IZ KS TOMIŠEU
Kje vse so lahko še vzroki za neuspeli referendum?
Ob pregledu analiz in ocen rezultata refe-renduma za IV. samoprispevek ugotovimo, da je mnogo splošnih vzrokov prevladalo nad konkretnimi. Tudi poročila krajevnih konferenc nam dajejo sliko, da so glavni vzroki v neurejenih komunalnih razmerah, v tem, da se v krajevnih skupnostih iz sredstev IV. samoprispevka ne bo gradilo nobenih objektov s katerinu bi sc krajani identificira-li, da $o za neuspeh krive tudi polemike v sredstvih javnega obveščanja in an.ipropa-ganda ekološke skupine in podobno.
Da bi bila slika realnejša. bi morali ne le v občini temveč tudi v krajevni skupnosti oce-niti, kakšen je bil dosedajvji posluh aktivi-stov in funkcionarjev v KS do problemov vsakega krajana. Tako oceno je naredila le malokatera krajevna skupnost. S tem ne trdimo, da aktivnosti in priprav na referen-dum ni bilo, hočemo !e. da bi tudi krajevne konference SZDL izkoristile ta neuspeh za analizo svojih oblik in metod de!a s krajani.
Za primer si vzemimo krajevno skupnost Tomišelj, ki bo prav te dni delala obračun uspehov in neuspehov, saj bo praznovala svoj krajevni praznik.
V krajevni skupnosti Tomišelj so mnogi nerešeni komunalni problemi vezani na zaš-čito vodarne Brest, ki je prinesla vrsto ome-jitev pri gradnji, širjenju industrije in obrti. pa tudi pri kmetovanju. Neustrezna je tudi priključitev na kanalizacijo. Mestni vodovod pa za prevzem krajevnega vodovoda zahteva mnogo strokovnega dela, ki ga v krajevni skupnosti težko opravijo. Voda v Brestu zaradi salonitnih cevi odteka, tako da je razlika med dejansko porabljeno in plačano vodo Mestnemu vodovodu zelo velika.
Vendar pa so v krajevni skupnosti tudi drugi problemi, katerih rešitev je odvisna
zgolj od krajanov samih, njihove pripravlje-nosti in akcije vseh. Tisti, ki so z vsemi storitvami zadovoljni ne razumejo tistih, ki jim je nasip in pluženje ceste, popravilo brvi in mostov, ureditev javne razsvetljave še vedno življenjska nuja. Vsi skupaj se zaradi nenehnih podražitev takih storitev sprašuje-jo, kako bodo plačevali stroške za postavitev javne razsvetljave, ki je nekje premočna, drugje je pa še ni. Drogove za javno razsvet-Ijavo so v krajevni skupnosti kupili sami, tudi jame bodo začeli sami izkopavati. Koli-ko bo za to prispeval vsak krajan pa se še ne ve, čeprav bo potrebno najeti kredit za po-stavitev javne razsvetljave vfniti.
»Bližnjice« do centra Tomišlja, ki vodijo preko vode so čedalje bolj nevarne, poslužu-je pa se jih veliko krajanov, med njimi tudi nekaj osnovnošolskih otrok. Brvi so zaradi dotrajanosti nosilcev, ki jih spodjeda voda slabe in nezavarovane, tudi bližnji most za motorna vozila je čedalje manj varen za uporabo.
Nekatere ceste ostajajo v visokem snegu tudi dopoldne, ko se morajo krajani že zdav-naj prebiti do šole ali delovnega mesta. V krajevni skupnosti žal ne morejo najti člove-ka, ki bi plužil ceste v jutranjih urah. To velja seveda za tiste ceste, za katere je dogo-vorjeno, da jih ureja Krajevna skupnost.
Za vse te probleme vedo krajevni funkci-onarji in krajani, žal pa ti probiemi zaradi slabega medsebojnega sodelovanja ostajajo predolgo časa nerešeni in so tudi vzrok za spore v krajevni skupnosti, ki tudi otežujejo normalno aktivnost v kraju. Sprememba do-sedanjih načinov dela in večji posluh funkci-onarjev za probleme krajanov bodo gotovo motivirali tudi krajane za boljše sodelovanje pri delu v krajevni samoupravi.
,                            DARJA ERHATIČ