operacijah oziroma so sestavni del zahtev- nih postopkov zdravljenja, npr. slikovne diagnosti- ke, avtomatskega doziranja zdravil, obsevanja pa- cientov. Poseben in raznolik sklop pa so merjenja v laboratorijski biomedicini, ki vključujejo merjenja najrazličnejših bioloških in biokemijskih parame- trov, pogosto v izjemno nizkih koncentracijah. Pri- mer takšnega merjenja je na primer tudi izvedba laboratorijskega testa za potrjevanje okuženosti z virusom COVID-19. Celotno področje medicine je tako močno preplete- no z različnimi merjenji, z zagotavljanjem sledljivosti in primerljivosti rezultatov meritev ter hkrati tudi z izzivi za zdravnike in druge sodelujoče pri sprejema- nju odločitev. V najožjem obsegu gre za sprejemanje odločitev glede zdravljenja posameznega pacienta, v širšem obsegu pa za sprejemanje ključnih odloči- tev za obvladovanje epidemije. Prav temu smo se- daj tudi dnevno priča pri diagnosticiranju bolnikov s COVID-19. Urad RS za meroslovje INTERVJU 87 Letošnja osrednja tema svetovnega dneva me- roslovja, ki ga praznujemo 20. maja, nosi na- slov »Merjenja za globalno trgovino«. Glede na trenutno dogajanje v Sloveniji in po svetu bo Urad RS za meroslovje s svojimi sporočili po različnih medijskih in socialnih omrežjih še to- liko bolj opozoril javnost na pomen meritev in merjenj tudi v teh časih.