IZ SONČNE ZAMBIJE Leto 21, Št. 2., Mumbva, Zambia MISIJONSKA NEDELJA, 1989. Cvetoče palme so včasih vabile mi¬ sijonarje v daljne kraje: ne le narava, ampak predvsem globoko hre¬ penenje ljudi po odrešenju je zva¬ bilo Knobleharja v Afriko, Sedeja, Podoržaja, Demšarja, Cukaleta in tudi mater Terezijo v Indijo. Vonj iz daljnih krajev in hrepenenja ljud¬ stev po odrešenju so zvabila misi¬ jonarje na Madagaskar, v Zambijo... tudi v novejših časih. Ta klic in potrebe ljudi nas misijonarje prikle- f ajo na tuje kraje.^Morda se vpra- aš: čemu? Smo odrešeni, a odrešenje si je treba priboriti. - 2 - OBISK SLOVENSKEGA PROVINCIJALA V velikonočni številki Sončne Zambije smo napovedali obisk slo¬ venskega jezuitskega provincijala p. Lojzeta Bratina. Res je prispel že v začetku aprila in ostal med nami dvajset dni. Upamo, da je vsaj nekoliko spo¬ znal nase delo in naše probleme. Lahko je videl podobnosti in raz¬ ločke med našim delom in delom v starih krščanskih deželah. A bistvo je povsod enako: povsod ljudje hrepene po miru in sreči, to je: po Bogu. Z njegovim obiskom se je vez med misijonskim zaledjem in med nami utrdila. Morda pa bo iz Slovenije le prišel še kakšen misijonar Družbe Jezusove. Pa čeprav so potrebe doma velike in se tudi tu na vse kripljO trudimo, da bi vzgojili čimveč do¬ mačih poklicev. P. Bratina: "Hvala ti za obisk!" PAPEŽEV OBISK Od 2. - 4. maja letos se je mu¬ dil na obisku v Zambiji papež Jane* Pavel II. Obiskal je Copperbelt (Bakreno pogorje), a največ se je zadržal v Lusaki, zambijski prestol¬ nici. Ljudje so ga povsod sprejeli s spoštovanjem in z velikim navdu¬ šenjem. Čutiti je bilo, da je tu zares Jezusov namestnik. Po obisku papeža se včasih po¬ roča o dolgovih, ki jih je njegov obisk pustil. Pri nas je priskočila na^pomoč država, tako da dolgov ni več. Ljudje se pozitivno izražajo o obisku, ki jim bo ostal v lepem spo¬ minu. Tudi nekatoličani in animisti - ? - inajo lepe besede sanj. Vodilna misel celotnega obiska: "Kristus Je naše upanje", se Je globoko zakoreninila v nas vseh. Kljub gospodarski* težava*, stalni rasti cen ljudje z zaupanje* gledajo v bo¬ dočnost. VRNITEV V STABO GNEZDO Julija letos sen se poslovil od sončne doline reke Luangve in od njene prestolnice, častitljivega nisiJona Katondve. V štirih letih so se spletle mnoge vezi in tu pa tam Je kar zabolelo pri odhodu. V teh letih se* spoznal življenje in mišljenje podeželskega človeka in to spoznanje ■i bo gotovo pomagalo približati se Zambijce* tudi v mestne* okolju. Hoje novo *esto Je župnija Matero v Lusaki. Ime je Slovencem kar precej poznano, saj se je tukaj več let trudil naš starosta Radko Rudež. Jože Kokalj je tukaj župnikoval celih de¬ set let. V župniji pa sta živeli tu¬ di laični *isijonarki Zinka Hercog in Kristina Mlakar. V materski hiši s*o svoj čas gostovali tudi tisti Slovenci, ki smo delovali v župniji Svetega Kizita: Janez Mlakar, Lojze Tbdgrajšek in moja malenkost. Po¬ gosto se v Materu mudi tudi Stanko Rozman, sicer župnik v Mumbvi in graditelj v Nangomi. Moj predhodnik v Materu Je bil moj indijski prijatelj Emanuel Kujur. Dve leti sva delovala skupaj pri Sveten Kizitu, pote* je pa kar sede* let vodil matersko župnijo. Vse pro¬ storno župnijsko središče je obdal z visokim zidom, drugače pa se Matero ni kaj prida spremenilo v zadnjih petih letih. Od lanskega leta v žup- - 4 - niji pomaga tudi najstarejši zam¬ bijski Jezuit, oče John Cula, ki pa je, zal, že pred leti oslepel. Mašuje s poaočjo sestre, ki nane¬ st o njega obhaja, ministranti pa ga vodijo, koder je potrebno. V Materu imamo dve cerkvi drogo ob drogi. Prvo je postavil pred tri¬ desetimi leti prvi materski župnik, oče Vincent Čihecki. Ko je postala premajhna, pa je Jože Kokalj posta¬ vil ob njej prostornejšo cerkev Odrešenikove Matere. Stara cerkev je poten služila za župnijsko dvo¬ rano. Je pa še smeron v dobrem sta¬ nju in jaz sem se odločil, da v njej uvedemo našo za otroke. Ze prvo nedeljo jih je prišlo ? 60 . Zdaj jih pa pride do tisoč. Odrasli pa, dvakrat krepko napolnijo cerkev, ki sprejne do tisoč petsto ljudi. Inano eno podružnico. To je cerkev Svetega Štefana. Nahaja se v Čungi. Vsako drugo nedeljo gren tja. V zadnjih letih so tam postavili pro¬ storno cerkev, ki je že pod streho in se da zapreti, drugače pa še ni končana. Tam bo treba še marsikaj urediti in pridati. Najprej seveda zakristijo in prezbiterij, poten pa spovedno sobo, učilnice in pisarno.. Stroški bodo veliki, saj nas infla¬ cija tare kot dona v Sloveniji. Bo¬ so pač rinili bolj počasi. Zaupam v božjo previdnost in v naše prija¬ telje po širnem svetu. Ljudje sami zbirajo po svojih močeh in ob nede¬ ljah že kar lepo napolnijo cerkev. Tudi v Materu bo treba zgraditi to in ono. Predvsem nekaj učilnic, ker do sedaj je bil skoraj ves ve¬ rouk pod drevjem, kar pa seveda ne prispeva h kakovosti verouka. Sicer se bo pa treba posvetiti predvsem krščanskemu nauku. Kajti versko zna- T. Jože se Je pred odhodom is Ka- tondve povzpel s prijatelje« na hrib ter se poslovil od krasne do¬ line, obdane z gričevje«. nje naših vernikov Je še zelo po¬ manjkljivo. Imamo lepo skupino ka- tehumenov. Začel sem tudi s sveto¬ pisemskimi srečanji za laične vodi¬ telje. Vsako soboto se Jih zbere do petdeset. Dela tukaj zares ne manj¬ ka. Škoda, da sa človek ne more podvojiti, potrojiti... Jože Grošelj laični misijonar o svojem delu Cel oblak prahu se vali za mano, ko se peljem po prašni cesti. Se¬ veda, saj že od maja meseca ni bilo niti kapljice dežja. Kar naprej sonce. To Ja zame skoraj nekaj ne¬ verjetnega. Nisem še dolgo tukaj. Prišel sem januarja letos. Moram reči, da sem se kar dobro vživel v novo okolje in delo. Pri tem mi veliko pomagajo domačini. Angleščino tudi že precej obvladam. Se lahko že kar normalno pogovarjam z njimi. S temi pogovori si tudi pomagam, da ljudi vsaj malo bolj spoznam. Tako Je delo lažje. - 6 - Trenutno mi pri delu pomagajo trije delavci. Dva kar precej ob¬ vladata to stroko, enega pa sem pred kratkim vzel kot vajenca. Tu¬ di ta je kar spreten za delo. Všeč mi je, ker ima veselje do dela. V popoldanskem času dobim tudi seme- niščnike v pomoč. Ti bi se radi na¬ učili mizarske obrti. Pripravim jim ročno delo, saj se zna zgoditi, da bodo nekoč odšli na misijon, kjer elektrike ne bo. Delo je zelo zanimivo. Vidim* da bo Zambija zame veliko življenjsko izkustvo. Hvaležen sem Bogu, da me je poklical v misijone. Klement Palk ŽETEV JE VELIKA •‘Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal po dva in dva...” To se je zdaj zgodi¬ lo z našimi novinci drugega letnika. Pred nekaj dnevi so namreč odšli po dva in dva na razne preizkušnje. Dva sta odšla pomagat v neko vas za invalide. Pamagala jim bosta pre¬ kriti koče s slamo. Deževje je bli¬ zu. Druga dva sta šla v dom invali¬ dov. Dva ga sta šla poučevat v ma¬ lo semenišče Mukaso, zadnja dva pa v bolnico Katondwe. Na eksperimentih se bodo od blizu seznanili s težavami raznih ljudi, si nabrali izkustvo z delom med zapostavljenimi ljudmi. Letos nas je Gospod blagoslovil z velikim številom novincev. Popol¬ noma so napolnili novicijat. Težave pa so imeli kandidati iz Sudana. Dva sta končno prišla. Povedala sta, da sta bila tri mesece na poti, najdlje sta čakala v Kartumu. Čaka- - 7 - la sta na dokumente. Tretjega pa še sedaj ni. Novinci so bodoči apostoli Afrike. Molimo za njihovo vztrajnost. Pozdravlja br. Jože BOLNIŠNICA V NANGOMI Večkrat me ljudje sprašujejo - , ka¬ ko je v Nangomi in če je bolnišnica že zgrajena. Povem jim, da dela si¬ cer hitro napredujejo, a da še zdav¬ naj niso končana. Doslej smo zgra¬ dili glavni blok, štiri hiše, stra¬ nišča. Tri hiše so v gradnji.. Na¬ peljali smo tudi vodo in elektriko (generator). Dela se bodo nadalje¬ vala še kakšne tri leta. Vse je pa odvisno od dobrotnikov. Iz Belgije smo dobili največ pomoči. Po prvotnem načrtu bi bolnišnica imela 100 postelj. Seveda ne moremo čakati, da bo vse zgrajeno. 25. sep¬ tembra je ministrstvo poslalo prve bolniške sestre. S tem je center odprt kot ambulanta. Hvala vsem, ki nam pomagate! Stanko Rozman KRATKE NOVICE Iz Mumbwe se je poslovil Janez Mlakar. Odšel je na sobotno leto, ki ga bo preživel v Angliji. Njegč- vo delo nadaljujeta Janez Mujdrica in Stanko Rozman. Bariča Rous je šla na počitnice. V domovini se bo zadržala do Nove¬ ga leta. Potem pa udarno, da se bo vrnila in se pridružila zdravstve¬ ni ekipi v Nangomi. Lojze Podrgra.išek piše iz Rima, da ima v začetku oktobra "hude iz¬ pite”. Se priporoča v molitev. Pri¬ hodnje leto se vrača v misijone. - 8 - Glasilo Slovenskih jezuitov je prineslo vest, da v kratkem izide knjiga p. Jožeta Kokalja:"Pogovori ob Gangesu". Čestitamo! Upamo, da bomo knjigo kmalu brali. Zambija slavi letos srebrni ju- bilej neodvisnosti, To bo 24. ok¬ tobra. Predsednik je pa slovesnosti preložil na prihodnje leto zaradi težkega gospodarskega položaja. Iz Toronta se je oglasil gospod Janez Tratnik. Pravi, da pride z nekaj zidarji v Zambijo - po sto¬ pinjah gospoda Budija Kusa. Zgra¬ dili naj bi hiSo za sestre,v Nango- mi. Prioli bodo januarja prihodnje leto. Vsi, ki smo Študirali teo¬ logijo v Torontu, smo bili z go¬ spodom Tratnikom in njegovimi zi¬ darji tesno povezani. Zelo se ve¬ selimo njihovega obiska. Izdajajo Slovenski misijonarji Uredil Tiskano Naslov v Zambiji P.O. Box 830022 Mumbva, Zambia. Stanko Rozman Printed by Teresianum Press, Lusaka, Zambia