grafičnim i upodobitvam i. Tudi ta del zaključijo povzetki in obsežni registri ter seznam literature. Naj poudarim o posebej, da besedilo res dobro p o jasn ju je v rsta tabel, pregle­ dov in shem. Zelo so ustrezne, dasi jim je videti, da je im ela tehnična redakcija z njim i nekaj težav. Te izkušnje so torej splošne: težko je doseči, da bi bili for­ m a ti shem vedno najboljši, da ne bi zaradi pom anjšav trp e la črta itd. Ko smo si delo tak o ogledali, lahko m irno trdim o, da sm o dobili z njim v roke tem eljno delo za cel kom pleks kronološko nadvse pom em bnih najdb iz historično tako zanim ivega časa, kot so za naše k raje leta rim ske osvojitve in u trd itv e oblasti do le ta 45 n. š. Tudi preučevanje sigilate v zadnjem desetletju v delu posam eznikov in raz­ iskovalnih skupin zelo hitro napreduje. Ta čas je prispeval v rsto novih spoznanj, ki se vsa lahko odražajo n a interpretaciji izdelka in opredelitvi njegove starosti. V sekakor m oram o p rib iti, da opredelje­ vanje sigilate še zdaleč ni p rep ro st posel. O kvirna datacija v del stoletja je slej- koprej m ožna na podlagi nekaj splošnih značilnosti; to pa je seve datiranje, ki z n jim zlasti ko gre za rim ski cesarski čas, ne m orem o in ne sm em o biti zado­ voljni. Sigilata nudi več, saj je izdelek posam eznih spoznavnih delavnic. Toda da pridem o do teh in terp retacij, je treba opraviti vrsto analiz. Avtorici nam p red lag ata enega od m ožnih sistem ov obdelave sigilate in lahko zatrdim o, da sta izbrali ustreznega. (Ni vseeno, kako sigilato obdelam o, dasi ni recepta za izbiro tega sistem a. To so dokazovale tudi razprave o obdelavi si­ gilate s Štalenskega v rh a in iz Em one na X. srečanju preučevalcev rim ske kera­ m ike v Augstu. R azprave delno odm evajo v člankih, objavljenih v 17./18. Acta RCRF 1977.) Izbiro opravičuje dejstvo, da je gradivo iz več produkcijskih cen­ trov, da je bilo najdeno v raznih strati- grafskih sklopih itd. Gradivo, ki že od vsega začetka izko­ pavanj na štalen sk em vrhu, v teh koro­ ških Pom pejih, opozarja nase, nudi vrsto novih spoznanj. V novi luči nam pred­ stav lja delo vrste aretin sk ih in zlasti severnoitalskih delavnic sigilate, pred ­ stav lja pa nam tudi novosti v datiranju: iznenada vidimo, d a so že prej znane delavnice delale dalj časa. (Mi to npr. zlasti opazimo, da so n ap ram dataciji v CVA širše datirane delavnice iz okvira SER I, MS . .. itd.) P o trjen a je logična p o t tipološkega razvoja v rste potankosti v posam eznih pogrinjkih. P red leti smo dobili v roke delo Ch. G oudineau, La ceram ique aretine lisse, Bolsena, Paris 1968. Delo, ki ga prikazujem o se m u p o stav lja ob bok s tem , da je za naše k ra je še bolj uporabno, saj nam nudi v rsto neposrednih analogij. V delu, ki ga predstavljam o je še posebej pom em b­ n a širina sklepov ter sociološki in gospo­ d arsk o zgodovinski zaključki. N aj zaključim o prikaz z m islijo, kako se bo delo odražalo v naši praksi. Ocena je delno lahko sicer obrem enjena, saj sem poznala proces n a sta ja n ja m ono­ g rafije in sodelovala p ri razčiščevanju n ek aterih kronoloških in drugih dilem; p ri nas sm o nam reč vzporedno obdelo­ vali te rrò sigillato iz Em one in Kranja. V seeno lahko zanesljivo sodim , da bomo delo vseskozi rabili pri d a tira n ju in opre­ deljevanju posam eznih posod in čre­ pinj. Delo je nam reč vsakom ur, ki neko­ liko obvlada osnove preučevanja sigilate, lahko čitljivo: p o t od tabel v tek st je pregledna. Tekst p a je dovolj bogat, da n a vseh ustreznih m estih opozori na dilem e in zadržke. D atacije posam ezne posode tek st nim a. N a p rv i pogled bi to pogrešali. Toda verjetno je prav to ena od kvalitet dela, ki p red stav lja najd­ be v naselbini. Tudi tu je treba, kljub analogijam , vselej analitično datirati. Tako d atiranje pa m onografija M. S chindler in S. Scheffenegger zahteva od vsakogar, ki bo knjigo rabil. Gotovo bom o po n jej m nogokrat posegali, saj za zgodnji rim ski čas ni najdbe, ki bi pri d a tira n ju tako pom agala, kot prav terra sigillata. Iv a M iki C urk T ficet let vyzkum u antiky v ČSSR, 1945—1975 (Antiquitas his trig in ta annis in Bohem oslovacia culta). P raha, Kabi­ n e t p ro studia recka, rim sk a a latinska, ČSAV 1976, 8°, 283 šapirografiranih in vezanih strani. V uvodu ugotavlja p ro fe so r Varci, ki je prevzel redakcijo knjige, da so si se­ stavi j alci zastavili tri cilje: analizirati in k arak terizirati povojni razvoj na pod­ ro č ju antičnih študij, ki je razviden iz del in publikacij, pokazati n a prednosti n ačrtn eg a dela, določiti n ad a ljn je sm eri raziskav in študija. Delo, ki so ga pisali člani K abineta p ro studia feckä, rim ska a latinska, ob sodelovanju zunanjih stro ­ kovnjakov, je razdeljeno na češki in slovaški sektor. V sako od tem atskih po­ glavij p rin aša generalni pregled glavnih doprinosov, del, analiz in zadevno biblio­ grafijo v opom bah. Prične s pregledom splošnih del v štiridesetih letih n a Češkem, n ad alju je s pregledom razisko­ v anja antike generalno v petdesetih letih, preide n a grško in rim sko zgo­ dovino, k jer je označenih m nogo del, ki jih bibliografije spregledajo. N aslednja poglavja so, grško in latinsko jeziko­ slovje, lite ra tu ra in filozofija, religija in m itologija. K ako važne so študije češko- slovenskih strokovnjakov za B alkan in prav za naša raziskovanja, se pokaže po­ sebej v poglavju epigrafika, p a p iro lo g ia in num izm atika. Slede odstavki klasična arheologija, odm ev in vplivi antike, po­ pularizacija te r društvo klasičnih filo­ logov. Analogen pregled je podan za slo­ vaški prostor. Celotno delo kaže, da so študije sta ­ rega veka v posam eznih raziskovalnih sm ereh m nogo doprinesle k razvoju in poglabljanju znanosti. Presenetljivo je, kako veliko vlogo im ajo na Češkoslova­ škem te vede v okviru drugih hum ani­ stičnih ved in kako vplivajo tudi n a javnost. V tem sm islu je treb a visoko oceniti vlogo m ednarodnega kom iteja za razvoj antičnih študij v socialističnih de­ želah, nam reč od b o r Eirene, ki je bil ustanovljen n a konferenci v Liblicah leta 1957. Iz pregleda se kažejo obrisi nalog v bližnji bodočnosti. N jihova glavna bo, kot kaže, socialistična družba in tra d i­ cija antične k u ltu re s težišči n a globljem spoznavanju geneze in razvoja posebej ekonom skih in idejnih osnov. Jaroslav ša še l E s z te r B. V agò, I. B òna, D er S p ät­ röm ische Südostfriedhof. Die G räberfel­ der von Intercisa I (B udapest 1976), 211 stran i teksta, 30 risanih tabel grobnih celot in 48 tabel fotografij. N ovejša m ednarodna proučevanja rim ske arheologije im ajo Panonijo za klasično področje poznorim skih grobišč. In tercisa sam a velja kot dobro raziskan, ovrednoten in zato najbolj često citiran rim ski castrum in grobišče v Panoniji. N jena zgodovina in naselbinske najdbe so publicirane v dveh zajetnih zvezkih (Arch. Hung. 33, 1954 in Arch. Hung. 36, 1957) s celim štabom raziskovalcev: L. Barkóczi, G. Erdély, F. Fülep, R. M. Al- földy, J. Fitz, K. Póczy, A. Radnóti, A. Sa­ lam on, J. Szilagyi, da naštejem sam o ne­ katere. P ričujoča knjiga o jugovzhodni poznoantični nekropoli je prvi zvezek iz serije o grobiščih Intercise. V letih 1963/ 64 in 1967 je bilo z zaščitnim i izkopavanji dokum entiranih 600 grobov, v precejšnji m eri že oropanih. V drugem zvezku bo publiciran m aterial iz 400 žganih grobov iz 2. in 3. stoletja. Novo odkritje in pre­ senečenje pom eni doslej nepoznana za­ hodna nekropola, o d k rita leta 1972, ki bo prikazana v tre tje m zvezku. V »veliki« (severni) nekropoli je približno 700 za­ ključenih grobnih celot, ki bodo dala nova spoznanja o poznoantični proble­ m atiki. P ričujoča knjiga I. Bòne, avtorja, ki se včasih ukvarjal s prazgodovino in je zdaj em inenten poznavalec obdobja pre­ seljevanja ljudstev, je nastala n a osnovi terenskih zapiskov pokojne E. Vagò, arheologinje, ki je z vsem žarom vodila izkopavanja na jugovzhodni nekropoli. K ljub tem u da so b ila to zaščitna antič­ n a izkopavanja, je bil sistem atično upo­ rab ljen »prazgodovinski« način izkopa­ vanj. Delo je razdeljeno v enajst pogla­ vij, ki im ajo še nekaj odstavkov, tako da je obravnavana snov še detajlneje. Po uvodnem poglavju so prikazana arheolo­ ška izkopavanja grobišča po posam eznih časovnih etapah, z osnovnim opisom gro­ bov. V tretjem poglavju je razložena to­ pografija grobišča, v četrtem je podana kronologija odnosno začetek in konec uporabe grobišča n a tem elju novcev, od­ nosa žarnih in skeletnih grobov te r žigov n a opekah. I. Bòna ugotavlja, da bi bilo n a tem grobišču pokopanih okoli 2400 individuov štirih generacij glede na to, d a je raziskana tre tjin a nekropole. Na nekropoli so pokopavali od začetka 4. do sredine 5. stoletja. Po p ridatkih sodeč (zlate folije na očeh, skrinjice) je bilo tu pokopanih veliko ljudi orientalnega porekla. V petem poglavju obravnava na­ čine pokopa: skoraj polovica skeletov je bila vkopanih k ar v zem ljo, sicer pa so najštevilnejši grobovi pokriti s tegulam i in grobovi obloženi in popločeni z ope­ kam i, dalje so še pokopi v leseni krsti, v kam niti skrinji, kam niti »grobnici«, obokani »grobnici« te r en prim er poko­ pa v sarkofagu. O rientacija pokopanih