kakor zadnji metri filma — tako se je končalo leto postajali smo nervozni oblačili smo že plašče in odhajali tisti zadnji dolgi poljub nam je pričel presedati hoteli smo čimprej stopiti v razsvetljeno ulico polno ljudi in hitenja na novo cesto ki se zdaj odpira pred nami v neugnani "želji po novem neznanem še nedoži- vetem mudi se nam sprašujemo kaj bomo doživeli le preko rame se še oziramo na tisto kar smo doživeli toda prehojena pot s svojimi doživetji ostaja še v nas ker je bila Iepa v svojem zagonu ker je del nas I samih in naše aove poti in s seboj na pot jemljemo spomine sponiine ki smo jih obudili spomine na štrajke ječe na vihranje rdečih zastav na štirideset let žrtev smrti zmag na zmage kl sm<> jih dosegli s krampi in lopatamj z udarništvi zmage ki smo jih izbojevali z idejami sed- mega kongresa stopamo na novo pot pravzaprav na traso ki potrebuje mnogo delavcev svojo pot si moramo šele zgra- diti — pred nami ni tod hodil še nihče z zastavami mladih graditeljev stopamo na traso mešatno se med borce na njej z vso svojo mladostjo se ženemo da bi se čimprej prebili do jutri da bi čimprej zgradili POT DO BODOCEGA jasno smo si začrtali svojo pot venio kod b šla vemo kam nas mora pripeljati bijemo se zanjo z zavestjo graditeljev novega sveta nič nas ne more odvrniti od našega programa zgradili bomo pot k svetlejšim odnosom tned ljudmi k srečnejšemu življenju k sožitju med narodi poi ki edina vodi proč od zatiranj bede suženjstva proč od vojne atomskih groženj moreče napetosti in strahu milijonov pot ki nas bo popeljala preko na- sproiij in zablod včerajšnjega in današnjega dne vstran od bujskaštva in nestfpnosti neonacizma mimo sanj o veličini ki naj se rodi iz prelivanja krvi kolonializiranih Ijudstev pot ki jo gradimo nas pelje k dvigu in proslavitvi Cloveka z zastavami graditeljev bodocnosti stopamo na traso in se pridružujemo njenim borcem mladi smo revolucija-vojna je bila kot vihar preko gozda ruvala j« in podirala odnašala s seboj toda mi smo še premalo vedeli o življenju da bi jo doumeli sedaj je tisto za kar so očetje dali življenja že napol • dograjeno graditev socializma se nam razodeva kot dana stvar-nost kot naše življenje v njem iščemo svojo pot v njem iščemo mesta svojim mladim osebnostim svojim sanjam "^voji basbenosti naša pot je težka kot divji potok smo ko si grebemo svojo pot polni valovanja in vrenja z neugnano silo drvimo trgamo obrežja lomimo vse kar je starega zaustavljamo s« in se zaganjamo borimo se in se prečiščujemo kot divji potok smo ko hitimo za svojimi hotenji naSe sanje so sanje o ljudeh in pomladi o navem I naprednem o svetlih daljah kakor jih ustvarja sonce v poletnih poljih sanjamo o bojih in o viharju v vejah dreves o čem vse ne sanjamo mi mladi toda samo sanje niso dovolj v sebi je treba najti tudi moči naša pot je težka tolikim stvarem je treba šele najti pravo ime in veljavo toliko včerajšnjih idealov je treba zavreči toliko stvari je treba iztrgati iz samega sebe in z njimi tlakovati svojo novo pot včasih se čutimo same sredi sveta ki se gradi morda ga še nismo povsem doumeli morda se še nismo povsem zrasli z njim in z njegovim utripom morda še ne vemo da gre naša pot prav sredi tcga sveta in da si jo lahko zgradimo samo v njem svojo pot si moramo šele utreti nihče nam je ne more pokazati in zgraditi pred nami je devetnajststošestdeseto ne veano kakšna doživetja nam bo prineslo vomo pa da moramo v njem zgraditi spet del POTI K BODOČNOSTI vemo da moramo v njem najti svojo pot pot svojim sanjam svoji tnoči svoji ustvarjalnosti in svoji VERI V CLOVEKA morda bomo že v njem dosegli svetle dalje kakbr jih ustvarja sonce v poletnih poljih SKUPNI INTERESI zahtevajo koordinacijo dela Z VIII. medfakultetne konference študentov pravnih fakultet Jugoslavlje Prlreditev letošnje medfakul-tetne konference je prevzelo združenje študentov PF v Ljub-ljani. Trajala je od 17. do 19. decembra 1959. Konferenco je otvoril predsednik sekretariata S. Devetak. Po diskusiji na re-ferat je dekan PF priredil go-stom-delegatom na konfeienci sprejem. Nac^.ljnje delo konfe-rence se je odvijalo v obliki di-skusije na podlagi referatov o posameznih, temeljni skupinah problemov. Komisija za zaključ-ke je rezultate diskusije formu-lirala in tako podala analieo že opravljenega dela, obenem pa oblikovala temeljne naloge po-sameznih fakultet in sekreta-riata za tekoče študijsko leto. SOCIALNO-EKONOMSKA VPRASANJA tvorio gotovo ena nffiobši>r-nejših področij dela ZSJ, ob reformi študija r>a je p-osta^o to še važnejše. Glavna naloga štu-dentov samih in njihove orga-nizacije pa je, truditi se, da se najde najboljšo rešitev med precej velikimi In realnimi za-htevami študentov in omenjeni-mi možnostmi družbe. Sredstva za preživljanje dobivajo štu-dentje predvsem iz teh virov: starši, štipendije, honorarne za-poslitve in študentovska samo-pomoč. Posredno pa v oblikl raznih subvencij študentovsklm menzam, domovom ipd. Pred-vsem moramo najti boljši naftin Štipendiranja, štipendija sama pa naj bl se delila v osnovni in v stfarvulatlvni del. Študen-tom nižjth letnikov naj se daje nižje štipendije in več eredstev lz samopomoči in subvenclj. višjim letnikcpm pa obratno, višje štipencJije in rrnanj ostali-h sredstev. Novi ekonomski problemi se po-javljajo z višjimi cenami za ©snovne potrošne dobrine. Studentom je treba pomagati z ustanavljanjem študentovskih 6«rvisov in študentovakih za-drug, ki skrbe za hanorarne za-postttve študentov .Seveda bo delovanje teh organov omejeno s strožjim študijskim režLmom. MEDNARODNA DEJAVNOST V bodoč« moramo izkortstiti vse možae oblike sodelav&nja, predvsem na pocJlagi reciproč-ne izmenjave naših in tujih štu. dentov in s prirejanjem eemi-narjev. Pozitivno je stremlje-nje štaidtntov pravnikov, da pridejo v stik z imozemskimi študenti. Res je, da dostikrat taka radovednost preseže okvi-re zanimanja zadružbeni ustroj neke tuje drž.ave. Vendar to še ne more biti varok za to, da se vel'ikemu delu resnih Studentov odreče mcžnost mednaarodne iz-menja-ve. Se pred dvema leto-ma so posamezne PF razli&no gledale na ta pnoblem. Sedaj skušajo združlti prizadevanja za orgianiz.iraaje neke enotne večje akcije pravtnlkov med-narodnega pomena. Konferenca je dznačila tudi poseben zna-čai mednarodinega sodelovanja pravnikov. katerih področje so predvsem družbene vede. To jih kvalificlra za to. da odkrito in jasno pokažejd študentom v ino_ K&mstvu naS družbeni ustroj, izhajajoč lz naših idejnlh izho-dišč in da se obenem seznanja-jo s družbenlml odnosl v ka-pitaliizmu in v drugih soelali-sti6nih državah- STTIDIJSKA VPRASANJA Pojavlja se vr&ta vpraSanj, od katerih &o nekatera splošnega značaja in predstavljajo skupeti problem študentov vseh fakul-tet. nekaj pa je specifično prav-nih. Vpra&anja splošnega zna-fcaja so poman.ikanje prostorov in predavalnlc (to ne velja v to-liki meri na PF v Ljubljanl, predvsem zato. ker prl nas ui tako obširnega progranaa va] in seminarjev kct drugod), pomanj-kanje učbenikov in skript. ne-enotnost programov in statutov posamernih fakultet. Tudi štu. dentje, ki so neposredno zain-teresirani z.a to, da se vskladijo študijski pogoji in programi, bi lahko vplivaii na posamezne *a-kultetne uprave. Poleg teh te-iav. ki izvirajo več ali manj iz splošnlh materialnih težav na. ših univerz, se predvsem na ljubljanskj PF pojavlja vrsta problenriijv ,kj so predvsem or-ganizacijske narave in izvirajo vt specifičnega koncepta o na-logah in načinu pravnega študi-ja pristojnih slovensk.h prosvet. nih organov. Tu gre predvsem za skupinske izpite. pri katerih vžtrajajo le na ljubljansk: PF. Seveda se ne smemo apriorlst:č-no postavifti na negativna stališča proti tak'm izpitom. ki gotovo imajo svoje koristne strani. Predvsem omogi?čajo bolj celo-vito znanje študenta, ki je pri-siljen vzporedno naštudirat! več med seboj prepletajočih se pred-metov. Ce pa se s takimi sku. pinsklmi 'zpiti pretkava, dose-žerno ravno obratni učinek. Iz-pit sam pa ni več prelzkus kan-0 datovega znanja, ampak pri. ldžnost za ugotavljanje žalost-nih posledic takega izpitnega režtma. Tesno s tem v zvezl je od-klonilno staliSče ljubljanske PF do predmetov, fei bi jjL pre-davali samo en semester. čeprav se tak način študija in oprav-Ijanja Izpitov uspešno izvaja na drugih jugoslovanskih PF. Kcm. ferenca je tudi ugotovila, da sc sprejemni izpiti za kandidate Iz prakse na ljubljanski PF veliko lažji kot na drug:h PF, kar Je povzročilo, da so 6e kandidati U drugih republik organizirano prijavljali za te izpite v Ljub-ljan!. Na ljubljanski PF je posebno vprašanje rimsko pravo, ki j« sploh 6rtano iz naj.novejšega predloga o relo.rmiranem prav-nem študiju. Ta predmet se še vedno inienz:.vno predava na vseh ostalih PF. Zato bo treba temeljito pretresti vse razloge, ki g>ovore za in proti temu pred-metu. Konfeirenca je sklenila, da se tudi v tem letu izvedejo neka-tere pomerjibne in že tradicio. nalne pravnUke manifestacije. PARTIZANSKI POHOD predstavlja riiajvečjo skupno politično manlfestaciio vseh Stu-dentov prava. Letos ga bo or-gan.iz:.irala sarajevska fakulteta na območju Drvarja ri-giirali <— orkester Fllharirmcfnije in radijskl orkesteir pa je treba dragc plačati. Tako študentom ne preostane drugega, kot da dirighrajo gramotonu ali v naj-boljžem primeru magnetofonu. Ravno tu pa bi lahko vskočilo združenje, ki bi priredilo nekaj koncertov ln produkcij na po-dsželju. S tem bi dobili rnov vir do-hcfdkov za združenje, da ne upo-števamo ostalih pozitivnih fak-torjev. To ®o možnost afirmacije za komponiste in — morda ni prav, da nazadnje ptfmisllmo na to — korist. ki jo lahko taki na-stopi prinesejo široki slovenski kulturni javno&ti. Foto Joco Znidaršič: Most v smegu. LIK AGRONOMA V POGOJIH SOCIAlLISTIČNE PREOBRAZBE NA VASI Ceprav so ravno vprašanja sposobnosti. Zato pa je nujno pešen prodor navih produkcij- Izkušnje kažcjo, da so rav«« take vzgoje najbolj nujna, ne potrebno, da strokovnjaki prob- sklh odnosov tudi drugje, s subjektivni faktorji, zavesme moremo mimo nekaterjh dru- Iemov na vasi ne bodo ocenje- tem pa je dana možnost za bo- sile, tisti, ki so največkrat &po- gih težav, ki tarejo naše Štu- vali samo s strokovnih stališč, Uše življenje vseh našib Ijudi. sobni spraviti stvari v tek. .....____ __,_.. ________ _ . dente agronome. Za sedaj se temveč da bodo s strokovnega Upamo, da se bo teh vpra- ima letos tudi svojeg.a predstav- pomislimo pa, da morda vzirok vsi tnje oddelki fukultete za stališca dokazovali pravilnost šanj odbor združenja v tem in nika v UO. Ta naj bl dajal smernlce, napcrtke in moralno podpoiro odboru združenja pri njegovem delu. 6. Nezanimanje profesorjev za delo združenja in za študentovsko aktivncfst sploh — med razgovorom smo dobili občutek, da res nekaj ni v redu v odnosih med študenti ln prcrfesorji na AG. Zato pa 80 ravno na AG aktualni sveti oddelkov, kl bodo specifična ob-llka takega sodeliovanja. Z do-bro vcfljo ln večjo prizadevno-stjo pa bl &e dalo vse te težave premagati. KAJ PA ZABAVNA GLASBA IN JAZZ? Naravno. da 3e pogovor nane-sel tudi na to temo. Kaže, da je ta tema na Ijubljanski AG za to ne leži v netalentiira-tirenosti skladateljev. ampak v pomanikanju možndsti, ki jim iih dajemo za uveljavljanje svo-jih tekstov. Tako študentje-re-pro<5uktivci tedne in tedne va-dijo kak težak klas':čen komad, ko Pa klub študentov-kcmiponi-stov organizira svoj tradicio-nalnl glasbeni večer, le redko kak reprodukt^vec najde toliko časa. da v redu naštudira sklad-bcr mladega slovenskega sklada-telja. Zato po navadii ti večeri slabo izpadejo, pa ne zaradl slabe kvalitete skladb samih, ampak zarad: slabega reprodu-ciranja. Zato naj bi se tudi prl študiju dajalo v«č poudarka na reproduciranje modernih skladb mladih slovenskih komponistov. Podobne težave imajo diri-genti. Težko ]© namreč dobitl spraviti stvari v tek. Upamo, da bo kmalu tako tu-di na oddelku za agronomijo agronomijo, gozdarstvo in ve- naše politične linije ter na nje- naslednjih letih krepkeje lotil. fakiUtete za AGV. terinarstvo stiskajo v zgradbi fakultete na Krekovem trgu. Stlska za prostor je velika, predvsem je potrebna večja čitalnica, ker dosedanja po svoji kapaciteti absolutno ne ni osnovi uveljavili svojo spo-sobnost in znanje. To pa bo treba upoštevati in uveljavljati tudi v sistemu nagrajevanja v kmetijstvu zaposlenih ljudL Iz teh in takšnih karovskih po- zadostuje. Pomanjkanju pro- treb naših kmetijskih strokov. stora *a čitalnico se pridruzuje njakov izhajajo tudi specifične še potreba po sobi zdruzenja. naloge univerze, torej agro- Srif^lS!1.^'^J«?°yJh AGV in specifična odlika ide- še na razpolago študentom, ka-dar je čitalnica zasedena. Sta-nje je res slabo, vendar bi se dalo z nekaj dobre volje in smislom za organizacijo tudi tu marsikaj izboljšati Pred- ološko-političnega deJa štu-dentovske organizacije in os-novne organizacije ZK na tej fakulteti, Političnitu nalogam univerze ustrezajo trije pred-meti.: politična ekonomija v j . vi v jc, ne ve^e v tretjem m agrarna politika FLRJ v četrtem letni- da ta služi za družabno shaja- Svoje letovišče si bodo izgradili študentje sami Leta 1953. se je pojavlla na tedaj še zapu&čenl ankaranski obali skupina Studentov z izposo-jeniml šotorl, da bi tam '.meli svoj političnl seminar. S tern so bili postavljeni prvl temelji poznejšega »študentovskega ta-bora«. Pozneje s© je tabor vsa-ko l&to bolj širil. kapaciteta ta-bora se je večala, zrasla je t*a. raka, kjer je b:la kuhi-nja; ved-no več študentov je našlo za-vetje pod gostoljubnimi anka-ranskimi platnenimi str€5iam'- Studentje letujejo lahko v treh lzmenah v času sezone, to Je juMjia ln avgusta meseca, poleg tega pa je vsakd leto v Anka. ranu tudi politični seminar, ki ga OTganizira Un'vcrz.Itetni od-bor ZSJ in se ga udeležuje pri-bližno 80 clo 120 študentov- Le-tošnji obisk v Študentovskem taibdru je bil ¦ eč kot dober saj J« v dveh me^ecih letavalo tam pffibližnio 1400 študentov. kar ie približno 500 ve* kot lansko leto. Stalne težave z zemljiščem bodo v kratkem menda odprav-ljene, ko bomo študentje dobili svoj stal-ni prostor za svoje stalno počitn.vško naselje, kj bo zgrajeno v okviru priprav za dokončno ureditev slovenske obale. Po novem načrtu bodo morali biti vsl obalni objekti zidani. To zahtevo komisije, ki pripravlja urbanistično uredi-tev slovenske obale, bo treba seveda izpolniti in tako bodo ob obali z.rasM zidani objekti za n ovo S tud entovsko po^it-n! ško letovišCe in se bodo nehale te-žave. ki ""\ je tabor imei s sa-nitarno inšpekcijo zaradi svoje skoraj provizoTi^ne ureditve. Izgradnja naselja nai bi te-1 *.a v treih fazah. Seveda bi bilo zaželeno, da b'. pri izgradnji po-magali študentje, ki naj bi za leto 1960 organizirall posebne brigade \n bi tako lahko opra-vMi vsa pripravljalna y dela. Ostala gradbe-na dela bi tfpravi-Ia gracJbena podijetja. Na ta n-a-čin bi se finančn« težave, ki 5O pri graditvf te&a naselja nujne, znatno zmanjšale, posebno še zaradi tega, ker izdelujejo za .z-gradnjo študentovskega naselja potrebne na6rte kar študentje arhitektur« saml. Sedaj bi toav nič izgubilo na svoiji privlačmosti za vse naše žtud«nt«. »¦kvartopirski klubi« ovirajo delo odbora združenja. Za take »>sestanke-« se res da najti kak primernejši prostor. Ravno v zadnjem času se da-je vse večji poudarek naši kmetijski proizvodnji. Gre za problem, ki se tiče nas vseh in zato je izredno važno, da naše politične, družbene in posredovali študentu tisto ©s-novno politično izobrazbo, ki nui bo nujno potrebna prl delu v praksi, na terenu. Študemje sami in njihovo združenje pa bi morali skrbeti za poglablja-nje tega znanja, za seznanja-nje s praktičnimi problemi ti-ste kmetijske zadruge, držav-nega posestva ali okraja, kjer bodo zaposleni. Da tu ne gre strokovne organizacije čimbolj samo za dajanje nekih vcč ali vplivajo na ljudske odbore in manj političnih linij našJm njihovo kmetijsko politiko. gtudentom, sledi iz ©snovnega Vprašanje kmetijske proizvod- spozaaanja naših zavestili siJ, nje pa je tesno povezano s pre- namreč. da se mi pri graditvi hrano vsega prebivalstva, z socializma na vasi, konkretno življensko ravnjo delavcev in Pri kooperacui, izogibamo ka- nameščencev. Zato razpravlja,- kršnega koli adminstrativnega nja o teh vprasanjih »is« le ^ pojitičnega pritiska. Pred- stvar enega dela nasega poli- vsem ©konoimki odnosi in gos- naj tičnega akt^a, ampaJk jfe to nasprotno naloga, ki se tiče prav vsch naših družbenlh či-niteljev. In ravno študentje smo tak družbeni činitelj, ki kot tak sicer aktivno še ne po- podarska zainteresiranost bodo tisti činitelji, ki bodo us-merjali našo politiko in dejav-nost. Zato je treba študcntu vzbuditi zanimanje predvsem za praktične probleme, za delo ^s^sris^jSiS "nuv" rrr^kon" nomov formira vodilni kader dukuvnosti nasega kmetijstva. naše kmetijske produkcije. Pri Vendar imamo vtiK, da }e< urejevanju problemov vasi je združenje študentov na agro- izredno važna vloga kmetijskih nomiji veliko premalo storilo v strokovnjakov. Ni treba posc- tej smeri. Saj tu ne gre samo bej poudarjati, da ravno naša za organiziiranje več ali manj pot v socializem podpira naj- uspelih predavanj, ampak pred- širše perspektive vsakemu stro- vsem za poizkus, že sedaj po- kovnjaku in mu daje mo/nostt, kazati študentu, da je od uspe- da kar najbolje in najuspcšne- šnosti novega načina produk- je uveljavi svoje znanje in cije v kmetijstvu odvisen us- Zaključki XIV. redne letne skupščine ZŠJ 0 Se nadalje je treba organizacijsko utrjevati združenja, posebno pa odbore letnikov in klubov. Odbori letnikov naj postanejo osnovna organizacijska enota. Odbori letnikov naj bodo tako številni, da bo pri delu sodelovalo čimveč ljudi. Odbori letnikov naj izvedejo detajlno analizo študijskih in socialno-ekonomskih razmer v Ietnikn. Poleg tega pa naj se v letnikih rešuje vsa študijska in socialno-ekonomska proble-matika, predvsem kar zadeva dajanje priporočil za subvencije in samopomoč ter analiziranje študijskih uspehov. ^ V svet letnika naj se voli tudi predsednika in nekaj članov. Svet letnika je treba organizacijsko utrditi, ker stoje pred njim zelo važne naloge. Poleg neposrednih nalog, ki stoje pred svetl Ietnikov, je tu tudi neseznanjenost študentov z reformo visokošolskega študija. Študentje te^a skoraj ne po-znajo ali pa zelo površno. Nujno je, da postanejo OO ZKS idejni Iniciatorji svetov letnikov. Sploh je potrebna globlja povezava med študenti in pedagoškim kadrom. Pozitivne izkušnje eno-letnega dela svetov letnikov In potrebe po okrepitvi družbenega upravljanja na univerzl narekujejo, da se povsod oblikujejo sveti letnikov. ' 0 Pokrajinski študentovski klubi imajc za seboj vsaj toliko izkušenj in uspehov, da bo potrebno njihovemu bodočemu delu posvetiti več pozornosti. Poglobiti je treba stike klubov s politifno-ekonomskimi teritorialnimi organi, da bi tako spo-znall družbene, politične in gospodarske dosežke in probleme domačega kraja. Prav tako je potrebno razvijati nadaljnje stike z organizacijami Ljudske mladine, še posebno pa je treba po-globiti stike med študenti in srednješolsko mladino. Da bl vse te obveze redno opravljali, je potrebno v pokrajinskih študentovskih klubih formirati aktive ZK. 0 Politično-ideolo&ko delo je treba poglobiti in sistemati-zirati. V ta namen bo služil predvsem Center za marksistično vzgojo In svobodne katedre. Vendar s tem še daleč ne bodo odpravljeni vsi problemi. Potrebno je predvsem veliko dnevno političnega in ideološkega dela. To preveč zanemarjamo. Mno-go je takih študentov, ki se ne bodo vključili niti v Center nitl v delo svobodnih kateder. Študentovska tribuna se bo letM vsebinsko in organizacijsko utrdila. L Da bi Tsaj nekaj študentov zainteresirala za sodelovanje na kulturnem področju, si je komisija pripravila obširen program. TJstanovi naj se študentovska gledališka sknpina, ki naj deluje pri Delavskem odru. Prav tako si prizadevajo, da bi ustanovili Študentovski filmski klub, ki naj bi seznanjal žlan« z dosežki filmske umetnosti. V. bodoče naj bi tudi umetniSke akademije nekoliko bolj angažirale za kulinrno delo med Stndenti. US sprejel program dela V letnem semestro bo-do začeli predavati uvojJ v družbene vede — Ter. mirane pogodbe o učbe-nikih — Koordinacija uporabe prosfcorov in urnikov — PriporočIIo za nadaljnjo pre«braxbo šiudija na univerzi — Ratzdelitev piroračunskih sredstev za leta 1968. Unlverzitetni svet je imel 14. decembra 1959 svojo drugo re-Ano sejo, na kateri je rektoi imiverze prof. dr. Dolfe Vo-gelnik seznanil člane sveta o delu in sklepih univerzitetne uprave. Na pcdlagi rezgovorov s predstavniki študentov ln »nelize umilkov je uprava skle. nila, da se formiira posebna medfakultetna komisija, ki bo imela nalogo koordinirati ur-nike med posaineznimi fakulte-tami, ota večjem upaštevaniju lnteresa študentov, da se čim-boli odpravijo praznlne v uir_ ntkih in časovtvi presledki med urami. Podobna komisija pa foo preglecJala uporabo študijskih prostorcv in vskladila potrebe posameznith fakultet tako. da bodo obstojeiče IkapacMete v mciriiu univerze čimbolj racio-rialno izkoriSčene. Nalcfga ncvoustanovljenih cen-tralniih. inštltutov je tudi skirb za vzgajanje in usposabljanje pedagoških kadxov. Soctološki lnštitut že deluje v tej smeri, eaj je zbral in pripravil pre-davatelje za predmet uvod v družbene vede, kl ga bodo za_ čeli predavati v letnem setme-stru na tehniških fakultetah, na fakulteti za agronomijo In go-zcteirstvo ter veterino ln v več-jem, razširjenem obsegu na fa_ k-ulteti za splošno medlcino in etamatologijo- Dalgoletna prizadevanja ^tu-dientov, da bi dobili za študij primerne učbenike ali skripta, so končno naletela na razume-vanje pri univerzitetni upravi, ki je obvezala fakultetne upra-ve, da sklenejo s posamezniml predavatelji terminirane pogod-be o piredložitvi učbenikov ali gkript. Prav tako bodo falkul-tetne uprave formirale posebne grupe profasorjev. ki nai pro-u&ijo problematlkd predvsem splošnth predmetov ift, če je potrebno, predlagajo revizlje programoV eli celo u&nlh načr-tov teh. predmetov. Nadalje je rektcJr poročal o sodelovanju ln sklepih naše univerze z univer« zami v tujini — v Franciji in AngliJJ. UniverzUetni svet je razprav-Ijal o pxipbročilu Odseka za prosveto ln kulturo republiške-ga zbora "Ljudske sikupščlne LRS. Prlporcnčilo na podlagi razprav v Zvezni ljudski skup-Sftlnl, predvsem pa n>a podlagi poiročil predisednika Univenzi^ tetnega sveta Jožeta Perauša in rektorja o konkretnih pripra-vah in delu univerze za Inver-zljo ugotavlja: Izredno hiter iin dinamičen razvoi gospodarstva in javnih Blužb zahteva vedno ve5 stro-bcfvn j aikov, c3if er encir anih po strokovnl stopnji ter po stro. kovni usmeritvi ln speclalizaci-Ji. Izredno hiter razvoj višjega šolstva pa je posledlca vedno večjih potreb p nutek novih statutov in pro-gramov, ki naj bi bistveno skrajšali študij. Predvsem za-vlačevanje študija na tehni-ških fakultetah, kjer je potre- ko v praksi dokazali, da so no-vi študijski programi realui in izvedljivi Novi sistem je pokazal lepe uspehe le na nekaterih fakul-tetah, predvsein tam, kjcr so fakultetne uprave priskrbcle potrebne učne pripomočke in že od vsega začetka navajale študente na intenziven način ba po diplomiranih strokovnja- študija in spjremljanja študij- kih največja, je zahtevalo ko-renito spremembo učnih načr- skega gradjva. Če primerjamo številke vpi- Na arhitekturi bolje to/. Po vsem tem smo z veliko sa na vse fakujtete Ijubljanske nestrpnostjo pričakovali uspe- univerze v prvi semester z vpi- he generacije, ki se je v jeseni som v drugi semester, vidimo. 1958 vpisala pod novimi pogo- da je od enega do drugega vpi- 23. decembra ]e bila na elektro fakulteti skupščina študentov arhitekture. — Skupščini Je med druglmi prisostvoval tudi predstoj-nik ing. Ravnikar. O delu v preteklem letu je obširno poročal predsednik združenja Ivan Samec. Ugotovil je, da študijski uspehi ni^o bili najboljši, predvsem prvi letnik se je slabo odrezal (do novemibra je pogoje za drugi letnik izpol-ninilo komaj nekaj nad 30 od1-stotkov sluiateljev!). Slabemu uspehu sta vzrok pomanjkanje skript in premalo izpitnih ro-kov, pa tudi velika neresnost študentov. Slabi uspehi so bili tudi v tr^etjem letniku, letniku selekcije. Na skupščini Je več di&kutantov zastavilo vprašanje, zakaj je selekcija šele v tretjem letniku, ko je študent zapravil že dve leti In kdo ve koliko denarja. Tedaj šele naleti na oviro, na težje izpite in kopico progiramov, šele tedaj opazi, da vsemu temu ni kos. Vsako leto bremeni tretji letnik kopica re-petentov, v predavalnici pa je premalo prostora (komaj pol kvadratnega metra na št-udenta). Vprašanje je, ali je selekcija res potrebna šele takrat in ali se ne bi dalo urediti tako, da bi študent že v prvem letmiku spoznal, če je dovolj &posob©n za ta študij. To vprašanje je treba vseka-kor čimprej rešiti. Novi učni na-črt naj bi omogočil predavanje strokovnih predmetov že v pr-vem letniku, sprejemni izpit pa naj bi se podaljšal na ves prvi semester, Student bl imel dovolj časa, da bi spoznal vse zahte-ve študija arhitekture in ocenil svoje sposobnosti. Predvsem pa je potrebna večja resnost pri študiju! Pretiod študija iz kvan-titete v kvaliteto pa zahteva tu-di spremembo snovi in njenega podajanja. Profesorji naj bi predavali vse bolj sodobno, z markslstičnim pogledom na ar-hitekturo. IdeoloSko-politi6no delo je bl-Io na fakulteti precej zanemar-jeno. Ustanovili bodo posebno komisijo, ki se bo v bodoče ukvarjala, s tem vprašanjem. V diskusiji je sodeloval tudl predstojnik in poudaril, da se vseh perečih študijskih proble-mov ne da rešiti kar čez noč. Novl učni na'6rt pa upošteva vse te stvari. Tudi vprašanje tretje-ga letnlika se ne da na hitro rešiti, predvsem zaradi preveli-kega, skoraj nenavadnega šte-vila slušateljev. Problem bi bil morda rešen z novlm načinom študija. Potrebna pa bi bila' več-ja povezava med letniki, pred-vsem s slušatelji nižjih letni-kov, ki bl jim starejši študentje lahko veliko pomagali in jim olajšali Studij. Ta skupščina je bila že druga oziroma ponovno sklicana. Na prvi skupščtni je bila tako slaba udeležba, da so jo morali odpo-vedati. Tudi o tem so govorili. Ugotoviti pa moramo, da na arhitekturi nekaj ni v redu-vodstvo ali študentje. Vodstvo verjetno ne, ker je bil za novega predsednika ponovno izvoljen Ivan Samec. Tudi tukaj se izra-ža neresnost študentov in njiho-va skrajna nezainteresiranost. O tem dovolj zgovorno govori dej-stvo, da je moral predsednik pred skupščino ponovno prebra-ti vlogo, pomen in naloge ZŠJ, ker mnogo študentov o tem ni imelo pojma. In prav tu.moramo iskati vzrok© za neuspeh prve skupščinel... jfr. Na mnogih fakultetah so spoznali resnost in napore, ki jih zahteva nov študijski na. črt, zato so uvajali nove štu. diJske prijeme, ki so se v prak-si na nekaterih fakultetah od-lično obnesli. Ob tesnetn sode-lovanju profesorjev in študen-tov so na marsikateri fakulteti dosegli zavidljive uspehe in ta- sa odpadlo 16 odstotkov sluša-teljev. Prednjači vsekakor eko-nomska fakulteta s svojimi 33 odstotki odpadlib slušateljev. Vzrokov za to Je več. Najvef odpadlih študentov je že P<> Pf-vem semestru spoznalo, da nl-so kos naporom študija, mnog) pa so morali prenehati s študi-jem zaradi neurejenih stano- Seja Unlverzitetnega komitejo ZKS Nadaljnja reforma in študijska vprašanja Razširjeni sejl UK ZKS so prisostvovali tndi rektor prof. dr. Dolfe Vogelnik, sekretar univerze Lojze Piškur, preitlstavniki društva visokošolskih profesorjev, sekre-tarji osnovnih organizacij ZK profesorjev in predstavniki študijske komisije UO ZŠJ. Rektor flr. Vogclnik je analiziral dosedanje dosežke in slabosti reforme in opo-zoril na naloge, ki so pred nami. UREDNISTVO tribune 2elt srecno 1960. leto vsem svojim sodei.avcem in bralcem, studentom ljubljanske univerze, pedagoskemu kadru, Clanom vseh fakultetnih svetov in fakultetnih uprav, clanom univ:3rzitetnega sveta in univerzitetne uprave. vsem zelimo veliko studijskih in delovnih vspehov. Za Izhodlšče razprave o teh vprašanjih nari služiijo rezultatl lanskega prvega letnika in vrsta sestankov med profesorjl in študenti. Rezultatl lanskega prvega letnika so na večini fakultet bistveno boljši kot prejšnji. Vendar z njLmi ne smemo biti zadovoljni, ker je ana-liza pokazala vrsto hib in napak na študen-tovski tn profesorski stranl. Da bi te slabosti odpravili, bi morali mobilizirati vse komuniste iz vrst pedagoškega kadra in študentov. Vzrok raiznim slabostim je med drugim tudi premajhno število predavateljskega kadra. Za tem pa se skriva subjektivno premajhna zavest posameznikov, profesorjev, dekanov itd.. ker ne vodijo dolgoročne kadrovske politike. Opa-ža pa se tudi močna tendenca nekaterih peda-gogov, da ne pustijo k sebi mladih ljudi, da ustvarjajo okrog sebe nekak vakuuni. ki samo zavira reševanje tega vprašanja. Bodtsi da gre tu za profesorje, docente ali pa za asistente, ki jih je absolutno premalo. Za mnoge predmete ni skiipt in učnih pri-pomočkov, ki bi btli vsaj v prvih dveh letni-kih nujno potrebni. Pri tem ne gre, da bi pri študentih zaviirall samostojno delo. V tem hi-trem tempu vsesplošnega razvoja pri nas si ne moremo več dovollti, da bodo študentje mesece brskali po knjigah In šele iskali po-trebno snov. Pri teim gre za potrebno strokov-no literaturo, kt jo mora vsak poznati. Slaba je organlzacija večine kateder, kl ne prevzamejo nase odgovornosti za kadre, učne načrte, programe, skrlpta itd. Ceprav bi mora-le biti prav te osnovne enote zelo aktivne, Jih v prizadevanju za reformo ni čutlti, svojo vlo-go so zelo slabo odigrale ali pa Je sploh niso. Posebno velja to za višje organlzacijske enote, kier ni bilo frutiti nobenega občutka odgovor-nosti. Opaža se tudl premajhna skrb za dvig kvall-tete predavanj in vaj. Dogaja se, da profesor sploh ne predava ali pa zelo redko. Velik je problem z urniki, ki jih največkrat sestavljajo administracije in so ob upoštevanju vseh želja profesorjev zelo raztegnjeni. ne izkorlščajo časa racionalno. Na nekaterih fakultetah je veliko pomanjkanje prostorov, drugje pa tako rekoč odvečn} prostor ljubosumno skrivajo in zgodilo se je, da je prav zaradi tega odpadlo nekaj pre-davanj. Po drugi stranl pa se dogajajo s strani pedagogov zelo nerazumljive stvari, da nekateri ne dovoljujejo polagati izpttov v juni.iskem roku, čeprav so študentje ta predmet absolvirali. PREMAJHNA AKTIVNOST STUDENTOV Popolnoma razumljivo pa je, da slabosti niso samo na strani pedagoškega kadra. Slabosti so tudi pri študentih. Osnovni problem je premalo intenziven in sistematlčen študij. Analiza izpitov je pokazala, da je velik del študentov v zaostan-ku z izpiti in so študentje samo na papirju. Toda tudi za ostale je značilno, da študirajo premalo resno in globoko. Deloma je temu sta-nju vzrok rnaterialno stanjis študentov, deloma pa tudi to, da študentje nimajo nekega resnega študijskega sistema. Premijhna lntenzivnost s strani študentov in študentovske organizacije je tudl ena izmed slabosti. Seveda tega ne gfe posploševati. Ven-dar se doga.ia, da ne odpravljamo trenutnih težav v sodelovanju z odgovornimi Uudmi, deka-ni itd. Tu gre predvsem za skripta, ki bi jih študentje lahko sami pisali na predavanjih in jih pozneje po profesorjevi korekturi tudi sami razmnoževall. S tem bi gotovo prispevali k dvigu kvalitete predavanj, kajti profesorji bi videli, da jlh študentje kontrolirajo In bi se bolj potrudili. Premaihna je tudi pomoč pri študlju. Studi.1-Ske grupe bi morale bitl organizirane tako, da bi boljši študentje pomagali slabšim, kar pa se ne dogaja pogosto, sai so primeri, ko se boijši študentje tega egoistično izogibljejo, in to je vse obsodbe vredno. Pri vsem tem pa se moramo truditi, da bomo take ln podobne napake odpravljali; odpravljatl moramo slabostl subjektivne in objektivne na-rave. Za odpravo slabosti in težav objektivne narave si vellko prizadeva naša družba. Izvršni ¦v«t je uvldel velik poman kadrov, zato je odo- bril vrsto asistentskih mest, ki bodo to vpraša-nje vsaj delno rešila. Prizadeva pa se, da bi odobrili še nekaj nujnih asistentskih in profesor-skih mest. Seveda si bodo morale fakultete poiskati kadre in to marsikdaj ni lahko. Vprašanje najpotrebnejšlh učbenlkov in skript se bo vsaj delno rešilo s tem, da bo univerzitet-na uprava verjetno sprejela sklep, da morajo fakultete skleniti s profesorji, ki še nimajo skript, termlnirane pogodbe. Univerza in fakul-tete pa bodo poskrbele za zadostna finančna sredstva za tiskanje. Da bi izboljšali sistem študija in učne usp«he, 1e rektorat predlagal študentovskl organizaciji, da bi poleg mentorskih grup in svetov letnikov organizlrali manjše študijske grupe treh do pe-tih študentov, ki bi jih morala zaradi stalne kon-trole prijaviti vodji letnika. Te grupe naj bi stalno evidentirale uspešnost študija. Ža reševanie kakršnih koli vprašanj ln pro-blemov pa bi bilo potrebno pogostejše sestajanje študentov in profesorjev. Rektorat bo to prakso za bodoče še okrepil. Podobno bl morale uvajatl vse fakultete. In ne samo to. Ne se sestajati s študenti le takrat, kadar oni to prosijo, pač pa bi moralo to postati stalna oblika. In če študen-tov ne bi bilo, bi jih morali sami poklicati, da se vodstva spoznajo z njihovlmi problemi in težavami, - je poudarll dr. Vogelnik. REORGANIZACIJA FAKULTET V nadaljnji analizi reorganizacije fakultet Je tov. rektor poudaril, da o tem vse premalo raz-pravljamo. Reorganizacija univerze je nujna in je ppgoi za dvig gospodarstva, ker postaja uni-verza, taka kot je, ena bistvenih ovir za dvig in nadalirvji razvoj našega gospodarstva. Rektor je poudaril, da so prve mere o skrajšanju študija naleteld ponekod na precejšen odpor, čeprav reformirana univerza ne pomeni avtomatlčnega krajšanja študija, temveč s študijem v treh stopnjah pomeni lstočasno krajšanje in podalj-šanje študija. V bistvu pa pomeni tak študij samo izraz velikih potreb našega gospodarstva in družbe nasploh, kl se čedalje bolj diferencira. Naš gospodarski razvoj je rodil nove poklice, za katere mora dati kadre unlverza. Treba je narediti analizo o potrebi kadrov oziroma ana-lizo tipa ali profila potrebnih strokovnjakov. Operativa to čestokrat težko dela, zato lahko univerzitetni profesorji bistveno pomagajo pri tej analizi. Vendar so tudi taki profesorji, ki čakajo, da jim bo operatlva povedala, kaj rabi, saml pa sedijo prekrižanih rok. Zaradi tega je treba enotni študij razbiti in dati tudi več diplom. Stvar podiplomskega štu-dija je več ali manj dozorela, ker so potrebe po raziskovalnih kadrih v gospodarstvu izredno narasle, zato ie postal podiplomski študij skoraj reden In normalen pojav za ljudi, ki imajo za to pogoje. Operativa potrebuje analitika-razisko-valca. Zato je treba tipično raziskovalne proble-me iz prvih dveh ciklov prenesti v tretjega. V prvih dveh ciklih gre predvsem za pridobitev dobrega operativnega kadra. Ta tip rabi manj teoretičnega študija, pa več praktičnega. Zgreše-no pa bi bilo smatrati ta tip strokovnjaka za manj vrednega od drugega. Po natančni analizi stanja na univerzi se je razvila obširna razprava. Tajnik univerze Lojze Piškur je poudaril, da bi bilo treba čitnveč ljudi seznanitj o prihodnjih načelih študija na univerzi. Zdi se, da niso vsi ljudje na univerzi najbolje seznanjeni o cilju reforme. Tudi študentovska organizacija bi mo-rala več razpravljatl o reformi. Tovariš Piškur je tudi poudaril, da se marsikatera fakultetna uprava preveč dosledno, v škodo študentov, drži statuta, čeprav je le prehoden in ga bo treba še spremlniati in dopolnjevati. Posebno razgibana je bila razprava o Idejno-sti predavan.i in študijskih programov nasploh, ki je lahko strnemo v misel, da pri tem ne gre samo za obrambo marksizma, pač pa bi morala biti vsa predavanja z marksizmom prežeta. Na razpravi so še posebej poudarili, da bo treba več pozornosti posvetiti študentom lz prakse, ki so se letos prvič vpisali, prav tako pa tudi izrednlm študentom in študentom lz druglh držav. vanjskih in socialnih razrner. Mnogo zanimivejše so števil-ke o opravljenih izpitib oziro-tna izpolnjenih pogojih za vpis v tretji semester. Na prvem mestu je fakulteta za agrono-mijo, gozdarstvo in veterino ft 75-odstotnim uspcbom, slcde pa ji ekonomija s 74,1 odstotka in naravoslovna fakulteta s 71 odstotki. Uspehom teh fakultet se približujeta še fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in ke-raijsko tehnologijo in filozof-ska fakulteta s svojimi 66,6 od-stotka oziroma 59,2 odstotka. Izredno Da zaostajajo za temi fakultetamj ostale fakultcte s približnim uspehom 46 odstotki, medtem ko je na zadnjem me-stu fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo s svo-jimi 37,5 odstotka. Izredno sla-bi 8O rezultati med izrednimi slušatelji, kjer je na ekonomskl fakulteti izpolnilo pogoje 12,3 odstotka, na pravni pa le 8,7 odstotka izrednib slušateljev. Povprečen uspeh na univerzl ;-} dosegel 56,3 odstotka, seveda pa zaslugi fakultet z izredno nizkitn procentom fzpolnjenih pogojev. Ob vseh teh številkah nam postaja jasno samo eno. Nov študijski način ni le stvar štu-dentov in njihove sposobnostl, da spoznajo razliko med sta-rim in novim, ampak t**di pro-fesorjev in asistentov, ki naj novim oblikam študija posvetl-jo vso pozornost in uvedejo na vseh fakultetah tisti način šm-^lja, ki jih je praksa že potr-ij je ostala. Ostala je kot spomenik enajstim ubitim dečkom in dekHcamt ki so jih našli pod ruševinami bom-bardircune šole. In kot spome-nik, kat simbol enatnosti in solidarnosti štvdentov vsega sveta. Savin Pisec članka (prvi z desne) na sprejemu pri tunizijskem predsedniku Habib Burgibi tej, doslej eni izmed rutjveč-jih medmumdmh študentamlcih akdj, postal parvavno poznan svetovni javnasti, študeirvtom pa še posebej, kot zgled med-naradne solidarnosfti in zbliže-vanja. Iz JugoslavOje nas je v Sa-kiet odš^lo pet; iz vsaikega uni-verzitetnega sredMča en pred-stiavnik. Predstavrdki tuniške nacianalne študentomke zveze (UGET) so nam ob prihodu na tunvško letališče pripraviii iz-redno prisrčen sprejem. Sploh so bili med naišhm bivmtjem v Ttmiziji vsi domačini do ims, »Sakietčanov«, zek> po-zorni in so vedno, paskiišali ugoditi še taiko različnim oku-som in željam. TSSkls, lugoslo-varte, so pavsad še posebno prijateljsko sprijeli, čeprcvv so zaradi izkusenj v nedavni zgo-dov-ini Arabci precej rezervi-rami in neizawpljivi. Jugoslaivijo v Ttmiziji kot tudi v drugih mladih neodvisnih deželah do-bro poznajo, se zgledujejo po njej in cenijo na$a prizadeva-nja za mirno sosSiVje med dr-žavami. Po nekaj več kot petih urah vožnje smo prvspeli z avtobu-som iz Tunisa v Sakiet. Po pwsti, od sonca ožgani pokra- }o in neredko zaSla globctko neud tuvMko azemlje in too sem prvo noč doVgo poslušal zlovešče brnenje francoskega letala, sem se spomnil na usadni 8. febntar v lanskem letu. Zasto nas je vsarj prve dneve we obdafalo neko tes-nabno občutje nepatovosti, ki }e pa kmalu izginilo; sčasoma smo se prvoadMi temu »voj-nemu življenju«. Gradilišče tvove šole je 300 m oddaljeno od alzirske meje. D&laili smo le kake 3 wre dnevno, vendar nas je ne-usmiljeno sonce, ki žge s $ko-ra.j enako močjo od jutra do večertt,, v začetku močno utru-jalo. Z domačim, s katerimi smo delali pri šoli, smo se kmailu spoprijateljiU. Iz dneva v dwn smo se med sabo bolj im, bolj spaznavaU in Sklepali nom pnjivteljstvii. Temu zbli-žanju so precej prvpomogle Šterrilne kulturne in zabavne pri/rediitve, ki so bile skoraj vsak večer im, mzgovori o naj-različnejših problemih, toi so jih organizn.rali predstatvniki posameznih dežel, najbolj pa seveda pagovori, ki niso bili organizirani: v prastem času v naselju, pri delu, na izletih. Univerza v Baroeloni je bila eden najvažnejših centrov študentovskega odpornega gibanja 40.000 prebvmleev) dajefo me-stu sl&ves najbolj arabskega mesta sveta. Na naši dnugi ekskurziji nas je v svoji rezidenci v Mcma-stiru sprejel tuniški predsed-nik Burgiba in se precej časa pogovanrjal z namL Izfkušen tine birojev pjj. eviropskih na-clonalih unijah. To je potrebno zaradi koordinacije itn boljših pogojev dela. 34 turisti&nih bi-rojev v Evropi in Amerifoi je letos cmogočilo letovanje otorog pol mdlljana študentov. Razen tega imajo študentje prekio bi- Ceprav je komf&renca formi-rana ktft samostojno telo s pra-vico sodelovanja študentovskih biirojev, ki predstavljajo nado-nalne študentovske unije, je z leti vedno bolj padala F'od vpliv COSEC in postala njegov teh-ničai oar-gaai. To pa konferenoi legatskl status vsem turistf6nim birojem, ki predstavljajo na-cionalno unijo študentov svoje dežele, v kolikor dobijo dve tretjinl gla&ov, ne rešuje polo-žaja. Zakaj ne, vam odgovarjam v 3. cJdgovoru. Kakšno sta.lišče je za-stopala naša delegacija? V re&oluciji, ki smo io prečJ-lagali, poudarjam-o, da ne vidi-mo vzroka, zakaj ne bi imela ta konferenca univeraalen karak-ter, saj rešuje vprašanja kl so najprinnernejša za splošno sode-lovanje v študentovskfem svetu. Pozdrav i li smo niovo možnost dobivanja delegatskega statuta. ve>ndar smo pc?udarili, da sisteim glasovanja to onemogoča tistim Poiovanja so najboljša oblika zo medsebojno spoznavanje in razumevanje X. mednarodna konferenca za študentovska vprašanja Oktobra je bila na Skotskem X. mednarodna kon-ferenca za potovanje študehtov. Prisostvoval ji je tutii tovariš Dragan Ilič, direktor Biroja za mednarodno za-menjavo mladine. Prosili smo ga, naj nam odgovori na nekoliko vprašanj. Zaradi pomanjkanja prostora objav-ljamo intervju nekoliko skrajšan. 1. vprašanje: Predistavnikl našega Biroja že 10 let so- delujejo na konferencl. Kako ocenjujete njegovo dosedanje delo? Med 10-letndm delovanjem koaiferenice je nastalo na dese- rojev številne ugodnosti in po-puste. Konferenca je omogoičila iz-menjavo izbi^enj in izdelavo skupnega programa aktivnosU. Posebno važni pa so konkretni dogovorl. onemogoča univerzaloi karak-tar. 2. vprašanje: Kakšen je vaš csnovni vtis s konfe- rence? Po mojem mnenju so na kon-ferenci prišle mo&no do izraza slabosti, o kat&rih sem že go-vdrll. Na neenakopravnih od_ nosifi se ne more razvijati uspe-šno sodelovanje. To se je po-sebno jasno pokazalo pri sode-lovanju z Vzhcrdoim. Tudi spre-menj^"' *-'•--. ¦ ¦-¦ ¦ Je- birojem, ki jih COSEC ne iefi' na konferenci. Bili smo tudi pri temiu, da se sedež fcooference prenese v Amsterdam, ker je v Leidenu (blizu Amsterdama) sedež COSEC, kar konfermco š« bolj stavlja pod njen vpliv im posa-mezmiim nacionalnim birojem zmanjšuje možnost za organiza-cijo te konference, kot je to bllo doslej. Nastoplli smo tudi pnJti odo-britvi delegatskega statuta tu-rističnega biroja iz Spanij«, ker je vezan na nacionalno inoiijo, ki! ni predstavnik španskih štu-dentov. Pri tem ©m.0 se sklice-vali na neko reaolucijo COSEC s MSK v Peruju, v kateri ste obsodili istrnost kubanski revoLuciaii in poudarili heroj-sko stalik?.če dekana nikaraške univerze dr. Marijana Fijalos-giOia, ki so ga pregovarjali So-mozini plaičancd. V ostailih reso- Lucirjaih so minevnli obrambo prirodnih bogastev in kulitiurnih vrednositu .. rf iii>w ^o-ameriškiih dežel. V eni izrned resoluciG, ki jih je sprejela sikupščina, so obso-jeni vs-i poiakui v štu-dentovskem svetu morala pred-stavljati nadadjnjo vzpodbudo za razširitev mednarodnega žtudentovskega sodelovanja, ki je precej omejeno zaradi blo-kovske opredelitve študentov-ekeg,a gibanja. Kak0 je konfe-renca izpolnila tot po našem mnenju, osnovno nalogo? Na konferenci je sodelovalo 31 delegatov nacionalnih štu-dentovskih unij, kar dokazuje naraščajoče zarrimanje študen-tovskih organizacij za ohrani-tev miru in napredek v sodelo-vanju. Na konferenci*je bila za-pažena odsotnost nacionalnih žtudentovskih organizacij iz za_ padne Evrope; sode.lovala je sam0 Franeija. Clani nekaterib evropskih študentovskih in dru-gih mednarodnih organizaeij so prisostvovali konferenci kot opazovalci. Referat o vlogi študentov in mjihovih organizacij v borbi za mir je prebral Jif"i Pelikan, predsednik MSS. Konferenca je bila po svoji prirodi in načinu obravnavanja vprašanj v največji meri orien-tirana na aktualne probleme v mednarodnib. odnosih in manj na diskusijo o vlogi študentov in nj >hovih organizacij v borbi za mir. Konferenco bi lahko označili za prigodno manifesta-cijo, posvečeno borbi za mir. Gotovo j-e, da bi bila vloga kon_ ference še večja, če bi se v di-skusiji bolj obravnavale mož-nosti za napredek mednarodne-ga študentovskega sodelovanja, ki je najkonstruktivnejš; pri-spevek študentov v borbj za mir. V diskusiji sta predstavnika Zveze študentov Jugoslavije po_ udarila, če govormo o vlogi študentov in njihovi organiza-ciji v borbi za mir, mora vse-bino te borbe predstavljati v prvi vrsti razvijanje mednarod-nega študentovskega sodelova-nja. Možnost takega sodelovanja je v vrsti skupnih problemov in nalog( ki jih imajo današnji mladi ljudje kot člani ne samo nacionalne, temveč tudi svetov-ne skupnosti in kot študenti z mnogimi skupnimi profesional-nimi interesi in potrebami, Enotnost študentov je bila ustvarjena v borbi proti fašiz-mu med drugo svetovno vojno. Zairadi ohranitve miru moramo doseči skupno sodelovanje šfcu-dentov vsega sveta. Borba za mir ni neko ozko politično vpraša-nje, temveč največje družbeno vprašanje sodobnega sveta, živ-Ijenjsko vprašanje naiše genera-cije in elementarna potreba človeštva. V sodobnem študentovskem gibanju je viden porast aktiv-nosti študentov in njihovih or-ganizacij za ohranitev m:ru. Na kongresih itudentov Latinske Amerike, na študentovskj kon-ferenci v Bandungu, na V. kon-gresu MSS v Pekingu, na VIII. mednarodni študentovski konfe-renci v Peruju in številnih na-cionalnih študentovskih zboro-vanjih s0 izražali študenti svo-jo privrženost k borbi za mir. Izhajajoč iz takih stališi je ZSj vedno zavzemala jasna sta-Hšča do osnovnih vpraSanj bor-be za mir in aktivno sodelova-la v vseh pomembnih medna-rodnih dejavnostih. Samo v preteldem letu je ZSJ organi-ziraia s«dem mednarodnih rbo-rovanj. V že omenjenem referatu je bila Jugoslavija omenjena le ob naštevanju dežel, katerih študentje so se borili v drugi svetovni vojni, zamolčana pa so bila naSa današnja stališča in aktivnost Zvez© študentov Ju-goslavije. Da to ni slučaj, doka-zuje dejstvo, da so bile posa-mezne dežele omenjene večkrat, ZŠJ pa ni omenjena med orga-nizacijami( ki so zavzele odloč-na stališča za obrambo miru. Referat n-e omenja naših znanih stališ-č do priprav za eksplozije atoimske borbe v Sahari in obo-roževanja zapadnonemške voj-ske z atomskim orožjem. v re-feratu se vrstijo akcije, ki so j h pripravile posaimezne nacio- nalne Studentovske organizaci-je, ZSJ ni omenjena niti en-krat. In še več kot to. V refe-ratu se »pozdravlja dejstvo, da je VIII. mednarodna študentovska konferenca v Peruju sprejela resolucijo o miru in protiatom-skim poizkusom,« pri tem pa se pozablja na ZŠJ, ki je bila predlagatelj in iniciator teh re-solucij. Upravičeno se sprašu-jemo, čemu služj zamolčanje poltike in stališč ZŠJ. Gotovo je, da ta »vloga« ne more pred-stavljati prispevkg k razvoju študentovskega aodelovanja in borbi za mir. Konferenca je nudila prilož-nost za neposredne pogovore med delegati, kar ima gotovo poseben pomen. Na proslavi 17 novembra so govorili tudi posa-mezni delegati, tako je jugo-slovanski delegat govoril na mitingu v Ostravi. V času kon-ference je imela naša delegacija tudi razgovore s predstavnikj ČSM o sodelovanju v nasled-njem letu. Miloš Beljid. Kotranii minister rešuje vprašanje prenapolnjenostl zahcdnonemških unlverz Vsak četrti štiidenf mora zapusfiti nniverzo V zadnjem času je vedno vcč arovora o rešitvi nemškega vpra-Šanja. Bo tudi tu prevladoval duh campdavidskih razgovorov? Vsaka viada po svoje doprinasa k cživljanju aktivne koeksi-stence. Gotovo pa ne gre pri tem zanemarjatl tudi skrbi za kulturno daraslost svojih naro- sokošolcev se je nevarno pri-bližalo številki 200.000, ki ji pa sedanje institucije nis« kos. Clen 12. ustavnega zakona jasno določa vsakemu držav-ljanu izbiro pri vrsti izobrazbe. Zato je morala začuditi vsako-gar vsebina v hipu splašno znanega apela zveznega mini- dalo pri tej novi vrsti dokazati vsakemu študentu. bl bila nje-gova visokošolska zrelost. Ven-dar, kaj ne bi pomenilo to pre-občutno selekcijo, da bi se le nekaterim resnično nadarjenim dovolil prestop univerzitetnega praga? Zvezna nemška republi-ka nima preveč visokošolskega kadra in Studentov, ampak pre-malo visokih šol- Stevilka 200.000 ne pomeni neke izpolnjene nor-me, ki se je ne bi rmelo preko-i*a6iti. Zato Je »vristanek urad-nega študentovskega predstavni-štva na poiKkns provlioričnega numerus claususa zares čuden. Saj pomeni nedavna Izjava mi-nista SchrSderja k»rak v poli-cieti^ni kulturni režim za časa ab^olutizina, ne pa prispevek k prožnejšemu prilaga.ianju in re-ševanju perečih pr^blemov. Stiriindvajsetega dccemhra «o v vsej Zc»;uženiariabski republiki svečano proslavljali treijo ob-letnico, odkair »o morale angle-ške in francaske čete zapustit! področje ob &ueške>m kanalu. Predsednik Naser je ob tej pri-likl arabskemu ljudstvu v »vo-jem svečainem govoru prikazal velike uapehe. ki jih je^ ZAR v zadnjem času djsegla na zuna-njepolitičnem področju: Sovjet-ska zveza financira gradmjo as-suanskega jezu; Združene ame-riške države si prizadevajo vzpostaviti čim tesnejše gospo-danske stike, povrhu vsega pa je ravno na dan prcpslave Med-narodna banka za razvoi odo-brila Zdiruženi arabski repuiblikl kredit za obnovitvena dela na Sueškem prekopu. Z zanimianjem smo se zato oc3-zvali' pK?vabilu airatfkih šlu-dentov, ki študirajo na naši univerzl, ter se udeležili preda-vanja, kl so ga ob tej prilikl priredili v Studentovskem na-seljii »Tudi mi, Čept-av dalefi od domovine, vseskos&i sledimo raz-voju arabskegia sveta. Danes, kd prirejamo to predavanje, želimo seznaniiti naše ljTibljanske ko-lege z našo borbo za neodvis-npst in gvobodcter z našimi clljl in perspek^varoi-« mi je, malo v sloven^čmi, malo v an-gleš^ini, pojasnU simpati&ni Sa-mir, ko sem ga povprašal o njl-hiovih namenih. Presendčeni emo blU, krganl-zacija predstavlja egiptovske šitudente v inozemstvu. Univerza je ustanovila štu-dentsiko bolnico in s tem po-sikrbela za zdravje študentov. Studentje medicine linajo v njej obvezne vaje in tako nepo-sredno odgovarjajo za zdrav-ljenje, ki je brezplačno. Egiptovska univerza je ena izmed siredišč nacionalnega gi-banja, ki se nnora sita>lno boriti pmti kolonialističnemu priri-sku. 2e v revohjciji leta 1919 so §tudentie zahtevali pravice. k.j jim pri'pada.io; prav tako je univerza tudi leta 1952 brez obotavljania podprla revoiuci-3o. Tudi ob invaziji Sueza so študentje prositovolino vstopilj v vrste narodne straže in v os-vobodilno .vojsko Univerza fe zaprla \Tata in poslala svoje Ijudij na bojisče. Tako .ie danes kairska unl-verza kra;i svobode. kraj. ka-mor priha.ja.io svobodni Ijudje. dla bi s svojiim sedaniiim in bo-dočim delom prispevah k bolj-šemu življenju svojega naroda. TELEGRAMI SLONOKOŠCENA OBALA. Center za višje šolstvo Republike ob Slonokoščeni obali, ki bo odprt na osnovi odloka Izvršnega sveta Francoske skupnosti, ki je bil sprejet julija, bo imel oddelke za naslednje panogc: prirodne znanosti, pravo in filo-zofijo. Druge šole bodo ustanovljene pozneje. Center v Abidžanu je pod akademskim pokroviteljstvom univerze v Parizu. — (Features, Paris.) FRANCIJA. Stanovanjska najemnina se je v večini dvignila za 5—10 odstotkov. Najemnina pa je bila že prctekli noveraber povišana za 10—15 odstotkov. Ta neugoden razvoj pojasnuje dejstvo, da vlada noče dati dotacij, ki so potrebne za vzdrže-vanje študentovskih domov. Tako morajo povečane stroške prevzeti študentje na svoja ramena. — (L'Etudiant de Paris.) PERU. Svečano imenovanje novega vodstva Nacionalne ^tudentovske unije (FEP), ki je bilo izvoljeno na nedavnetn kongresu v Truhilju 15. oktobra na univerzi San Marcos v Limi, je prekinila skupina študentov — pripadnikov »Aprist« partije. Napadalci so uporabljali železne palice in gorjače. Napadenci so se branili s stoli, vendar so se morali po krajšem boju utnak-niti. Pred univerzo so borbo nadaljevali s kamenjem, dokler se ni vmešala policija. Okrog 400 študentov, ki so bili napadeni, je pred uredništvom časopisov »La Prensa« in »El Comercio« organiziralo demonstracijo v znak protesta proti temu incidentu. (Special report.) FIN3KA. Predloženi davek na študentovske plese je po-vzročil v vseh študentovskih organizacijah Finske veliko za-skrbljenost. Finske študentovske organi^acije dobivajo namre* veČino svojih dohodkov iz družabnih in družbenih aktivnosti. Ta davek pa je spravil v nevarnost kulturne in druge aktiv-nosti. Studentovska delegacija je obiskala predstavnike političnih partij v parlamentu in pojasnila ta primer. Studcntje so za-htevali, da upoštevajo njihovo mnenje, predno bodo sprejemali zakon. — (On Dit.) FILIPINI. Nacionalno itudentovsko združenje Filipfnov (NASAP) je imelo nacionalni kongres od 20. do 26. decembra pod naslovom »Vloga študentov v razvijanju razumevanja in falru. v sveta«. Pomembna karakterlstika kongresa bodo številne IndustrlJ-sko-poljedelske razstave, razstave slik in fotografij, filmi o delu, zdravju, prosveti, industriji, ekonomiji, demokraciji in komu-nizmu in števiine kulturne prireditve. Na kongres so med drugimi povabljeni tudi delegati iz Azije, Afrike, Amerike in Evrope. Prisostvovali bodo tudi politični, kulturni in industrij-ski voditelji. — (NASAP.) PORTORIKO. Ob povratku s III. latinskoameriškega itu-dentovskcga kongresa so organi ZDA aretirali delegacijo Porto-rika, carinski organi pa so zaplenili ves tiskani material. Na kongresu je delegacija v javni izjavi poudarila, da so portoriški dclegatl prišli po pomoč latinskoameriške, mladine, da bi rešili svojo dotnovino. ZDA držijo v svojih rokah porto-riškl sladkor, carino, pomorstvo, mednarodne odnose, valuto, bančništvo, vojsko, marnarico, pristanišča, teritorialne vode, trgovino, radio postaje, televizijo itd. Zivljenje v Portoriku nad-zoruje Kongres ZDA. 13 odstotkov teritorija Portorika je spre-tnenjenih v vojna oporišča. JUZNA AFRIKA. Sedem belih članov odprave unlverzitet-nega kolegija za Afričane Fort Her je bilo odpusčenih z uni-verze. Upravo nad kolegijem je prevzela vlada na osnovi za-kona, sprejeiega na zadnji seji. Odpust je bil pripravljen vnaprej, ker je oddelek za Bantu prosveto smatral, da so ti člani uprave nasprotniki rasne diskriminacije. Vsi afriški člani uprave so bili ponovno sprejeti, razen prof. Z. K. Mathevvsa, ki je bil predsednik Afriškega nacional-nega kongresa in je bil skupaj z drugimi leta 1956 obtožen izdaje, vendar je bil pozneje osvobojen. — (The Times.) SPANIJA. Luisa Alberto Solana Madariaga, študenta prava, starega 23 let, je Madridsko vojno sodišče pred nedavnim ob-sodllo na tri leta zapora pod obtožbo, da je ustanovitelj skupine, imenovane Socialistično združenje univerzitetnih študentov. Obtožen je bil tudi, da je sodeloval pri razširjanju letakov, kl so lansko poletje pozivali na nacionalno stavko. Tožilec je zahteval, da Madriaga obsodijo na šest let zapora zaradi sodelovanja s komunisti. Ta del obtožbe pa je ovrgel branilec, ki je dokazal, da je njegov klient prepriSan rimo-katolik. — (Madrid report.) Atomska nevarnost nad Saharo Generalna unija musliman-skih študentov Alžira (UGEMA) je v svoji izjavi zaradi name-ravanih francoskih atomskih poizkusov v Sahari pozvala vse študentovske in mladnske or-ganizacije Po svetu, naj se ak-tivno pridružijo kampanji, ki j0 vodijo vsi mladi Afrkanci proti uresničenju francoskih na-črtov. UGEMA je zahtevala, naj omenjene organlzacije izra-zijo svojo solidarnost z alri-škim narodom s prirejanjem sestankov, javnih demonstracij ln pošiljanjem protestnih brzo-javk francoskj vladi ;n Gene-ralni skupščini ZN, V izjavl omenjajo, da je UGEMA še pred , nedavnim opozarjala svetovno študentov-sko javnost na nevarnost teh poizkusov, in poudarjajo, da so o tem problemu razpravljall na Stevilnlh regionalnih in medna-rodnih manifestacijah: na I« panafriški študentovski konfe-renci, v vseh al-iških nacional-nih unijah in v Severnoafriškl študentovski konfederaciji in sprejeli resolucije, ki obsojajo francoske načrt». V času popuščanja mednarod-ne napetosti se francoska vla-da kljub soglasni obsodbi in protestom trd0 drži svojlh na-črtov in nadaljuje s pripravami za poizkuse v Sahari. Ceprav francoski načrt očitno ogroža ž.vljenje velikega dela člove-štva, francoska vlada upa, da bo s temi poizkusi prestraSila afriške narode, ki se bore za svojo nacionalno neodvlsnost, in še posebej alžirski narod. Poskušamo z novostjo — Razgovorl za našo klubsko mlzo Povabili smo študente z drugih republik Bilo je kakšen teden, dva po skupščini ZSJ ljubljan-ske univerze. Za našo klubsko mizo smo se zbrali: nekaj članov našega uredništva pa Crnogorec Marko, ki že Setrto leto študira v Ljnbljani metalurgijo, Ljubo, tudi Crnogorec, vpisan na tekstilnem oddelku od 1956, Asim iz Bosne, ki je tudi že v četrtem letniku, še Srb Zoran, študent kemije od 1957 dalje, Fahrudin iz BiH, študent IIL letnika elektrotehnike, Hrvat Zvone, ki se je 1957 vpisal na metalurgijo in še črnogorca Cedomir in Miljko, ki študirata ekonomijo oziroma arhitekturo. Povabili smo te študente iz drugih republik, da bi se pogovorili vsaj malo o nekaterih njihovih problernih, katerim včasih posvečamo premalo pozornosti. In v tem, v načinu in v temi je naša novost. Za&etna zadrega je trajala le nekaj minut. nato pa ee je raz-vil temperamenten razgovor, da ie bilo včasih že kar težiko priti <3o besede. Razgov<5ir smo razde-lili na več tem, da ne bi po ne-potrebnem preskakovali s pod-ročja na področje. Prva je bila: KAKSNI RAZLOGI SO VAS NAPOTILL, DASTE SE ODLOClLI ZA STU-DTJ RAVTSTO V LJUB-LJANI? ASIM: Po končani srednje tehnlški šoli pravzaprav nisem vedel, ald bi študiral ali ne. V Sarajevu takrat ni bllo nazen f akultet za gradbemištvo in a,rM-tekturo nobene tehniiSke fakul-tete. Tlorej sem lahiko dzbiiral med Zagrebom, Beogaradom in Ljubljano. Za vpte na beograj-sko fakultettf se jih je prijavilo 600, sprejeli so jih le 81. Zato sem prišel v Ljublja.no. za ka-teno so me že pr«i navdušila lepa pripovedovaaija. MILJKO: S pri^ateljeim sviase dolgo odločala. kje bi študirala. Končno sva sklenila. da bova odšla V Ljubijano, in danes vi-dim, da niisrav-Ijamo v sirbščinl. Večji pnoblem je morda zaradi riterature, ven-dair pa ni nikogar, kd bi pri študiju ne uspel samo zaradl je-zitea. CEIDOMIR: Na ekonoimsJkio fakulteto is*m priSel kot edinii bruic z jugia. Prve te<3ne sem bll že fiisto1 i^ ravniotežja, predvsean Bairadi jezaka. junija pa sem de-lal že izpit© v sfLoveinšfrlini. ZiVONE: Jezlka se labjko §e k&r hitro nawčdš. po treh me«e-cih že lahko slediS predava-njem. LJUBO: Reis pa je, dia v po-znavanju skivensteega jezlka pridemo le dio ineike dolioičene stopnje. Ta stopnja nam sicer za študiij tehnike zadosituje, to-da za naprej ne. To sem spo-znal, fco sem potmiagal pri pre-vajanju Prešerna. Prevod je bil sicer izredno dober in je na Cetinju iz&l v 5000 izvoddh, vendar smo irneli z njim never-jetne težave. Da bi laže nazu-mell posebnosti .slKJvemske slov-nice, bi potrebovali kakšna po-sebna predavanja iz slovmce- ZVONE: Problem je še pre-hnaoia. V Ljubjani je dražja kxxt MARKO: Na naši fakulteti nas je pol ostalih, pol r>a Slo-Vi&ncev- Med Slov&nci in štu-denti iz drugih republik ni IM5-beniii šovinističndh izpadov. LJUBO: Na Jugu ®e včasih sliši mnenje, da &o Slovenci šo-vinlsti, vendiar na naši fakul-teti ni niikioli prišlo do takih konfliktov, vsak poskug je bil takoj zatart, tako s strarui Sl<5-vencev kot tudi z naše. S ®w-jimi sonainodnjaki se družimio nekalkio podzavestno, to ni ni-kalk atot šovinizraa in sepaira-tizma. ASIM: Mno®d bolje ®e znaj-dejo tisti, ki pridejo študirat v Ljubljano že tatooi v prvi letnik kiot pa ostali. Med teimi in pa med sloveiniSlklmi študenti ni ruo-benih ra:zlifc. Konino pa smo Visi izobražencd in med nami ne bi smelo biti razlik na nacio-malnih oisnovah- LJUBO: Spominjam se spora v Osrednji študentski menzi. ko mas je n^eikdla zmerjal z »vizan-tinci«. Toda poaneje sem zvedel, da tistl študent ni poznal strp-nosti niti na priimeir dto Stajer-cev. Po enem primeru ne mo-reš stfditi. • Res pa je med nami tudi pre-cej takih, ki že drugod uiao uspeli. Toda takih propadldh študentov je na vsaki univerzi nekaj. ASIM: Takih, kl dalajo ne-všečniosti, j© tudi nas sram. Stro-ge dodočbe novega ziakona ji-h. b«?do gotovo odpravile iz Ljub-ljane. i ; IN NATO: KAKO SE STUDENTJE IZ DRU-GIH REIPUBLIK VKLJU-ČITE V NAŠE 2IVLJE-NJE IN V DELO STU-DEINTOVS-KE ORGANI-ZACIJE NA NASl UNl-VERZI? MARKO: Znaičilno dn poiitiv-no je, da ®e študentje iz drugib, repiuibllk relativno hitro znajde-jo v življenju piu vas in se vamj vključijo1. OEIDOMIR: Na fakulteti sem bil med sainimi Slovenci dn sem bil prisiljen, da se čimprej akM-matiziram in se podredim vaše-mu načinu žlvljenja. ZVQNE: Zbližujemo se lahko ob špoTtnih tekmiovanjih in v br^gedsh. Veliko bi nam poma-gald tudiklu1!, če bl jih imeli. V Ljubljani je za sedaj usta-ncjvljen le Klub zeniških šti-pendiistov. ZORAN: Sem odločno protl klubom. ki bi temeljili le na nacicnalni bazi in bi služili izo-laciji i,n separatizmu! CEDOMIR: Klub b: lahko po-magal brucein, da bi se v Ljub-ljani laže znašli, študeate bi se-znanjal s stvarmi, ki se dogaja-jo v naših domačih krajih, iri k, da ne bi bili prislljenl premočevati po postajah. Ta prostor - mj bl bii seveda le nfekako odsiko&na deska, ki ntaj bi poanagala, da bl sd vsak laže n.ašel stainiovajije in iiredil dru- gj ge stvarl. " LJUBO: SeevcJa bcimo še ved-no navezani na Individualno medsebojno pomoč. In tako se j« naš razgovor končal. Če na-m je vsaj malo osvetlij in približal probleme in življenie študentov iz drugih republlk v Ljubljani, lahko re-čemo-. da je naš poskus uspel! PRVI PLENUM UNIVERZITETNEGA ODBORA ZSJ Vrednotila bo praksa Plenuma so se udeležili vsl člani UO, predsedniki odborov BdTUŽenj, predstavniki v fakud-tetnih svetih, sekretar UK ZKS Staine Marki^č in p^edisedniv CO ZSJ Franjo Sever. Plenuina je V cedoiti odobri'1 piredlog pred-sftdstvia UO zia potsanniezne kiomi-sije. Po obrazložitvi načrtov Ce-la za prlhodnje v piosameznih komisiijah se je razvila živahn,a razp^rava, ki daje slutiti, da se obeta v orgia.nizaciji razgibana im živahjna deja«/.nos.t. V irazpra-vi sta sodelovala tudi predsed-nik CO ZSj in sekiretar UK ZKS. Studijsika vpirašanja ln ideo-lošiko dedo stopa;ta v oisprecJje« V z.vezi s tem pa se opiaža sploš-na tendenca* da bi bilo treba o-rgandpirati delo tako, da bi aiagažiraili čimveč študentov. Ne za^radi tega, da bi se sedaj vsi SLi funkciooairje, pai pa z željio, da se pirenaša več odgovonniostl na zdruiženia, predvsem pa veli-ko več neposrednih nalog in akcij v letnitee in klube, pri katetrih naj scvcJsduje čim šlrši krog štu-demtov. To se pravi, da bi šli pri delu naše O'rg,anizacije na tim širšo deceiratiralizacijo, pred-Vsem zato, da pcisaTnezniki ne bi bili preveč obremenjeni. Stiremeti miOTOimo, da ne bo nihče pri delu v študenitovskl organizaciji izgubljal toliiko dra-giooeneiga časa, da bi pri tem zaneimia.ril študij. In ne samo to-L&tcs lahko opažamio, da so pri-šli v vodsitva štuc73in!toviSikie or-ganizacije ljudje. ki dobno štu-dirajio in niso samo politiično in družbeno visoko zavestni. Danes postavljamo študijska vprašanja na tako ostrino, da ne more biiti dobe-r funkcionar, kidor ni najprej diober študent. Studij ml več -rivataa stvar p<5-saineznikov, ampak stvar vse družbe. ki v to vlaga veliiko sredstev; potireibe so takio velike, 6a je treba čimprej doštudi-rati. Zairadi vsega tega ie pred-6edsitvoFUO sklenilo, na plenu-mu pa so ta skleip v oedioti odcfbrili, da se uvedejo za štu-dente novi kartiotečni listi, na katere bodo beležill tudi štu-dijske rezultate in splošno druž-beno aktivnos.t piosameziniikov. Vendar te, zgolj adiminisitra-tivne mere ne bi iimele paseb-nih uspehov, če ne bodo stale za njimi zavestne sile. Te mere bi morale biti samio statistični odraz šrokeijja zaves.tnega ho^te-nja za boljiše študijske uspehe. Sveti letnikov in detniki kot kolektlvi nasploh, v katere se zadnje Lti samio o T€izultatih študioa, ij^feč pa prvenstve.no o vzrokih, ki povzir&čajo take all drugačne rezuiliaite. V tem času se štu-dentovska a^ganizacija bori, da se vsakemu posamezniku posve-ča več po^sornosti, da mu p*o-maga tpri reševanju socialno-ekonomskih, študijskih in dru-gih problemih. Podobno je z reševanjem so-cialno eikonoimskih vprašanj študentov. Subvencije sio doslej na osnov1:. potrebne dokumen-tacije največkrat s svojimi pri-pomibami nepoisirednio dajali t politlčno in ccužbeno nezainteresirane, ptojavlja se cela vrsta najraz-lDinejših diiiskusiij in v.se to kaže, da je tako delo zelo po-trebno. Zdi se, da mcra naj-širše in najboli aktivno dedo-vati študentiovska orgainiizacija prav prl idejniO-politLčni, neko-liko škše. družbeni vzgioji §tu-dentov. Mi daneg o teh stvareh ne raizmišljamo dovolj. Poleg tega pa je potrebno, tudi svobodnim kiatedram in Centru za markisistično vzgiojo posveititi dcwiolj pozoirmosti. Predvseim je tu naloga anjih več let nazaj, nekaterl Pa celo pred 2. svetovno voino. O problemih, s katerimi se bomo srečali ne-posredno v praksi, nismo na tekočem, razen iz dnevn«ga ča-sopisja in predavanj, ki si jih saml organiziramo, kl pa ne more>o nadomestiti stalnega spremljan}a problemov (atos. ekoa.). Možnosti za širš0 družbeno vzgofo na svoji fakulteii ne po-grešam, le žal, da je mnogo študentov do družbeno filozef-skih vprašanj pasivnih ali pa zelo skromnih, in da zelo po-grešam več sposobnih ljudi, ki bi znall za ta vprašanja 6loveka pritegniti in prepričati. Tu je najvažnejši človekov živi odnos do »tvari, ne pa samo neka ofi-cialna zavzetost (fil.). Osebno tega niti nisem po-grešal, ker sem s svojim izven-študijskim delotn vsaj delno za-dostil svojim potrebam. Mislim, da bo zaoa&no ta problem re-šen z obveznim poslušanjem uvoda v idružbene vede in z dejavnostjo Ccntra za marksi-btično izobraževanje študcntov. Za začetek je to dovoij. Vzpo-redn<> z uveljavljanjem iristo-penjskega študija Pa ie potrel)-no mislitj tudi na razširitev že začet« dejavnosti v ^J smeri. Se vedno pa bo to odvisno °d iniciative posameznikov (abs. narav.). Pogrešam neki predmet, ki bl nas seznanil z nauki marksiz-raa, Posam«znik se težko spravi k študiju marksistične IHeratu-re, p»sebno zato, ker je potreb-na razlaga (narav. III.). teihciifea fH VPRAŠALI SMO Mladina je bila vedno nosilec naprednega v družbi. V čem vidiš y našem času vrednote, probleme in priložnosti, ob katerih lahko uveljaviš svoja napredna stremljenja? Ali poznaš vsaj v grobem sisiem našega družbenega upravijanja in gospo-darsko ter politično problematiko domačega kraja? Čs ne, zakaj ne? Katere značilnosti ozircma problemi domačega kraja te najmočneje privlačijo in najboij zanimojo? S čim utemeljuješ svoje aktivno in zavestno delovanje v orgonizaciji Zveze študentov ali kakršnikoli drugi druibeni organizaciji? Kakšne notianje potrebe te silijo k temu? če ne delaš v ncbeni družbeno politični organizaciji, zakaj ne? Ali se nameravaš po končanem študiju tudi še naprej družbeno udejstvo-vati y naših političnih organizacijah ali pa boš ostal samo ozko ob svoji stroki? Kako si zamišljaš vsestransko uveljavljanje mladega izobraženca v naši družbeni ureditvi po končanem študiju na univerzi? Ali pogrešaš pri svojem študiju na univerzi tudi neko širšo družbeno vzgojo, ki bi razvijala v tebi ustvarjalnega in splošno razgledanega človeka? Ali pa si zadovoljen samo s strokcvnim usposabljanjetn? ŠIROKO POZNAVANJE DRUŽBENIH PROBLEMOV Gotovo Je ena najpomemib-nejših zna^čilnosti im prido-bitev na^še dirnizbe sistem družbenega upravljanja, ki raudi najširšim množicam možnost za nepo-sredino sodelovanje in reževa-nje gospodarskiih in z njiimi zvezanih družbeno -političnih problemov. Zato Je na&e dimgo vprašanje skuišalo osvetliti od-nos študemtov do domačih ko-miffl in njihove problematike. Odgovoni, ki smo jih dobili, &o pokazali razveseljivo podo-tx>, da študentje v preitežni ve-čini vsaj v girobem poznajo teo-retične prinoipe našega sistema roma okraja MJaribor. Mislim, da naj bi blla elavna naloga pokrajinskih klubov, da bl štu-dente seznanjali s temi proble-mi v obliki predavanj in de-bat, ki bi jih vodili strokovnja-ki iz krajia samega, (tehn. kem. III.) Pokrajineki klubi bi jih iah-ko naiu&ili tudi pravilnega gle-danja na doma^če probleime, saj nam odgovori kažejo, da se štu-dentje še nekoliko. love s pra-vilnim pojmovainjem nekaterih družbenih problemiov, in da bi nuimo morali »vedeti kaj več o ekonomikj« (kem. III.). ANKETO OBDELALA: BOŽO LEVC in DUŠAN VOGLAR družbemega upravljanja in da so obenem tudii seznanjeni s konkretnimi vprašanji domačih krajev in cLa so zanje močno zainteresirani. Od 210 anketlranih študentov j'ih je le 12 odgovorilo, da s si-eitemom družbenega upravljanja niso sez,nanjeni, približn0 četr-tini pa ni dobro znana proble-matika domačih krajev. To opravioujejo s te.m, da so v ča-su š'tud''ja odtrgani od nepo-srednega dogajanj,a doma. Samj »o začutili, da bi moralj tu po-»redovati ^okrajinski klubi- Seznanjcm sem z načinum našega družbenesa upravljanja, dejal bi teoretično, ne upal pa bi trditi, da poztvam probletna-tlko domačega kraja, konkret-¦^ problematiko Maribora ozi- Na dirugi dei nažega vpraša-nja so nam odgovorili z razno-barvndim mozaikom — od go-spiodarstva do zdravstvenih in kulturnih problemov. Sicer pa naj ga skio^ramo v glavnih po-tezah: gospodarsika zaostalost domačega kraja; rudarstvo; graditev novih tovarn; socialno zavarovanje kmečkega prebi-valstva; perspektiva kmetijske-ga razvoja; rast družbenega standarda; elektrifikacija; vpra. »anje prometnih zvez in komu-nalnih aaprav; ljubljanski pro-liiem žclcžniškcga voElišča; mla. dina na vasi; izseijevanje kraeč-kega prebivalstva v industrij-ske kraje; zapostovanje ženske delovne sjle v domačem kraju; kulturna problematika; telesna vzgoja in špori; pmblem dol- stva; agrarna razdrobljenost in problem višinskih kmetij; mož-nosti razvoja v smeri socializa-cije oziroma kolektivizacije kmetijstva; gradnja manjšib. to-varniških objektov, specifičnih za domači kraj; mišljenje kme-tov o kooperaciji v kmetijstvu; problem zadružništva; gospo-darski kriminal; davki . . . Torej bogata paleta, ki bi lahko služila kot solidna osno-va za uspešno ideološko politič-no delo, povezano z najaktual-nejšimi proiblemi! Naj navedemo še nekaj zna-čilnih odgovorov. V domačetn kraju me najbolj zaniitr^ postopno preobraževa-nje čisto kmetijske, v neki me-ri zelo zaostale vasi v naprcdn0 krnetijski oziroma deln0 indu-strijski kraj, spremembe v miš-ljenju Ijudi in njihov odnos do nacionalizacije. (ekon. III.) Najbolj me zanima doma rav-no to, d,a 'Judje nočejo vedeti, kaj imajo v rokah (družbeno upravljianje in s temi instru-meuti socialis^tične demokracije ne znajo ravnati ali p.a jih upo-rabljajo Po starih metodah. (pravo III.) Privlačna in zanimiva «»i je ugotovitev, da se je v teh štirih letih,, odkjir sem na univerzi, socialistična zavest kmctov v naši majhni planinski vasj ne-verjetno dvignila; sedaj pro-stovoljno pristopajo v zadružno gospodarstvo. (fil. abs.) Najbolj me zanima aktivlza-cija preprostih ljudi in način, ki se bo uporabil, da se v po-litično samoupravo vključijo tudt kmečki ljudj«. (pravo IV.) Zelja p.j lzpopolnjevanju ter neposrednem komtaktu z druž-benimi problemi (abs. &kon.). Danes je sodelovanje študentov pri upravljanju univerze vedno večje, zato je nujno, da sode-'ujeio pri tem vsj študentje (siav. V.). Studentovska orga-nizacjja skrbi za študentovske probleme (FAGG V.). V brigado me sili čut odgovornosti do družbe (geogr. III.). Moja druž-bena zavest, da s tem pomagiam nas( da tako ravnamo, ne bi govorila, ker bi izzvenelo kot fraza^ čeprav zame to ni fraza, ampak nekje že zdavnaj spo-znana in dojeta resničnost (fil. II.). Toda kakšno nasprotje temu je odgovor, ki je včasih še pre-več značilen za naša pojmo-vanja: Plafrujem eiamaariino, diskuti-ram na letnrh skuipščinah ZŽJ (tekstdl. n.)! nJe, da mora sodobna izobraže-nec stati sredi družbeoiega do-gajanja in mu biti idejno do-rasel^ nam odgovori na naše zadnje vprašanje to ^e enkrat potrjujejo, obenem pa dakaziu-jejo pripravljeiiost študentov za nek0 sistematično idejno mar-ksistično usposabljanje. Rešitev problema pričakujejo tako v uvedbi predmefta iz osoov so-ciologije kot tudd v d.elu letos ustanovljen«ga Centra z« rnar- Razmišljamo: slovenske založbe Nikdar doslej ni bila slo-venska ¦ založniška dejavnost kvantitativno tako bogata. Redko mine teden, ne da bi katera naših založb poslala na knjižni trg nove izdaje, te ali one svoje zbirke. Z ozirom na dejstvo, da ponudba — na-vzlic temu, da je naš človek znan kot Ijubitelj in zbiralec knjige — precej prerašča po-vpraševanje (gledano v celoti) nastaja in prihaja na prvo mesto vprašanje izbora, in če hočete, ažurnost slovenskih založniških podjetij. ' Dejali smo že, da Airadi ogromnega števila knjig in — navzlic subvencijam — sorazmerno visokih cen, večini Ijubiteljev knjig.e ni mogoče niti zasledo-vati vseh izidov, fcaj šele, da bi z vsako novo izdajo dopol-nili svojo knjižnico. Do sem je vse se lepo in prav, zakaj veliko število novih izdaj da-je videz bogate in razgibane založniške dejavnosti v naj-širšem (in najlepšem) smislu te besede. Toda če poizkusimo pogledati stvari le malo po-bliže, bomo kmalu prišli do 8poznanja, da vse le ni tako k&t bi želeli. Predvsem: res je sicer, da so programi naših založb pestri, toda v njih pogrešamo neke tr-dne orientacije, tako da člo-vek nehote dobi vtis, da so izbori rezultat bolj slučajnega kot sistematičnega in načrtne-ga izdajanja neke določene Idterature, dolačene literame zvrsti oziroma doslednega iz-vajanja neke določene politi-ke. (Izjema so morda izdaje politične literature.) Drugače si ne moremo raz-lagati dejstva, da številnih uspelih in kvalitetnih, sodob-nih in najnovejših del, ki iz-hajajo v svetu, ne dobimo v slovenskem prevodu v do-glednem času (kolikor jih sploh dobimo), istočasno pa naše založbe izdajajo taka de-la, ki ne samo, da niso naj-kvalitetnejša iz tega izbora, marveč so v prvi vrsti rezul-tat malce nerazumljive fco-mercialne težnje. Morda najtipičnejši je pri~ mer Alberta Moravie. Ta ugledni in pomembni italijan-ski avtor je vzbudil pri nas dosti zanimanja s svojo Rim-Ijanko. Razumljiva je torej skrb založb, da slovenski bra-lec ne bi ostal z enim sa-mim delom tega zanimivega ustvarjalca. Dobili smo njegov Prezir. V redu. Toda, ko je »Lipa« pred nedavnim izdala njegove Rimske zgodbe, ki so povsem povprečno branje, je postalo marsikomu jasno, da je Moravia sedaj — moda. To-rej — izdajajmo Moravio? Edino merilo pri izboru naj bo njegovo ime — ime privla-či bralca — ostalo nl važno... Primer seveda ni osamljen, le da se pojavlja v najrazlič-nejših inačicah, hkrati pa la-hko ugotavljamo, da naši Ijudje še vedno nimajo dosto-pa do cele vrste najkvalitet-nejMh del pomembnih, na-prednih svetovnih avtorjev. Dobilismo n. pr. Dos Passo-sov Manhathan Transfer — medtem ko si njegovo Trilo-gijc USA bralec lahko išče bodisi v originalu, bodisi v srbohrvatskem prevodu, hkra-ti pa ugiba, kako da to nje-govo delo še ni našlo svojega slovenskega odtisa, morda že pred omenjeno Dos Passosovo knjigo. Nehote se v človeku vzbudi misel, da je slovenskemu za-ložništvu večkrat eno prvih meril — moda: letos n. pr. ameriški vojni roman, v za- četku leta smo se razveselili Shaivovih Mladih levov. Po-tem smo dobili Jamesa Jonesa Od tod do večnosti, takoj za njim Mailerja Goli in mrtvi, skoraj istočasno pa je Mladin-ska knjiga poskrbela za izid Audia Murphya Do pekla in nazaj. Težko bi Jcdo oporekal vsem tem delom vrednost, ki jo imajo, toda ali ni malo preveč vsega tega v enem sa-mem letu... ce upoštevamo, da je istočasno tcliko in toliko drugih žanrov, ki si jih po pravici žeiimo in ki bi jih smotrnejša založniška politika lahko \n morala nuditi slo-venskemu bralcu. Podobna misel se nam utrne ob bibliofilskih izdajah. Prav je, da smo jih dobili in veseli smo tega. Začeli smo z Balza-com (Okrogle povesti). Govo-rili smo o tem in onem takrat, toda Balzac je le ime in ko-nec koncev, prav je, da ga imamo tvii v taki izdaji. Po-tem je izšla druga — Decame-ron. Tudi stari Boccacio »gre« v prodajo. Tudi tu smo se ne-kako strinjali z Ijudmi, ki so se odločili za ta izbor. Toda — sledil je Alphonse Daudet, potem Hoffmanove pripoved-ke... vse v isti smeri. Dobro, ali je res namen teh bibliofilskih izdaj zgolj Jco-mercialen uspeh? Ali je res nujno, da izbiramo zanje le dela v stilu Okroglih povesti? Zakaj ne bi redmo počastili s tako izdajo Danteja, Goethe-ja, Cankarja, Tolstoja ... Do-sti jih je, ki jih zdrav razum postavlja pred sedanji izbor. Potem: vprašanje tako ime-novanih Ijudskih izdaj. Z nji-mi ne pridemo (in zdi se, da še lep čas ne bomo) nikdar na raven, kot bi jo želeli. Krivda je pri stebru samem: izbor, oprema, cena. Najbolj tipična in zaradi svojega pomena najproblema-tičnejša je zbirka Prešernove družbe. Sedanja cena — 250 din — je v popolnem nasprot-ju, če že ne z namenom, pa vsaj z vsebino, ki jo prinaša, v prvi vrsti pa z opremo, ki izdajatelju ne dela prevelike časti. Če pripomnimo, da bi knjiga lahko bila cenejša za celih 70 din (s to razliko nam-reč druiba krije defldt svoje mesečne revije Obzornik), la-hko vidimo, da si glede te zvrsti ne samo, da nismo na jasnem, marveč nam le-ta predstavlja celo nekakšno nujno zlo. Trpimo ga, ker nam ne povzroča nikakršne ikode (vsaj trenutne ne), če pa že ne prinaša prevelikih koristi -r- iega smo se počasi že navadili. Ko že razmišljamo o knjigi za najMrši krog občinstva, ne moremo mimo, ne da bi spre-govorili o izdajah, ki so na-menjene predvsem naročni-kom. Na prvem mestu je zo-pet Prešernova družba, ki si je že ustvarila določen sloves in si zagotovila za naše razmere zavidanja vredno število od-jemalcev (letošnja naklada zbirke je znašala 65.000 izvo-dov). Prav zaradi tega nas iz~ bor še bolj zanima. Že bežen pregled 'letošnje žetve nam razkrije osnovne karakteristi-ke in pomanjkljivosti zbirke, fci je namenjena najUršemu krogu slovenskih bralcev, to-rej Ijudem različnega social-nega porekla in še bolj raz-nolike stopnje izobrazbe. Po-vsem razumljivo je, da bi clo-vek pričakoval tej zahtevi primeren izbor. Toda ne. Zbir-ka je orientirana v eno samo smer: pridobitev kmečkega življa. To je sicer povsem prav, iz več razlogov, toda če se spomnimo, da je pri nas založba s samo tem name-nom (Kmečkn knjiga), postane vprašanje bolj zapleteno, po-sebej še, ker prihaja precejš-nje število naročnikov te zbir-ke iz delavskih vrst, precej pa je tudi Ijudi iz mest in manj-ših krajev, takih, ki si želijo branja, ne preveč zahtevnega, vendar pa primerno izbrane-ga, dovolj zanimivega in pa — kvalitetmga. Prešernova družba si je zadala sicer do-volj lepo iri pomembno nalo-go. Izdajati v svojih zbirkah predvsem domača dela. Toda če teh ni — in zdaj smo že prepričani, da jih ni, namreč dovolj kvalitetnih — ali ni bolje seči po dobrem prevodu, kafcor pa imeti na polici knji-go, ki bo vedno ostala sveža in nedotaknjena. (Prav ob za-ključku teh razmišljanj smo zvedeli, da namerava družba že prihodnje leto postaviti kot osnovno merilo kvaliteto, ne-oziraje se na nacionalno pri-padnost avtorjev.) Iz osnovne orientadje zbir-ke izvira tudi zunanja oprema knjig. Ta, čeprav ima v bi-stvu likovno tendenco, teži v prvi vrsti za tem, da bi uga-jala tistim, katerim je name-njena in katerih okus, kot do-bro vemo (in kot knjige na-zorno kažejo), ni vedno naj- boljSi. Ta težnja zbirki zmanj-šuje vrednost, čeprav morda prav zaradi tega uspe pover-jenikom pridobiti nekaj na-ročnikov več. Misel sprožj misel. Naš sesta-vek bi lahko dobiil nezaželen (in nepotreben) obseg. Omeji-nio se torcj na ugotovitev, da bi kazalo rcsneje spregovoriti o kriterijih, po katerih naša za-ložniška podjetja sestavljajo svoje p«x>grrame ter o dejanskih uspehih in neuspehih, ki jih iz-dajatelji dosegajo s svojimi knjigoifti. Namreč: živaltna založnlška dejavinost, ki se odraža v viso-kem številu izdanih knjižnih del — ne porneni vedno d«jan-skih uspehov, ki jih takšna de-javnost dosega. Morda bi jasnejšo sliko o tem lahko dala — anketa. (r) Napisati čimveč dobre glasbe... Predstavljamo vam mladega komponista Alojza Srebotnjaka JesensV1 dež je skozi meglo vztrajno in enakomierno potrka-vail po ulioah, ko sem pozvo-nil na niegova vnata. Glaisba, kl je tiho blodila in se prelivala po sobi, je umrla. Bilo ml je Generacija pred vrati (Nadaljevanje in feonec) Iz vsega, kair je bil,0 v priču-jočem članku povedano doslej, izhaja, da ocene, zapisane o uveljavljajoči se mladi beletrd-stiki še zdialeč ndso pasegl,© v jediro vprašanj. Nikjer nisio bile soustvarjatoe, nikjer niso anali-zirale dejanskih pobud, iz kate-rih to pis&nje izhaja, in ne na-log ter želja, ki so mladim pi-scem vzgib za delo. Z eno be-sedo, ocene So ostale foirmali-stične, ugotavljal© so dramatur« ški lok pripovedi in stilne ozi-roma formalne pirvine, razmiš-ljale o utemeljenosti ali neute-meljenosti posameznih oseb v zgodbah, niso pa segle v svet doživljanja ter ga razilenile, da t>i ugotovile, kje j« svežina, ki jo mlada proza prinaša, kje so razvojne novosti v odnosu do dosedaj znane proze v na-ših rarmerah. (Da ne bo napač-nih razlag tega tretir&nja, bi morda na tem mestu veljalo omeniti, da ne postavljam ni-kakršnih strogih meja med »staro« in »mlad-o« beletristiko, med starejšimi in mlajlimi pi-sci; govorim le o novih pisatelj-skih svetovih, ki &o jih prine-sla nova pisateljska imena v zadnjem času — in to so lmena mladih ljudi; smisel in cena vsakršnega dela pa ni v dokončneim brezkompromisnem rušenju starega, t&mveč v do-dajanju novega vsem pozitiv-nim dognainjem že ob&toječega; razvojno pot neke literature si zatorej predstavljam kot nadalj_ njo graditev ceste, po kat&ri smo prišli, ne ko>t graditev po-polnoma novih cest.) In kaj je tisto novo, kar pri-naša pisanje mladih avtorjev? V katerih prvinah njibovega pisanja morem,o ugotavljati vsaj relativno svežino? Vse ka-že, da je prav odgovor na to vprašanje kjuč k objeiktivnemu vrednotenju v enem izmed gor-njih odstavkov cmenjenih knjig. (Ker je osnovni namen članka, v nekoliko širšem okviru cce-niti te tekste — in sicer ne nji-hovih forrnadnih lastnosti^ kar so opravilj že dr.ugi, temveč njihove vsetomske čin stilne no-vosti — pišem 1© o navedenih štirih delih, deravno bi bilo tre-ba govoriti še o drugih, če bi hoteli podiati ve>č ali inan] za-ključeno podob0 dela, ki ga opravljajo v slovenskem slov-stvenem življenju predvsera mladi ljudje.) Vladimir Kavčič je v svojem romaniu Ne vračaj se sam, prvi pri nas opisal idejni ln življ&nj-ski zlom tistih sil( ki so v letih revolucije postale varuh reak-cionaraih teženj. 2e samo ta podatek pove dovolj o Kavčiče-vem prrzadevanju, da 'bi rnim igrad-cem ali pa predvsem avtorju samemu, ki nam je pripravil tako čudovit večer, srečanje z nepoznanim človekam. In na-prej se še vp.ra&ujemo, ali se nismo srečali s človekofm, ki ni ne sLavni Don Juain, we Caisa-nova, ne kak moderni teddy-boy, ki pa ima nekatere zna-čilnosti vseh teh treh, Kanično pe se nam zazdi, da smo v ju-naku zagledali poosebljenje »vojih skritih, že nJikomur in nikdar izrečenih želja. Zardim,0 ln se otresemo takjh misli; ne, lo nismo adl Prizadeti smo, a $& delanuo nepriz.adete. Netaa-teri manj, drugi bolj. Junak nam je psreveič simpatičen, da bi ,si moigli pflrizmati: tako ven-dar n& gre( to n* moralmio; ali pa enostavneje rečemo: pustimo ga, naj živi toakor boče; bomo videii, kaiko bo končal. Takšni so prvi, netuirejemi, inorda todi naj'bolj praviMi vtisi. Komed4|a Ornifle afti Sapdca pasav gotovo ne sodi v \nrtv Amouilhovega dela in v svoji ^jBnovi tudi nima te&a namena. Stajti avtor se tudi tu ni mo-®ei ogniti svojemtu staorejmi mo-tlvu, ki ga je že v več d»&fii »Steiskoval in traizč&eMjeval, fco je probiemti Ij.uibemi, n}en«mu Odsevu m oblikam v sodoiboo-ati. Zatio je tudi Oraifle le $jen verige tovirstnih. del in 8» fcot tak ne dviiga nad druga, t)ejstv0 pa je, da Ornif]€ pte-$©neča s evojo ariiginaaino P<>-Jevo, & svojo papolno in i% kar ciniičiio odacTitosrčnostjO', s tem pe vzbuj« poz.eretnih besedil, Kot pesnik in skladatelj se ztstroumno ivaravo, njegova na_ fcfrla in navad«. Tu se je avtor Bkojstrsko rszpisial, pokazal vse ttočne in u*infe(>vJit© poteee svojeiga pisaiteljsksega enanja in talenta. To Je Prava parada ^e-sed in reč&nic. Drugi del pa bi lahiko itmenovali samostojno drams-ko delo brez zasnove. Začne se takoj, ko Jiastopi Ocniflov sin jn potem se vse dejanje vrti okoli njegove za-deve. Avtoir si je privoščil rahl0 naslonitev na Moližra in ga oblikovno prestavil v današnji čas. Mo&neje se to odraža v karakterizaciji oseb, ki so zelo ja&no začrtane; celo značilni moliferski tipi. Driigi del postaja tako boga-tejši od prvega, bolj izpolnjen z dogajanji^ da »e zdi kar ne-kain predolg in preobložen, vendar nikakor preveč utrud-Iji^fc 2e Ajioviflhiotva t«hniika dramskega dialoga je taka, da te priteguje s polno, sijajno duhovitostjo, ki včasih postaja p&radoksna in končno tudi pro-blematična. Dialog res teče in žlvi ter s tem daje izvr^ein urnetniški užitek gledalcru( še prej pa morata dati velik delež tuidii TOŽiser »iin igralec. Uprizoritev v na&i Drami je izpolnila priičakovanje. Režiser France Jamnik se je v odrski postavitvi dela popolnoma pod-redii močnemu ln učinkoviteimu tefc6*u( kar je bila e^dina možna pot. Tako je teklo vse naravno, bi»ez posebnih pavz, ki bi mar- sikje lahko zavedl« v tragič- no^st. Izrediio težko, a hvaležno vloigo Oirniila je igral Stane Se-var z veliko zavzetostjo in sini-sl&m za upodabljanje takih »mo^no žive-čih« gospodov, šel pa je še dalje, taiko dauibljene@a in taitenitiiinainieiga iigradoa. Da j« iigiriiva Ajnioudlfciova b©-sedia tudii na slovetnsikem odru zaživela, ima naijvedjo z.aBfljugio prevaijalec Ciiriil Kiosmaaič, kj je usp.ešnio reišil rriinogia kočljdiva mesfta in jih Jtepolmil % ustnez-ni'mti siknrensikiknii icBnaai ter bud-no P^aiZiil^ da ne biii aašel v b®-natkW3st. I>uišaai. Sbolk Mlada generacija v Hindu literaturi Z razatore v Jakopi6ev«m paviljonu — F. Mayer: Žonglerja Generacija pred vrati (N^dts#eiveHa^e z 8. stnainii) govoriti o SabionlBiiPainju ali poenoetavljanju. Njegov ^kst celovito zajame mioralni io živ-lj«n;J»lci z-kmn dvojic6 belogair-dlstov, zlona, ki more pomeniti »imibol im simteizio moralne dnai-me celotneig« belogiairddzma. V primeri z miniog.imi teksti, ki otaravnavajio posametzna obdob-ja v revolaaoionarneim dogaje-n,ju pri nias, je žei Kaivčič — n.ajbipž ne ^o zvenelo pretiramo; naidalj. N«. le, da je.objeteti-veo, ne le, da je živ ln stilno gltodon te>r anenio moderen v doibrem poroemu t©ga pojroa, P** pa je nj&gov opis tolikanj dod«lan, da more veljati za draino, ki ima simboLni pomen za celotno revoliucionarn,o dotga-janje, pa čeravno je po faibuli le izsek, nezmaten izsek iz ce-lote. Ob številnih tekstih, ki so obravnavatli ta ali oni »prob-. lem« naiše revolucije b«disi med vojino ali Po njej( še zda-le* nismo mogH imeti podiotoniih obi6uttikov. Novost^ ki jo je pri-nesei Vladilmir Kavčič, je tor«j moivo vsebin&ko poglavje v skladni, na resni'čnio vls&ki idejni ravnd teinelje&i aoalizi, pri čem&r o pisaiteljiskeim ta-leirtu majtorž ni treba izgonbljati beeed. Vitotor Konjar je v svoji !cnji_ gi Vm>i se, življeiije obravnaval diruižbeno sikoraj prav ni^ po-raembno poglavje ponovnega iekanja življemjske poti človeka po končani v-ojini, torej tem-o, ki je bila že več kot velikoteait obdelana. V visebinskeim oziiru pri mjem torej ni mo@oče S°-voriti o novih dognanjih. De-lo j« mladostn© narave, zato steoinaj v celcti »liriidni roman«, kjer ajnaliiaa druižbenih razmerij ni bistveaega pomena; po vse-bimski plati tudi ne da prav luKesar sktepati o Konijarjevito nadaljmjiih razvojniih možnostih. Novost, ki jo to pisamje prina-ša, je predvsem v prizadeva-nju, da t>i življenj»ka reainost nepop«ičena zaživela v opisih. Clovekovo rajvnanje J« taiko, kaJoršnto paič more bati v dolo-čenem 6asu; pisec ga kot tatee-gA oipitsuje, ne da bi sam želel biti pri tesm moralni ocemjeva-lec. Iz tega izhaja pri Konjarjiu tudl psi'holioška abjektivnost o*b opisovanj-u partLzainstkeg.a bor-ca, ki kljiuib uinilopmi ostaaie predvsem iu zlasti člov«k s svojo psitnodoško mddvidual-niostjo. Konjarjevo d«lio je lirič-no privzdignj^ejiio im pogojeno z idejo vere v življenje ot> juna-ko.veim kričevitem spaznavanju življenj'Staiih niujnosti in p€T-spektiv. Novost, ki jio knjiga prinaša, j© predvsein v- težnji po oibjefctivnosti opi&ov in po njihovii stiini strnj&niosti. Obala Smdljaina Rozinana Je doiivela po mojem ob&uitku pre-cej neiuptravičene negatitvne krr-tike. Mor&biti je njegov prvi rcman z naslovom Nekdo e do-lc^čenih oairih zrasel iz notra-nje bolj krčevite žitvljenjske prizadetosti iin je Obaia zares bolj »pieaiteljfiko« delo kot iz-poved, to pa še zmerom ne more zaniikati Ro.zimanovih kva_ litet. Važno je poudariiti, da j1© pisatelj realiziral^ ka.r se je na-meniU njiipisaiti. Ze'lel je opi-sati člov^ka, ko se zoajde sredi sproiščenega tujega okolja, kjer s© njegov notranji svet za kra-tek čas spremeni ni ne izžareva svoje siceršaje »družbeme po-gojenosti.« Ali j« potčitni^lko ckotje, ki j-e Rozmana zamikalo s svojo žitv-Ijenjsko barvitostjo, manj po-tnembno in manj važno, je teako trditi. Zdi se, da temu ne bo tako. Ce je plsaitelj izpo- vedovalec nefcega sv&ta, v ka-terem živi i(n do katwega si je ustvaril svoj odmos, nani ne more biti važen ta svet sam na sebi, pač pa pisateljev od-nos do njega, pisateljeva pro-nicljdvost ob obravnavanju vse-bitne tega sveta. In tu je Roz-ma-litična in narodnostna vprašanja, zanimajo jih tudi socialna in eko-nomska. V tem letu se je ustano-vila v Indiji Kongresna sociali-stična partija. l>Tanjo imaj0 velik vpliv marksistični pogled na družbo ter vpliv bervgalskih pisa-teljev, od koder je Hdndu litera-tura tudi tokrat dobila pomemb-ne vzpodbude. Poleg navedenih vplivov se .1e mlada generacija pesnlkov izoblikovala tudi z raz-vojem univerz. Mladi indijski in-telektualci so prišli na univerzah v stik z novirni idejami. N. pr.: moderne smeri v psihologi.ii. tako imenovana psihoanaliza. zanimajo mlado generacijo. Izsledki Freuda, Axflerja in Junga, vpliv evropsklh simbolistov, največji vpliv pa imata gotovo T. S. Elfot in W. B. Yeats, vendar tudi imena kot Rimbaud, Verlaine, Malarme, Va-lery in Rilke niso ostala nepo-membna za literarna ustvarjanja mladih, na katere sta vplivala tudi brez dvoma Berkson in Arvindo. Zaradi jasnejše opredelitve in označbe jih bomo razdelili na tri skupine: na preživele, napredne in na eksperimentaliste. V prvo skupino spada predvsem Saran-guta, ki se naslanja na stara pes-niška izročila. in Mahadevi Ver-ma, kl se izraža v svojem zna6llnem- slogu, polnem melan-holije. Opisuje dogodke, kot na primer umor Gandlja ter beneal-sko lakoto. vendar ostaja kl)ub temu pri svojem starem st^lu Sličen je Pant, ki pa ima mnogo večji smisei za objektivnost :n konkretnost. obenem pa kaže glo- boke simpatiie do revnih in do izkorlščanih. Fascinirala ga j« markistična miselnost. vendar ne postane dosledni marksist, temveč 1e imel nanj vpliv tudi Gandi. V naslednji skupini so pesnriti, ki so popolnoma pod vplivom marksističnega nauka in katerih poezija ni več tako subjektivistič-na. Opisujejo socialna in sociolo-Ska vprašanja ter razredni boj. Med te spadajo Raghava, Baha-rat in Agravar. N.iihove pesmi ka-žejo vprašanja mlade Hindu gene-raci.je ter so značilna za vso pes-niško generacijo v Indiji. ki se je na prelomu v novo dobo našla med različmmi strujami. Pesmi so pisane v svobodnem verzu in go-vornem ritmu ter tudi prelamljajo s prejšnjimi pesniškimi šolami. ki so imele ustaljene pesniške vzor-ce. Ta poezija je realna in ne dose-Ka pesniškega poleta ostalih pea-nikov. vendar ie. njena ideoloSka vrednost z ozirom na socialne po-so.ie u Indiji po letu 1935 tem več.ia. Zanimivl so tudi pesniiki, ki smo jih iimenovali eksperlmentaliste. To so pesniki z zelo različnlmi nft-zori. vendar je vsem skupno isk«-nje novih izraznih možnoati ter gledanje na življenje iz novin zornih kotov. Vsa ta skupina pes-nikov ima nekatere splošne zna-čilnosti. Vsi so prepričani, da v živlieniu vladajo stalne spremem-be in da 1e pesništvo, ki ima svo-ie korenine y življenju, tudi pod-vrženo stalnim spremembam. Za« to na.1 rve ostanejo na starih obll-kah, temveč naj iščejo nove. Tudl njihova pesni&ka tehnika 1e dru-gačna. Oojijo novi verz. ki kažt vso hrapavost in surovost novegi časa: verz je zlomljen in pouda-rek .ie na ritmu. Značilne so ne« pričakovane. krčevite izpovedi, hitri prehodi in lakonični, težk« razumljivi izrazi. Med te pesnike spadajo Ajne-ia, ki 1e vod.ia skupine teh efcs-perimentalistov ter je prepričan » nadrazumske sestavine naših s.po-znan.1. tore.i v podzavestni razum in n.iegovo izražan.ie skozi simbo-le, ki so ,pri n.iem popolnoma novl. Ajneja 1e. če ga primerjamo z Agravanom — predstavnikom na-prednih — gotovo bol.i idealističen in manj obrn.ien v pereča vpra-šan.ia stvarnosti, kar ie tudi ena izmed potez pesnikov eksperimen-talistov. Poleg vseh teh treh skupin pa se y na.1nqve.isem času pojavlja v indijski Hindu literaturi tudd do-ločena skupina pesnikov, katerih tendcnca je usmerjena k umirje-nosti ter se tudi v obliki naslanja na klasične čase Vendar je to samo drobec literature oddaljene aziiske dežele. ki nam p0 svojih obli,kah in vsebini ni lako tnja, temveč kaže. da 1o prevevajo po-dobna vprašan.ia kot se pojavl.ja-io v povo.jni evropski literaturi. M S. Dušan Povše: Ob Sušicl $* jian ni&em pus4M, dokier ee }ah ni zbra-lo kakih deset in so me brez mdJostl zgrabill tjfer pahnili po nekih stopnioah v Loteai/Zna-ji^ sem se v veltki sofbl, s sboll in rdečdm P^i&m po stenali, kjer je že eedeio kakih ifco ljudi in samo mene čaikalo, da bd začeli. VMim, da nazaj ne morem, toda »vem me |« va. vest me peče, najraje bi zamižal od »ijae sramote, loo »o me vseeno pripeljali 0ed»t to harems*DO predstavo aa iftiotjih lastnih tisoč franieov. Lahfco si mistlite, kako mi je bilo. V«ndar je najhugži prvi treautek, JcaaneJ« »e človek ž« pomiri s svojo usodo. Kakdh deset tensk. je dlsciplin4rano od-P^Bsak) svofro točko, ljtte te gTOTftollMisfclh p4ošč igrala >Ljubim Pariz«, Jbs pa sem negjrestan© raizmišloal, ali »o i|aeQ Tu3*cl v hairemih gramofonske plo§5e. %& pirobieca m« je v tem 6a«u strahov*to mučil. Ko sem pri^el i« tistega lokaia, v kafterem 99 vemo obnaivlja turški način žlvljenja, sem J$t>ibotko vdibnil sveži pariški zrak, kakor da q& želel očiatiti dušo in se rešiiti vseh tre-tjastnih za^blod, v katere s««n padel pod sdlo prMk. Toda vi, bodoči potoiki, dobro pazite, ¦ k© boste prišli v to mesto. Izogibajte se Sefenti, ki se imenuje Pigalle, kajti kdo ve, Ipej vse vas lahko tam doleti. Zdi se mi, da ^IM poMcijski ppefekt ne ve, kaj vse se do-fe^a po tistih jazbinah in ne bi se čudil, 6e bi n^sega.dne ugotovili, da je tam posebna podzemeljska metro-linija za take tajne in bfoer-tajne lokate s firmo »Strip tease«. SMšal sem, da eksistira cela agencija za sapeljevanje nedolžnih m^oških tujcev irft o©la kinematografska mreža, ki za igralke Igftoh ne kupuje garderobe in lahko si md-fkte, kako grde slike se odvijajo pred ne-močnimi gledalci. Se danes prihajam v zadrego in se čudim, kaj vse dela^o ti pariški age. Ali mislijo, da f drugih državah ni lepih deklet (in znano da za razstavljanje lepote niso potrebne »iatoe šole) in vsi md bd znali in motgli delati to, toda glejte, samio oni kaj takega počenja-jo. Cudem. je ta narod, prav nikogar se ne boji, odločili so se, da se slačijo do golega in fco pokažejo vsakertiu revežu, ki pride v Pariiz z denarjem, ne zaradi reveža, ampak zaradi denarja. Vsaka jim čast, čudo-vdto dmdu&trijo &o si izmislili; brez strojev, brez bencdna, brez sajastih dimnikov in brez surovin. Gol, popolnoma gol Clovek. je končni produkt, treba ga je sanvo dovolj osvetldti z rumenim reflektorjem v detajlu in totalu. Cudovita iadustrija, od katere živi pol Pariza, druga polovica pa se na ta ali drugi način slači — cast častnim, oblečenim iz-jemam! Zbogom pairiški Turki — ne bo se vam dobro goddlo. (Odlomek iz potopisa Bosanac v Parizu) Fadil Hadižč: VISOKI OBISK Blatoa ravnina je bila za oko opazovalca bre-ztoončna katoor nebo, ki se je nadaljevalo na njenem obzorju. Tu je imelo čast živeti in delati nekaj m«st«c, ločenih z blatom, kakor otok z morjem, od dogajanja v svetu. Ceste na tej ravnini se niso mogle po-hva41iti z vedjim številom vozil, toda vpraša-nje je, ali so to »ploh bile ceste ald sarno globoki sledovi fcoles tdstih smelih vm, ki so se pogumoo odiočili voziti tod. Robovi cest s-o se dali nekako prepozinati po hifeicah, ki 90 jih postavili ob njiih, toda tam, kjer jih ni bilo, se je cesta po bratovsko spajala z orno zemljo v homiogeno blatno pogrinjalo, fru-dovito mehko na vsakem mestu, ki se ga je dotaknila človeška noga. Okoliška mesteca »o se delala, kakor da tega ne vidijo. Dovolj so jih mučile lastne akrbi in zakaj bi skrbeli tudi za to, kar si je samovoljno izmislila narava in kar je bilo izven di-rektne mestne pristojnosti. Samo na tržne dni so mesteca grozila blatni ravnind govoreč skozi usta mestnih očetov, da bodo vse te ceste asfaltirali, pa bo red! Ta abstraktna grožnja, ki so jo povzro-6iM tržni obiski, je bila popolnoma umest-na. Kmetje, ki sio ure in ure hodili po blaitu, &o tedaj, ko so prišli v mesto, komaj še vlačili noge in ko &o pod seboj začutili trdna tla, so energično stresli s sebe cele tone mastne, niokre zemlje rumenozelene barve ter delali na ulicah barikade in gore blata, kakor se pozimi nakopiči sneg. Vsa lepota mesteca, negovanega šest dni v tednu, je bila sedmi dan poizabljena, tako kot 6e dobro oblečesn človek z novimi čevljl zabrede v mlako in se sam sebi priskuti. Torej, skozd ta stairodavni pejsaž ravnine, ki je rada rodila žito, toda nerada puščala vazAlom vožnjo po svojem, mehkem hrbtu, je tisite dni blodila občudovanja vred.na limu-zkua. OdLočila &e je obiskati ta mesteca, da bi pogledala njihovo življenje in o tem poro-čala centru, ki je želel vedeti, kaj se tam dogaja. Dolga črna limuzina je prevozila že vse te ce9te in sedaj se je pripravljala, da bo zavozila v poslednje mestece, trudna in zatrpana z blatom v vsakem delčku svojega mehandziranega telesa. Njen blesteči tovar-niškd izgled bi v tem trenutku težko pre-poznal tudi sam njen izumitelj, ker ji je debelo blato darovalo plast in barvo prstenih kmečkih hiš, dobrohotno puščajoč majhne odprtine na steklih, da bi potniki lahko uživali v okoliških lepotah. Ravnina tega obiska ni sprejela ravnoduš-no. Telefonski stebri, ki so štrleli iz blata in so bili z letd vse krajši in krajši, s-o me-slecem služili, da so se m.ed seboj dogovo-rila o sprejemu potnikov v limuzini. Ko &o tudd v poslednjem mestecu prejeli tako obvestilo, so se začeli pripravljati za dostojen sprejem, želeč izkoristiti že pri-dobljene izkušnje. V veliki sobi direktarja največje hiše, katero bodo gostje gotovo ob-iskali, sta imela dva pomembna moža me-steca ždvahen razgovor, — Javili so, da so nezadovoljni, ker se mladim ne daje priložnosti za razvoj. — Prd nas v&aj takih primerov ni! Toda zakaj ne bi tako napravild, da bi jih pri nas poacteavdl ka-terl mikijših?! Oba sta se lokavo nasmehnila. Takoj sta poklicala mladega človeka, ki se je odlifcoval v govioraiištvu, ko je bilo treba osnovati dramsko sekcijo. Mahal je z rokami, v glavo in vrat mu je udarjala rdečica, kričal je na ves glas, kazal s prstom tiste, ki so bili najmarljdvejši — sploh je bil talent, ki je ogrel ljudi. — Vi boste pozdravili goste, — se je obrnil r;anj direktor, — toda pazite, ne smete fra-zariti, ampak tako, nekaj apontanega, zdxa-vega... brez sfcraihopetnosti! Md nimamo kaj prikrlrvati! Nato sta oba prijateljsko potrepljala mla-dega gov&rnika po ramenih. Vlivala sta mu moč, kd v tem svečanem trenutku ni ravno izžarevala iz njega. Potem se je bodoči go-vornik umaknil, da bi razmislili o dobljeni nalogi. Svečanih govorov ni nikoli imel. Kaj bi se dalo povedati, da bi bilo zdravo in spontano. Zvečer se je pred spanjem zmedeno spre-hajal po svoji sobi in skušal sestavdti nekaj začetnih stavkov. Nato je vzel s police pre-vedeni francoski roman in črkoval zdravico za roj&tni dan neke avtarjeve osebe — toda tc ni bilo tisto, kar je rabil. Ko je limuzina prišla in prilepila svoja mastna kolesa na kamenite ulične kocke, so domačini pritekli iz poslopja. Iz treh potnikov, ki so se pripeljali, ni ravno dihala veselo&t. Nekakšna specialna utrujenost, ki se lahko ustvari na obrazu z enotedenskim vztrajnim gledanjem v blato, je balzamirala njibove fiziognomije. Sli ao po stopnišču, kakor da prenašajo pepel neke mrtve osebe v kostišče, dostojanstveno, korak za korakom, z zaspandmi pogledi in kretnjami. Iz te čudne odsotnosti duha jih je malce vzdramilo le ploskanje v veliki dvorani. Ustnice so se jim nasmehnile z diplomatsko količino vedrine in nato so sedli v prvo vrsto. Mladi človek, predvideni spontani govor-nik, bi moral sedaj začeti, Njegovo telo, skozi katero jg ril bojazljivi negovorniški črv, je poskakovalo v vseh svojih glavnih točkah in povečavalo utripe stcr do meje, ki jo medi-cina smatra za grdpozno. Organ govoira je, vtesnjen s prena-petostjo vseh 03talih teles-nih delov, popolnoma zatajil, skozi krvn« žile pa &o se prebijald koščki ledu, zaradi katerih se ježi koža. Dire-ctor in pomočnik sta mu z očmi dajala proseč in obenem avtoritativeiv znak, naj začne že enkrat. Nespretno si je obrisal viažne hladne roke v svojo temno, svečano obleko ter začel z zelo tihiin glasom, mrtva-ško bled in na negotovih nogah svoj pozdratv: — Rekli s-o md, naj vas pozdraviim v ime-nu vseh nas. Bodite pozdravljeni! (ploska-nje, ki daje govorniku možnost, da sestavl nov stavek)... Rekli so mi, naj vam rečem nekaj, kar ne bo strahopetna zdravica, ker ste vi na to že navajeni. .. (oba pomembna moža mesteca sta se naglo zresnila in po-gtedala goste, ki so šele zdaj dvignili glavo, da bi si bolje ogledali govornika)... Pri nas ni tako, kakor mnogi mislijo! Poglejte, naš direktor lahko služi kot primer! (direktor se nagne k tlom, pa se hitro vrne v pokončno stanje ledenega pričakovanja)... Jaz sem imel z njim prepir, pa se je nekako rešik> vse skupaj. Kaj naj bi imel on proti meni? Nič! Lepo sem mu rekel: zakaj imate tako radi to, da se vas vsi boje; čim nekdo stopi bliže k vaši mizi, že mislite, da je to ne-poslušnost... toda. strah ni isto kakor disci-plina! Je tako? Glejte, to sem mu rekel, glejte direktorja samega, pa naj pove! (direkto.r ne čuti potrebe, da bi odgovoril, usta &o se rru' posušila, pogled prikoval na črna tla in ne upa si pogledati niti gostov niti svojega sipontanega govornika)... Toda tudi naš pomočnik je bil stTahopetec, kakršen je treba. Kaj je — tukaj je... Mi nimamo kaj skrivati! (pomočnik se pridruži s svo-jim fizičnim izgledom direktorju in sedaj sta videti kakor dva težka bolnika, ki čakata v vežl, da jih sprejmejo v bolnico)... Direktor reče »a«... a on kot v zboru »a-a-a« . . . kaj mu je to potrebno? Ko sem se jaz prepiral, se je pomočnik vmešal, kat da brani mene. v resnici pa se podreia direktorju! Vi ste, pravl, še mladi, neizku-šend, tovariš direktor dobro misli...! (tukaj Kako smo se spomnili Camusa 6. januarja je v Delu izšel članek o Albertu Camusu, francoskem pisatelju i,n filo-zofu, ki se je ponesrečil kma-lu po novem letu. V njem nam skviša podpisa-ni >bp« predstaviti Camusa kot snmpati&no osebnost in na-ptrednega ter borbenega in-t&lektualca. Takole pravi o njem: »mladost pa Je prebil. . . sredi siromaštva svo-ph otroških vrstnikovc;* >še preden j« diplomhal, «© je že začel p*ove-»ovati z mlaidimi naprednimi inte-lektualcu; >v Pasu okupacije je ak-tivno sodeloval v odporniškem sci-banju in ko je začel po vojni iz-' ha.iati list >Combat<, je prav Camus izoblikoval listu ono borbeno podo-bo, ki je odigrala pomembno vlogo m«d franeoskimi intelektualci«; >tu-di s škandali in ekstravafjancami si ni ustvarjal varljivih aureol kot kak Sartret itd. Vsa de.jstva, ki jih tu nava-ja, so resnična, toda očitati moramo avtorju, da jih je na-nizal le površinsko, nekritič-no, brez globljih obrazložitev, kako je bilo pravzaprav z vse-mi temi stvanni — s sodelo-vainjem eksistencialistov v od-porniškem pibanju i+d. Enak — le informativno ne-kritičen odnos ima »bp« tudi do Camusovih idejnih koncep-cij, v kolikor jih v članku na-ˇaja. Pravi, da j« »Camus< v vsem svo-Jem li+erarnem delu zastopal misel, da je življenje absurd, a da s» ie proti terau treba boriti z v«o silo 61ovekove.Ra življenja«; da >je eku-lal priboriti Franciii podobo moral-ne preobnovec; da >se ni bal, 6e Je bil prepričan v pravičnost, s>po-pausti se tudi z revolucionarnost.jo«; da >po svojera slopru ni iskal nekaj novega, aiinpak ee je v marsičem poslu/eval starega klasifineffa sloga In že iilioj-enih poti« itd. O njegovih osrednjih miselnili po-stavkah pravi, da je v svoji >po-tnembni kn.ji,gic, filozofskem delu Sizifov mit, »zek> sugestivno in ana-litiJno obravnaval svojo tako kne-novano filozofijo ab^urdac, nato pa le: »Ves njegov opus je izraz sredi-ne, v kateri je rastel in živel. V naarsičera nosi zato tudi na ««i»i .< Nikjer ni vsaj malo razlage o tem, kakšna je pravzaprav Camusova >tako imenovana filozofija absurda«, kaj prav-zaiprav pomeni njegova po-»tavka, »češ da je bistvo bi-vanja v revoltu«, nikjer ne osvetljuje odnosov med Ca-musovim revoltom dn revolu-cionarnostjo, s katero se »ni bal apapasti«, kakšen je tisti filovek, v katerega Camus ve-ruje in v imenu katerega sto-pa v revolt, v čem je Carau-sov »optimizem« — če je pa življenje prog^lasil za breziz-hodeu absurd, kako lahko Ca-mus presodi, kaj je treba de-lati, da se iz tega >ne more rodiiti mikaiko zlo«, kaj je pravzaprav Camusu zlo, kaj B€ skriva za zahlevo, da je treba »razumevati sočloveka iu poma^ati« ... Nikjer ne moremo najti ob-jektivne idejno družbene oce-ne Camusa in n.jegovega po mena. Vsa kritika Camusa in nje-govih literarnih del je izraže-na z dvema ugotovitvaina: Ob pod^litvi Nobelove nagrade I>rav Camusu >so na svetovnem Par-nasu in tudi v krogu francoskih knji-fevnikov samih menili, da bi po li-terarnih kvalit-etah morala pripasti najrrnrla komu dru^etmu in: >Res, v literarnem pogledu je mo-eoče temu ali onemu njeuovemu d©-*u očitati to ali ono pomanjkljivost.« Torej so pri Camusu in pri precenjevanju njegovega po- mena uajvažnejše ujegi>ve ideje, njegovi ^moralno hu-manistični« napori! Toda teh se »bp« kritično dotaikne le s pripombo: >Ves njeffov opus je odraz sredi-ae, v katrri je rasiel in živel. V marsifem nosi zato tudi na »ebi pe-čat neke idealiatične desorientacije zahodne.Ka sveta<, k čemur pa tako.i pristRvi, da Camus kljub vserau vendarle >z vsem »vojim bistvotn ve-ruje v 61oveka<. To je opravičevanje rezul-tata — se pravi ideologije, ki ji očitamo vsaj vpečat neke idealisfcične desorientacije za* hodnega sveta«, če ne še kaj drugega — z dabrhn name-nom. »Driboriti Frainciji po- ^Kot absurd vse bolj mo-derneua prometa v sodobnem čaau se je te diii v avtomobilski nesreči blizu Pa-ri.za ubil znani francoski pisatel.j, Nobelov naftrajcnec Albert C a m u 6, k.i je v vsem svojem literarnem de-lu zastopal misel, češ da je življenje absurd, a da se je proti temu ilreba boriti z vso silo 61ovekove«a življe-nja«. Torej: namesto tiste »uso-de«, ki smo je že tako zelo na-vajeni, se pojavi vulgarno praiktično tolmačeni >absurd< — značilna postavka Camu-sove ideologije. Problem opravičevanja za-blod smo že omenili. ]a kakšen je zaključek! V njem T>rav^i >b>p<, da čeprav Ca-mus ni Driiel do DODolne resnice, je Z razstave v Jakopidevem paviljonu — Vekoslav Bombač: Starka /^eudui \ t>č kui i{otovbp« vipraial.kajse pravi >olaj-šati alii pa zmanjšati suženj-ske vezi, ki uklepajo ljudi«. ne da bi se vpraša'1, če ljudem res >olajšamo ali pa zmanjša-mo suženjsike rezi« — če jim razodenemo, da je življenji absurd, d» je treba stopiti revolt v imenu abstraktnega in od družbe odtrganega >T>ra-vega oloveka« i>td. Slovenci, ki smo sd lahko kritično ogledali Camusovo dramo Pravičniki, v hrvaždi-ni prebrali romana Tujec in Kuga in se seznanili z neka-terimi res kritičnimi in anali-tičnimi pogiedi na Camiisa in sodobno ©k«i»tencialističmo idieotlogijo, takega »pomiaia na Camusa praT ^otovo nismo raibili. Ald pa? Voglar dobo moralne preabnove.« Takšno otpravdčeTaiaje in oce-njevanje poznamo iz eksisten-cialističnih teoretično umet-niških obdelav problemov re-volucije, delavskega gibanja, hitlerjevstva, kontrarevoluci-je, kolaboracionistov itd. Sar-tre, Les maines sales). Vsega tega ne moremo označiti več le za nekritično informiranje o >primeru Ca-mus«, ampak že za prikazova-nje Camusa in njegove ideo-logije v takšmi luči, da nam ne bi bila več nesimpalična. mu pač služijo tudi oznake kot «ia primer >neuklonljiv in uporen mislec svojega časa< ra pa >humanistično moralna oznaka njegovega dela«, češ da Camus >s predirno resno-bo osvetljuje vprašanja člo-vekove vesti v našem času«, oznaka s katero je baje šved-ska Akademija motivirala svojo podelitev Nobelove n graide prav Albertu Camusu. Igranje s pojrai >humani-zem« in »morada« — za katere smo v našem časiu tako zelo dovzetni! K temu se pridružuje še iz-redna prilagoditev predmetu, o katerem »bp« piše. Naj na-vedemo samo prvi odstavefk: Litorarno glasbeni večer študentov In sredn|ešo!cev Y Sežanl Uspelo srečanje Klub štvdentov kopr&kegu okmja je 19. in 20. decembra 1959 organiziral v Sežani večje svečanje s srednješolsho mladi-no vseh srednjih šol koprske-ga okraja. V okviru tega sre-čanja so priredili tudi literar-no-glasbeni veier, na katerem so sodelavali študentje in ne-kajteri študentovski kulturni cunsambli ter srednješolci iz Postojne, Kopra in Pirana. V literamem delu večera je nastopUo devet mladih ustvar-jalcev s poezijo in prozo. Vsa brana poezija ni bila rrmogo nad povprečjem začetništva, kar je razumljivo, saj so vsi še precej mladA in še vedno v ozkem krogu svojega sub-jektiimega sveta, iz katerega izražajo svoja prva občutja in spo2manja. Razveseljivo pa je bilo pogumno iskanje ncvih komponent v idejnem in for-malnem oizru, kjer je morda prišel najdlje Alojz šlosel iz Postojne, ki je bral nekaj res dobrih vesmi. Zaitnrmvej$a, bolj oktualna in tudl tapleje sprejeta je bila proza, zlastii črtica EveUne Umekove iz Tr-sta Sreča gospodične Ikme. Prece) hvailvtetne^ši je biil glasbevA del veiera. V n)em so nastoipiU mladi glasebni solisti — srednješolci s sred-njih glasbenih šal, Tambura-ški orkester IK.S iz Kotpra, študentje Akademije za glas-bo iz Ljubljame, Ženski vokal-ni kvartet in VakcrilmA oktet prknor&kih študentov. Najtap-l&je so poslušailci pozdravili obe študentovski vokalni sku-pini, ki sta izvaoali progra/m slavenskih in jugoslovansldih narodnih in umetnih pesmi ter Hvdenta Zmaga Bajca, ki ki je interpretirail odlomek iz Gogoljevega Revizorja. Na večeru se je zbraJlo pre-cej. občinstva, ki je bvlo s skutpnim programom srednje-šolcev in Uvdetitao nadvse za-dovaljno. Ves ta posrečeni spored je izraiail rrmogo sfoup- nih kutlturno-umčtniških pri-zod&van) in hatenj mladth, ki si iščejo razvedrila in izpopol-njevanja v kultumem udej-8trx>vxmju in jim je to postalo neka notramja potreba. Kljub temu, da ta abUka kontaktov s srednješolsko mladino ni nova in jo študen-tovski p&krajinski klubi že vr-sto let z uspehom izvajnjo, je treba to vnicmtivo in organi-zacijo uspelega srečamja s srednješolsko mladino toplo pozdroviti. Stadentje so s tem večerom domačim Ijudem v krajih, iz katerih izhajajo, prepričljbvo pokazaU svojo iz-venšftidvjsko kultumo in druž-beno dejanmost in opozcmli domaie družbene organizacije nase. Cvetje in aplavz, ki so ga bili deležni, ter prisrčen sprejem damačmov pa je do-kaz, da so v tem papolnoma uspeli. Na žailostt se srečan)a rriso ndeležili tudi tržaški srednješolci, ki se vabilu klu-ba niso mogii odzvati. Felevizija si tudi v naše kulturno življenje počasi utlra pot. V letošnjem letu so posneli ž« več uspelih televizijskih iger. Na sliki: med snemanjem Don Juanovih pisem. Spet razočaranje Novo študentovsko gledališče ne mare zaživeti — Somo enafst prijavljencev — Ali res med šftudenti ni zanimanja m gledališko dejavnost? V prejšnji itevilki smo v članku Novo štndentovsko gle-dališče z veseljem pisali o no-vo ustanovljeni študentovski gledališki Skupini in njenih zanimivih, lepih načrtih. Upa-li smo, da bo to pot Kulturna komisija pri Univerzitetnem odboru storila vse potrebne organizacijske korake, da bi ta skupina res polno za.ixv-e.la in uspeino delovala. 23. de-cembra 1959 pa smo od vod-stva Delavskega odra prejeli pismo, v katerem nas sezna-njajo z začetnim delom te skupine in v katerem med drugim piše: »... Zal inoram vaMm. bral-cem sporočiti, da lepi načrti, ki so opisani v članku, za-erikrat niso uresničljivi spri-čo izredno skromne udeležbe. Na ustanovni sestanek štu-dentovske igralske skupine je prišlo le enajst udeležencev, po nefcaj vajah pa se je nji-hovo število skrčilo na pet. Kljub vsem poskusom in oseb-ni propagandi ni bilo mogoče sestaviti zasedbe za Mikelno-vo komedijo Golobje miru in prizadevni re&iser Mirč Kra-gelj je moral slednjič vzdigni-ti roke v zrak; nič bolje ni bilo na predavanjih gledali- škega kluba, ki jih je vodil Igor Pretnar. Tistim petim za-grizencem ni preostalo druge-ga, kot da se vključijo v na-šo mladinsko skupino, ki pri-pravlja dramski večer o Ro-bovem Desetem bratu in itu-dijsko uprizoritev stare jran-coske farse Jezični dohtar Petelin. Tako torej tud% letos kul-tumegn žAvljenja študentov ne bo razgibavala igralska skupina, jugoslovanske štu-dente na mednarodnih festi-valih pa bosta morali tudi v bodoče zastopati akademski gledališči iz Zagreba in Beo-grada.« Poleg komentarja, ki si ga lahko ustvari vsak bralec sam, se pojavi ob tem cela vrsta vprašanj, s katerimi se bomo še srečevali in jih morali re-ševati. Kaj je storila Kultur-na komisija, da bi zainteresi-rala študente za. novo kultur-no skupino? Ali so posamezna združenja in njihovi kulturni referenti kaj prispeuati k te-mu, da bi seznanili članstvo z novo akupino in tiste. ki sp zn to zvrst del&oanja zanimajo* napotili tja? Ali res ni m-ea študenti prav nobenega zani* manja za gledališko dejavnost in gledališko vzgojo? To pot verjetno ne gre za pomanjkanje finančnih sred-stev in materialnih pogojev, $ čmer se je nekako oprauiče-valo mrtvilo v gledališki de-javnosti vso. zadnja leta. Gre le za to, da nismo sposobni vzbuditi pri študentih zanima-nja in jih s čisto preprostimi orgnnizacijskimi prijemi pri-tegniti in zainteresirati. Vse to pa dovolj jasno ilustrira delo Kulturne komisije. Tako se je idealna prilož-nost za poživitev kulturnega življenja. na univerzi spet iz-muznila iz rok in verjetno bo treba spet dolgo časa čakati, da se nam bo ponovno ponu-dila tako redka in ug.odna pri-lika. Zalostma tradidja štu-dentovskih gledaliških skupin se nadaljuje in čisto nerazum-Ijivo je, da ta zvrst študen-tovskega kviltumega delova-nja ne more in vp mor? za-r Hveti govornik povdša glas, skoraj kriči prihajajoč v svojo znano govorniško formo).. . Nisem $€ pustil, saj vsi veste, da pri meni ni ovin-karjenja. Udaril sem s pestjo po mizi, ali ne, pomočnik, je bilo tako? Ona dva pa sla postala trda, kot da bi hotela reči — boš že še videl! Kasneje sta uvidela, da tako ne gre več. Direktor je sedaj mehak kot hrožček Včasih ga prime tisto staro, pa se povzdig-ne, dvigne nad vse. Toda to ni več tisto pravo. Samo še pomočnik malo zvitorepi, pa se bo že popravil. Kaj si more človek po-magatii, misli, da tako mora biti. Ko sem prej včasih stopil k direktorju, &o bila vrata kot oltar. Stopim naprej, pa me vsega prevzame nekakšna drhtavica ... vstopim, tam pa pre-proge, slike, nekje daleč miza... nekakšen strah stopi v človeka. Toda sedaj nič več . . . (govornik se s pestmi udari po prsih, kakor človek, ki je ozdravel in se sedaj dobro počuti)... To bi bilo vse! Jaz vas pozdrav-ljam in dobro se počutite ... je tako? (radovedn.0 pogleda vs« prisotne, kakor da se želi prepričaiti v moč svojih besed). Zaslišalo se je zadržano ploskanje, toda potem so začele dlani udarjati vse močneje. Obrazi gostov so se prerodili, kakor da so šli skozi kozmetitno kuro. Utrujenost je iz-ginila, iz oči je vrela radovednost in živah-nost, kakršno govori nespcmtanih govornikov nikoli ne morejo priklicati na dan. Govornik se jim je nespretno približal, si še vedno otiral znojne roke ob hlačnice in se odločno rokoval z njimi, kakor da na sej-mu sklepa pogodbo. Direktor in pomočnik sta potegnila iz organizma zlato rezervo preostale moči in si z njo nagnala ljubeznive nasmehe na lica. Začel se je običajen razgovor o klimat-skih spremembah. Birektor je rekel gostom, da je pomlad prehitro prišla in se otožno na-smehnil, kakor da se opravičuje zaradi tega. Naslednji dan je črna limuzina plavajoč skoz-i brezkcmfrno blato zapustila ravnino. Mirko Trišler: OKRUTNA P VSKA SMRT Adela — ena najpomembnejših pisarni-ških mioči v drugem nadstropju — je v po-manjkanju zajiimivejšega uredniškega posla brala v najnovejšem Časniku rubriko ZANI-MIVOSTI.IZ VSEGA SVETA. Brez posebnega vznemirjenja je preletela mačko, ki mijavka operne arije, novo meto-do likanja s hladnim likalnikom in najno-vejSo variacijo o vplivu nikotina na rak na pljučih. (Ona namreč ne kadi!) Toda naenkrat ji je zastal dih, kar je po-membno, ker se Adela ne vznemiri tako lehko. — Glej, prosim te! — reče pomembno in ponovno prebere notieo: HIBRIDNI HMELJ — UDAREC PIVCEM PIVA. Sodelavci Mednarodnega inštituta za na-predek pivarstva v Melbo-'-neu (Avstralija) •o z analizo tisoč steklenic piva ugotovili, dft je v sedemnaj&tih od njih 0,0000000013 pro- mila hibridnega hmelja, toi bi sicer v frečjih količinah lahko zelo škodljivo deloval na ne-katere človeSke organizme. Občutljivejši so za delovanje hibridnega hmelja Ijudje, ki se nagibajo k nevroz-i nožnega palca, somnambu-lizmu, kleptomaniji in kompleksu ocvrtega jajca s čebulo. Pri takih ljudeh bi — po mišljenju avstralskih strokovajakov — uži-vanje hibridnega hmelja lahko sčasoma po-vzročilo tudi smrtonosne posledice. Adela hitro zbere nekaj spisov z mize, jih dene v fascikel, da bi sprehajanje po pod-jetju dobilo čimbolj služben karakter in od-hitii v pritličje do tamkajšnje najpomemb-nejše pisarniške moči — Zlatice. — Danes človek — za boga — ni več siigmren za svoje življenje! Ni dovolj, da se moraš na ulici varovati avtomobilov, ampak tudi piva ne smeš več piti. Pojavil se je neki strup, zaradi katerega lahko človek umre. Ne bi verjela tega, če ne bi na lastne oči pre-brala v časniku. Jaz ga, bogme, ne bom več niti pokusila! Kaj pa misliš, človek ee trudi in dela, da bi doživel stare dni, pa mora kar naenkrat v cvetu mladosti oditt pod rušo. Zlatica je od te novice dobila tako udar-janje srca, da je celo pozabila pristaviti zlob-no pripombo na »cvet mladositi«. ¦ * * Zlatlca je vznemirjeno odhltela domov. Da bi čimprej prišla, se celo ni odpeljala s tramvajem, ampak je šla peš. Ledeni curek vode je iz odprte pipe na vodovodu veselo hladil tri steklenice piva. »Kakšna lahkomiselnost!« — pomisli Zla-tica in zapre pipo. In tedaj polna samoohra-nitvenega nagona odpre vse tri steklenlce in izlije njihovo vs«bino nekam, od koder ni več vmitve. Obenem s pivom so odtekle tudi mračne vizije o mrtvaških vozovih, vencih in črnem vdovdnem pajftolanu. — Vse bi lahko prenesla, miška draga, — reče nekaj minut kasneje, ko je prišel njen mož, — samo ne tvoje smrti! — Toda jaz sploh ne mislim umreti! — To se ti samo zdi. V resnici pa si bil mnogo bliže smrti kot kdajkoli, če te ne bi jaz iztrgala iz njenega obsedenega žrela. Iz vsake steklenice piva preži okrutna smrt. Ljudje umirajo od piva celo v tako kulturni deželi kakor je Avstralija, pa ne bi potem človeka ujela kuga od tega našega balkan-skega piva? Miška prebledi in pomisli: ali bi priznal moji Zlatici, da sem že dopoldan pospravil tri steklenice piva. ¦ • ¦ Zvečer je v kavarnl miška, Zlatičin mož, na zaprepaščenje vseh prijateljev, ki so vedeli, da od alkoholnih pijač konsumira samo pivo, naročil žganje. — Zganje? — se je začudil tudi natakar. — Ali ne želite piva? — Ali mislite, da mi je moje življenje po-slala teta iz Amerike v darilnem paketu? Kaj nisite slišali, da ljudje po svetu umirajo od piva kot muhe? Celo v Avstraliji. Vse to piše v časnikih, vrag je samo v tem, da mi beremo samo športne strani! Pivo je postalo di-di-ti za ubogo človeštvo, kakšen hudič ga je le izumil! Natakar je slučajno stopil k mizi, za ka-tero so sedeli igralci, ko je nekdo vpražal po tragedu Volarevi6u-Gromogla«nem. — Eh, ta danes ne bo prišel. Tudi jutriš-nja predistava je zaradi njega odpovedana. Nalokal se je hladnega plva, pa ga je zato ujela taka driska, da nlti z reakoijskim leta-lam ne bi mogel dovolj hltro priti na meeto, kamor sicer tudi kronane glave hodijio pe*. Natakar je otrpnil. Da, že nekoč prej je slišal o piv®kd kugi, Objame ga strašna bol: ne toliko zaradi tega, ker bodo gledališke deske ostale brez tako velikanskega talenta kot je Volarevič-Gro-moglasni, ainpak zato, ker mu je ta gotovi kandidat za okrutno pivsko smrt dolžan pre-cejSen zapi^tek. • • * Malo kasneje je prišel v kavarno kritik Pabirčevič. Iz žepa vzame rokopis in naroči steklenico piva. Natakar oledeni. — Oprositite, — šepne uglednemu kritlku, — toda vzemite raje kaj drugega. Pivo je po&talo instrument smrti. Naenkrat je po-stalo strupeno ne samo pri nas, ampak po celem svetu. Morda je to vpliv atomskega prahu. Ali niste slišaH za trageda Volare-viča-Gromoglasnega7 Na smrtni postelji leži zaradi piva. A kdo ve, koldko žrtev še umira prav v tem trenutku. Kritiku se stisne srce. »Ali ni življenje gledališče z največ dram-skimi preobrati?« — pomisli. — »Da me ni nevidni insp4cient naključja v tem trenutku poslal v kavarno, bi nekaj let veljal za človeka, ki hodi po truplih.« Hitro poišče v rokopisu svoje kritike, ki jo je pravkar hotel poslati v tisk, mesto, kjer je pisalo o Volareviču-Gromoglasinem: »Režiserju je treba v prvi vrsti očitati prav katastrofalen izbor Volarevlča-Gro-moglasnega, ki je sinoči prekosil celo obi-čajne meje svojega diletantizma. Spomi-njal nas je na človeka iz publike, ki se je slučajno znašel na odru, ko je iskal gle-dališki bife. V komičnih filmih taki pri-zori vzbujajo smeh, toda ker nastop tega veterana netalentiranosti ni bil golo na-ključje, niti filmski »geg«, bi se najrajši razjokali!« »Veliki bog,« — pomisli kritik, — »kaj bd bilo, če bi to izšLo prav na dan njegove smrti? Igralci kot igralci — giovorild bi, da sem ga jaz ubil!« Hitro prečrta te pogubne vrstice in napiše namesto tega p o g 1 e d , ki je im«l obenem tudd karakter nekrologa: »In kakSna moč je vrela iz Volareviča- Gnomoglasnega! To je bil edinstveni tresljaj, iz katerega je potekal tok ne- kega usodnega predvidevanja. Kakor da je preživel dvakratno dramo: draroo lika, ki ga kreira, in dramo dra- me, ki jo nosi v sebi. Komu je treba bolj čestitati: Vollareviču-Gromoglasnemu all režiserju? Jaz mislim: obema!« (Po tej kritdki se je pričel nagel vzpon v karieni do tedaj precej preziranega igralca Volareviča-Gromoglasnega, ki se je po uipo- rabi precej modne doze sredstev za zaprtj« zelo hitro vrnll na gledališke deske.) • * * Naslednjega dne so po vsem mestu ža čisto zanesljivo vedeli, da je pivski epide-miji, zahvaljiijoč hibridnemu hmelju, pod* leglo do sedaj petinšestdeset oseb. Naravno, da so to dejstvo uradno tajili. Prijeli so — pripovedujejo Ijudje — deeet najbolj odgovornih ljudi iz pivovarne. Neki šofer je počastil svoje dekle s ste-klenico piva, ko mu je sporočila neizprosno resnico, da pričakuje malega šoferčka. (Mno-žica je tega potuhnjenega morilca skoraj linčala.) Nihče več ni pil piva. Poskusiti ga niso hoteli niti tisti, ki ne-prestano ponavljajo: »A kaj, za vraga, pa imaš pravzaprav od življenja?« * * * Toda vendar j« še upanje, da bo tudl usodni duh hibridnega hmelja prenehal s svojim davčenjem: Poliglot Kumrk, ki prevaja za vse obsto-ječe liste in časnike ZANIMIVOSTI IZ VSE-GA SVETA, je prav sedaj prevedel nenavad-no notico pod naslovom: UCENJAKI SO UGOTOVILI, DA PIVO UBIJA MIKROBK. In 6e se prav vzame — mnogo pravilnej* je ubijati mikrobe kakor pa ljudi! literarna tribuna Povše V.: Hiša v Ankaranu in betonske niti, se je spreme-nila v eno samo zgovorno plo-skev ugašajočih in prižiga-jočih se arvromobiMcih svetdilk in reilekitarjev. Bilo je, kot bi prameni rumene ali bede svet-lobe govorili med sabo, kot bi tema in hitrost abližali ljudi, celo na severu, kot bi se člo- čiOa, da ga bom.opazovala z ne-prikrito radovednostjo. Ko sem si namrreč dokončno ogledala ljudi okrag sebe, ki sem jih že vse meisece v tujini ni toliko pokaz&lo na en maih, seim ob-visela na njem z očmi nakoliko nemirnega, ljubezni željnega defkleta. Če ofnami še tako za- vanjern uspava, marvač sikriv-nostni obiiiikovalec, ki mu ti-stega sobotnega pofpoldneva, ko se je vrnil domov, nisem smela postreci. Videti je bil strahotno uglajen in spodoben, niita prst mu ni mogel trzniti proti pra-vilom Lepega vedenja, rtiiti las na glavi mu ni švignil z mesta, če se je preipih vailil med nas. Vendar ni bilo na njem niče-aar narejenega, ničesair, kar bi me spaminjalo na njegove star-še, ničesair: kar bi se že ne ro-diiio z njim. Presenetila me ie le sled siinega dolgočasja, ki mu ni zapustila lic niti ko se j6 sklonil nad roiko stanejše go-spe, se ji v pozdrav nasmehnil in j,i reikel nekaj besed. Ceprav nisva s Helmuitom nikoli govo-rila in sem čutila, koliko hladu in odflclonilnosti se nabere v njtem, kadar se srečava, $i le niisem mogla kaj, da ga ne bi vpraišala: »Pa ne, da se dolgočasite?-" >>Ne, ne. Nikakor ne.« VIKTOB KONJAB Iščem te Učem te v prepletenih strunah vetrov, v sl&pavih jesenskega sonca, v trepetu žoitega listja, ki pada. Iščem te v sencah poznega dneva sredi ulic samote. Tvaje oči Swe pred rruenoj z dobrim na&mehom spominov. Iščetn te. Učem spomin v sencah poznega dneva, v strunah nemimih vetrov. JANEZ JUVAN Potok ^iil je v svojo samoto. Nobena roka mu ne bo ogrela srca, nobene odi vrnile izgubljene svetlobe. Na dnu pozabljenih dolin bo večni tujec v svoji mračni strugi. vek le pri umetni luči ne sira-moval svojega načina klepeta in poidaijaaiija rok. Bilo je, kot bi se nihče cb v^olanu ne mo-gel zjeziti, ker ni videl vozni-ka v sosednjem voailu, in vez, ki jo je vzpostavil tiste noči človek v avtomobilu z mrtviim svetom, je bila pra>v toliko grozl.iiva kot prijetna. »Dvorana, ki si jo je izbral Karayan, ni prav nič akustič-na,« je &redi poti rekel maiteri Helmut. "¦Oh, zsikaj pa si jo izforal,« je brezbrižno vzdiihnila gospa." Priznati moram, da &e mi je nkorai znsmilila, kajti zdelo s-e mi je, da jo s Helmutom vle-čeva v neznano; vse tuje pa zgrozi človeika, posebno še sta-rega in razvajenega, kakršen ie bila ona. Koncertna dvorana je re^ bolj spominiaia na slatoo ure-jen razstavni paviljon, ne pa na uimeinosti posvečen pro-stoir. Nekolrko ]e bila podobna slovensikim podeželskim kine-matografsikim dvoranam, k.i so urejsne ponekod iz bivših go-stiln in celo hlevov. Gospa Scbulze se je kljub vsemu do-stojanstveno premikala med Ijudim.i, postala zdaj tu in zdao tam in govorila v na^činu nem-šikiti pTemožnh gospa. ki niso ¦encer nič manj klepetave od dru-gih žensik, le da so se pru^ile krotvti Se zadnjo trohico 'f11"1 niašikega temperamenta, k ga je pi.isti;la narava. Včs! ?e mene pritognila v pogo* \ ker se je pač spodobilo, ali kei bi z moLkom utegnila izdati. dft ve s *ebO'i pHpeljpla dfkle z ne-Koli;ko ni^.ie dmžbens lestvice. Samo Helmuta je pustila v miru. Morda sem se zato odlo- ljubljeno dekle prijatelj njtme-ga ljuibimca, kako bi ne bil za trenutek oslabil mene, ki niti ljubezni in niti ljubljenega ni-sem imela. Toda zgodilo se je, da se mi Helmut ni zdel sosed, ki stanuje onkraij vrat moje sotoe in ki me zvečer z lista-njeim po knjigah in s pokašija- Odgovoril je, kot bi bila mo-rala pričakovati. > Kaj bi bida plačaia taikrait ža en sam pre-drzen in s krepko kletvico podkrepljen s^avek kaikega slo-venskega fanta in pa zato, da bi mu mogla odvrniti, kar sem mislila. Jaz, ki sem pazila do-ma na vsako pot, ki ]O naredi pri koailu nož po krožniku, kl sem sedela vzravnano, kot me je nautčila mati in ne kot je prijalo mojemu telesu, jaz sean sirečavala domotožje zaradi re-či, kjer so Nemci mnogo večji izvedenci kot mi in ki so se mi uiprle. Cutila se s. da stojimo vsi trije kot kake moderne po-Mce s poševno pritrjendmi no-gami; noge o>beh žensik so biile prav taiko prekrižane, Helmu-tove rahLo raakoračene, da smo biili videli :(P'Odobni. In da se simejerno, kot bi brisala gospo-dinja prah s te police in bi po-stal Les pod njeno cunjo za nekaj ur svetlejši; in da govo-rimo, kot bi polica podrhtev;)1 ¦¦ zaradi tovarnjaka, ki se cdziibal mimo hiše ali otro ki skače po sobi. Skoraj bi b;.a pozabila, da smo prišli poslušat koncert in tudi pozneje mi ni bilo jasno, aLi je bil važnejši družabni del koncerta, se pravi postajanjie v dvorani, ali pa Beethowen, Cajkovski in Stra-vinsiki s Karayanom za diri-gentskfrn pultom. »Taikoj se vrnem.« Predno sem opazila, da se 3e gospa Schulze s tem kratkiin stevkom pridiruMa skupini goapodov pri velikem oknu, sva že staila s Helmtutani dirug ob dTUgeim kot dva nespojljiva, raznopolna kontakta. »Ste žebilM v Hamburgu?« je vpraišal HeLmut. Presenečeno sem ga pogleda-la. Še vedno je bil diplgočasen kot so dolgočasni nedeljsikl zim-fci popoldnevi. •Smešno bi bLlo, če bi molče staiLa in bi se še pogledala ne. Zato govorite, kaj?« »Ne, le mislil sem, da bi vas laihiko enkrat vzel s seboj, ko moram toliikokrat z avtomobi-kxm v Haanburg.-« »Enikra-t! Zopet obljufoa zara-di vljudnositii. Zaikaj me le pi-tate z vsem tem bontonom, ug-ledom in vljudnostjo, kot bl bila kaiko nemško di©kle iz boltj-•še hiše. Kaj ne vidite, da sem čisto navadna tujka iz dežede, o kateri dvomiite cedo, da pozna vodovod. Studifram na univerzl, ki je niihče ne pozna niti po imenu, kaj šele, da bi vedel kaj druigega o njej, ker pač ni lalarvna. Pa curd'i; kozarcev za sekit ne ločdma od onih za ko-njak. Celo vstx«pnica za tale koncert je le pobran ostanek, milošeina, kot vse moje biva-nje tukaj. Zakaj se za ta čas, doikler bova saina, ne aprostite in ne izginete skozi tistale vra-ta in se vrnete čisto po nak-ljučju v trenutku, ko se bo vrniila tudi vaša mati?-« »Bi šii z mano?« «-Z vami, ki baje zapeljujete dekleta, kot bi obirald jabolka z drevesa!« Rasposajeno in naspodobno je zdrvei moj srneh do ljudi,*ki so stali v bližini, daso me po-isflcaili z ochni, polnirni začude-nja, gnaje ali radovednosti, in sva s Heknutoim skoraj v hipu strmela Le v hrbte, vratove in košate ali pležaste glave, ki so menile, da so z neznatnim obratom za nekaj stopinj na-redile svojo diolžnost. Helmut me je zgrabil za roko, pa sem se g.a z jezo otresla: »Se veselega in naravnega smeha se bojite!« Pogledal me je v oči, ne tako izmikajoča kot doslej, in s pos-mehom dejal: »Niste videti tako straho-petni, da br vseeno ne šli z mano.« »R,es? Hvala. No, morda pa bi se vi morali bati mene. Se še spomnue, d;i me je zadnjič vaš stric pri večerji vprašal, če poznamo v Jueoslavijji krv-no osveto in mnogoženscvo. Potem je zatrdjl, da je Balkan BRANKO SOMEN jesensko domotožje Pes je zalajal v dan. Da-n pa gre k vragu in dim iz tovarne k tlom in oblaki za Rožnik. Najraje bi počenil k zemlji in zatulil s psom. Pa nimam glasu za to, niti posluha. Zapojem le takrat, kadar mi usta niso suha. Pa vseeno gre dan k vragu in dim iz tovarne k tlom. Zdaj bi doma zaprosil mater za skodelico kave — če bi imel dom. MARIJAN KKAMBERGEK Zastave MABJAN KUNEJ Visoko juro Nekje je mirna voda na njej nebo visoko jutro Okence moje modrine je visoko slonokoščeno jutro majhno veter valove žene Glej vsak val ima zastavo razbolelo zastavo upanja na modrino macesni macesm kot jambori potopljenih zažganih ladij macesni kot jambori spominov Vsak val nosi zastivvo stopila si v visoko jutro Z visoko dvhgnjeno zastavo vdsoko slonokoščeno jutro naskoči obrežje se je prelomilo dežela razbojnikov in morileev. Ce človeik bere kriininalne ro mane kopenskega Evropejca, je baje vsak tat ali moriiec do-ma nekje iz jugosilovanskih gora.*- Zdaij se je njegovo vedno gladiko in visoko čelo narnrši-lo. »Niikaikor me ne prištevajte k tistiin, ki tako malo vešdo in taiko -primitivno misiijo.« »Kam pa naj vais štejem?*-s&n se hote čudila. «-Ce res to-liko veste, zaikaj nd&te vi od-govorili stricu namesto mene. Možje se radi postavljate. Alt vas je morda sram, ker skrivaj berete knjdge o Jugoslaviji, ki jih paČ moram videti, ker vam pospravljam sobo?*< »Nikar me ne primerjajte 2 mojimi starši,« je rekel, kot bi se razburil. »Prirnerjiajte? Tega res ne počnem. Ce sva že zašla, ali res niiiisilite, da se kaj razJiku-jete od njih0-« Povesila sem glavo, da sem mu dala časa, jo zopet dvigtii-la, z očmi poisikala njegove, čutila, kaiko mi sili nasmeh na ustnice in me skele v očeh solze razburjenja in premago-vanja. »Zaikaj se vani zdi, da sem kot oče in mati, da gledam v vae le ubogo študentko, ki si s pomivanjeim služi denar, da se uči nemščine?«' "¦Torej tako mislijo pri Schulzejeviih o meni. Vi s svo-jim molkom in izogibanjem ste mi v$e mesece govorili ne-kaj dlrugega, kaj ne? Morda kot uboga študentka niti pra-vice niniam, da vas karkoli vprašujem?« *»Tudi saim ssm bil neko^ študent, pa nisem nikoli diplo-miiral.-« Zdaj sem ga za komolec po- grabila jaz, stopilla korak nazaj in ve poizikusila začuditi, kot sem videLa, da se čuddijo Nem-ke. »Da? — Se zavedate, dragi Helmut, da ste pravkar pove-dali nekaj o sebi? Dekleta pa cako Ijubijo sikirivnostne maš-ke.« Razprl je ustnice, ju zopet stisnil in vendar sem ga slišaLa reči: »Ne morem se raziumeti z vami.« Obrnil se je, mi preko rame-na še enkrat pogieda! v obraz in krenii proti našim prosto. rom. Ker s©m' iimela sedež po leg njegovega, s«m mu pač sledila. se z vljudnim »prosdrn« prerida mimo njega in sedla in mu s koomoLceim zavzela na-slon stola. Nato sem se ozrla okrog sebe in ko so popotovale moje oči od simehljajočih ob-razov do dvoriiivlh poklonov, ko sem dojela, da je vsa dvo-rana en sam umetni blišč, taiko na zunaj, kot v tistem, kair imenujemo misli in čuistva, se mi je zazdel Helmut s svojo užaljeno&tjo in odklanjanjem vsega, kar je v zvezi z mano, scrahctna dragocenost. Po-lastl-lo se me je eno tistih ve^elih razipoloženj, ki jih nisem nikoli znala niti jih nisem hotela pri-kriti in za katera sem menila, da se jih morajo ljudje, ki jim jih pokažem, prav taiko vese-lili kot jaz sama. >»Helmut,« sem poldicala. "¦Da- ¦*Ste užailjeni vi ali moram biti jaz?« »Menirn, da sem jaz,* je od-vrnil. ^ »Mnogo sreče pri tem. Saj Je lepo, ne?« Zahihitala sem se, toda to-krat predse; na odiar so jell prihajati prvi muzikantje. MIROSLAV KOSUTA Večer po deževnem dnevu Vse poti so se zlile v reko od.plavljenih mladih dni i in svetlih sanj. Jatn galebov je nevidna priletela iz sonca in se razbila v bregu. Nihče ni spremljal njenega leta. Nebo je izjokalo svoje upe in se vdano pogreza v morje. Breg krvavi od smrtnega krika galebov. MILENA MERLAK Sonči zahod ¦ Mračen ovčar se približuje 1 sončnemu pašniku. ! Jagnje dneva ; beži pred njim za črno ograjo noči. Rdeči kriki mu brizgajo iz hdega grla. ' i sebo) pvšča rosn. zvezdnati jok usmiljenja. VALENTIN CUNDRIC Samota Je samota, za katero ne vemo. Med modro in zeleno lučjo dekliške pesmi je trata, na ka-tero nihče ne stopi. Med vrba-mi materinega molka so zallvi, ¦ kamor se ne vračajn čolni otrok. Je samota, za katero n# vemo To je kotanja brez vetro in zvoka, ki jo čas Izkoplje za vsakega. BO2O LEVEC Boleče slovo Vse te dni, ko so jesenski pajki pletli mreže iz megle in golih vej, vse noči, ko so brezkončne ure se prelivale kot kalna reka v mračni strugi že izsanjanih želja, se v meni je nekdo poslavljal. Neki veseli fant s polno košaro prešemega smeha in drobnih sa/nj. Nocoj je tiho odšel v dež in meglo kot jesenski list, ki mu je veter razbičcd dlanl in izgrizel oči. Vse te.dni se je posla.vljal. trgal iz mene. Nocoj je adšel in v meni je ostal med ranami le še neki hladni, trudni obraz, ki ga ne morem, ne morem spaznati. Schuilzejl kljiub poslušanju ' glasbe in govoričenju o njej niso bili prav nič muzikalični. Kadar smo zvečer kot antena zravnanj sedeli v naslonjačih in apremljali televizijski pre-nos kaike opere ali koncerta, je bilo, kot bi sedeli tam samo zato, ker sedijo taiko po drugiJi hišah, aia pa da bi škatla, ki posreduje trepetajooe slike, po-rabila neka-j električnega toka. Izipolnjevanje stanovskih in druižafonih pravil so bili tudi pohodi r«a abonmaiske koncer-te v filihairmonijo in celo ogle-dovanje dirigenta Karayana, ki je pred prihodom v tisto razsežno fevernonemško mesto zaslovel po iiustriraniih časopi-sih kot pusitclovec v Ljubezni in kot nadairjeni finančnilk. — Zaradi zvezdniške privlačnosti. s katero je dvigal cene vstop-nicam in lepil, ljudi na woje koncerte, mi ni bil le odvraten, temveč sem podvomila še v njegovo umetnost. Zato me se-dež, ki mi ga je bil odistcipil stari Schuilze. kj je kot bo"?at mož iz lenobs in udobno^ti ne-pričakovpno zbolel, n'k.9kor ni miikal. Ob sleherno veselie pa sem bila, ko jem zo^ledala njegovo ženo v vpčerni toaleti, z ogr.rrslom iz karicid^ke ku-ne zlatice, ob katevem je bila mo'a obledca iz solidne,s.^ slo-vpn"=lrn7a bl3'E?a kot neikdanii radvTskj spreirmnik na slui?.al-ke ob današnip.m s tranzWorjt. Žensiko lepotičenje, ki ?&m se mu morala privajati in'se ga ueiti, ker mi ni bilo ravno v krvi, in za k^itereea v Srhu^ze-jevem gosipodinis^^u ni bilo ne časfl ne pr!l:ike, sp mi ie za-zdelo tis.ti več°r velika unner-noi^, pra-v tol'ko odvisna od denaria kot ori n^da^ienosti. k' jd po domače prav;mo okus Ogledovsla siem si eosr>piinp \e-po negovane maihne roke od zapestja do komo^cev pr*»kritie s sta-rostniimi pegaimi, pntem vzorno pr;če?.ko n^ gl^vi. ki ie no?ila le še ostankp ne(kd.oniie-ga la&išča. o^ men od let z&v-bani vrat. obl^^n z n«kai m.?-tri dO'lpo veriso iz loFkfl+.ai^'*0-pa se italiiflns.kPrf.=! s-fAkla. Pf:s da sern se počufi^.z^io mlndo ob vSiSm te:tn. to^3 m1^riin<;+ ml je bila v tuiinl cilifo* rr»1 cj'nT \' ^"a- ali ie bil M^^codip^ ^ir; O^l sT: kaiko an*1p!-'o voziio. s-p 1«p preriv m'Tno Vn"? ?rj vspipra kar Uirinki z razsfove Akademije za upoclabljajočo umetnost Iskanje in spet iskanje Bravzaprav je razstava diplo-mantov ljubljanske Akademije za upfldabliajo&o umetnost že da&eč za tiami, vendair je prav g]ede naj pomen, ki si ga je la-¦Ula in ki ga je tuc>i nedvomno itnrf&la. potrebno, da skušamo Vtittj postavdti. če ne osvettfti in itearešitt nefcaj vpnašanj, ki so e» tttrJnjala ob njenih platnih, gtafičnih listth ln skulpturah. Jtezatava naj bl bila preirez in #trlteax najeodotmejšega 'n tudi najmlejšega slovenskega lifcov-ftegia ustvarjanja. s tem je na-i*\roo znova poudarila niz pro-blemov, anaičilnlb. tako za vso •ocfobno svetovuo mpodabljajačo ua»etnost ikot za njegov sloven-¦fci etel. Razstava pa je blla v nrnogočetn selo heteorogena, zato paL ne gne v's«h inlsli mehanič-bio poisploSevatl. Isfcanj« je prvo, fcar vztoudl eelo kopico miisli in čustev. Iz njega izhaja vse ostalo. Seveda Mfto ga pričakovali, toda ne ttf-Uko in tudi n«. povsem tak-Šnega. Tudi to Isfcanje je zelo hete-KJgeno,. bolj eli mani isforeno, več ali inanj poaltlvno. Slmpatitno je iskanje sodob-ne. inoderne motivike, zajete iz našega časa in predvsem \z n.a-ifega doimačega življenja ln nje-giovlh bistvenih presnavljanj. To fcaže, da se študenti Akade-mije z>a upodabliajtfčo timetnost po svojem študiju na svojih naijrazličnejšlh delovnih mestih arečujejo s proibleml naše stvar-rnosti in da jih — kar je naj-važnejše — tudl skušajo z li-kcftmimi sredstvi odraziti in Sz-rtaziti. Ob tem pa se pojavlja druge vrste iskanjei namreč iskanje, ki si jemlje z,a izbodišče abstraktni kozmopolitizem. To iskanje pod krinfco splošne, internacionalne razumljivosti proiglaša indivi-dualistično, nadčiaisovno in nad-dmžbeno usmerjenost svojih nasilcev ln pobudnikov. Je idej-no zelcj eAromašen, toda kljub vsemu razvija btogato »i<5aologl-Jo« o mod&rnem človeku, njego-vi razbltosti, o neurejenosti so-dobnega življenja itd. Keir se zavestno ne opira na našo so-dotono družbeno prakso, na no-ve pcfrajajoče se družbene od-nose. na novo izgrajujočo ee diružbeno bit, se izživlja v okvi-rih »modernih« smeri sodobne z&padnoevrdpske umetniosti. iz-hajajočih iz razkroja buržuaz-nega sveta ln njegove zavesti. Presajenje in prevzemanje sur-realističnih, abstraktnih in dru-gih »modernih« struj Zapadne Evrope nam vsiljuje kot nekaj n,a nitfvio odk-ritega, kot neitoaj najbolj adekvatnega družbeni zavesti in družben«mu ustvar-janju jugoslovanskega človeka- Takšno iskanje »novega« ni-ma nic skupnega z iskrenimi ln paštenimi napoiri umetnikov, doseči, omogočitl in podpiretl napredek, ampak ptostaja ma-ska, manira. iprogram, edino po-zitivno naičelo OiziToma meirild in končno iskanje zaradi iska-nja samega. Obsoienio je na propad! Toda prav to iskanje je v sch dobni jugoslovanski umetnosti (vseeno je, ali gre za slikarstvo ali za poezijo ali kaj drugega) najpogtfstejše; tako umetniki kot njihovi kritiki in vzpodbu-jevalci imajo besedo »iskanje« neprestano na jeziku in na pa-pirju — kakor da bi bili abo-nirani nanio —ne da b'. pravza-prav vedeli ali hoteli vedetl. kakšen je njen pravl. plemenit1 in neoskrunjeni pomen. Razstava pa je prikaz še dru-gega iskanja. namreč iskanja najprikladnejšega in najorigi-nalnejšega ltkovnega izraza. To iskanje, ki je pri vsakem mla-dem umetniku nujno, i-ma go-tovo svoj vzriok v pomanjkljivl likovni vzgcji, ki io svojim štude^tom nudi naša Akademi-ja za likovno umetnost Tega iskanja so polna tudl dela, kat&rim »© pozna, da so njiiiovi avtorji kljub pristno občuteni domačl in mode.rnl te-matiki nekako ofcročje zapadli &plošne.mu iskanju in poudarja-nju forme, ne da bl jo znali po-Iskatl v bistvenih nasprotjih in tudi enkratnostih predmeta samega ter jo iz tega iz.ot>liko-vati. Takoj lahko opazimo, da Ima-mo opravka z nekateriml »mo-deirnimi« pojmovanji forme in njenega o. Ta dra7r\a }e upcrr prati brezdušni drvžbeni ureditvi, skmeči le na ab-straktnem, ne na za&estno dojetem in željenem cilju splošne blaginje, slomeči na neverjetno razvitih proizvajal-nih sredstvih, ki post&jajo sa* ma sebi namen, medtem ko človek pričenja pomenjati le še številko, njegovo osebno zivljenje pa Le neljubo zlo. prekršek, slabost itd. Ob tej podobi. kl nam $o )e prikazal Priestley, smo se si-cer zdrznili, toda obenem za- uspehov in uresničUev zamt-sli. Tehnlčni dosežki na vseh mog&čih področoih vsak dan uresničujejo in presega.jo tisto, o čemer smo sanfali, na pri-mer lani. Temu splošnemu razvoju tehnike daje poseben pomen še razvoj vojne tehnike in mednarodnega dogajanja. Več-ni noisprotnici ZDA in SZ zdaj že opuščata hladno vojno rta čisto vojaškem področju in svoje rivalstvo prenašata z atomskih poizkusnih centrov na širše področje tehnike: tekmujeta v osvajanju veso-Ija, Rusi presenečajo svoje partnerje z dosežki tehnike v kirurgiji itd. — vse po ne- vffia lz rdk in za.qospodc.rM nad njhni Zato ni nlč čudnega, če se nam zdi, da »materialne sile privzemajo duhovno življe-nje*>, medtem ko se »človeško življenje ponižuje v topo ma-terialno silo,-« kakor pravi Marks. Tehniko pojmuoemo danes kot nekccj he le nadindividual-nega, ampak tudi nadrazred-nega, naddružbenega, kot ne-ko »nm>o stvarnost«, kot *mo-deren čas«, celo kot nekaj, kar si ustvarja nov družbeni si-stem. Vsa ta naipačna individualna in dražbena zavest se lahko razvija in živi le zaradi pro- je sodobne umetnosti pač lah-ko ocenjujemo kot pozitivno tendenco, v kollkor je del splošne, iskrene in vsebinsko ter idejrvo bogate tendence, odraziti in izraziti vse najbi* stvenejše značilnosti sodabno-sti. Toda ne le, da nas s hlad* nim in nepoglobljenim ele* mentom racionalnosti in kon-struiranja, ki ga vnaša, le stežka osvoji, amtpaik nas celo odbija, čim zaslutimo, da gre tu le za napačno pajmovanje sodobne družbe, njenih na-spr.otij in razvajnih silnic,da gre za fetišiziranje tehnike,za formalizem, idejno prnzno ali pa zgreše'no esteUziranje, beg Tehnika v zavesti sodobnega človeka mahnili z roko, češ, saj to za nas ni aktualno, takšni problemi se &e nikjer ne po-javljajo. Toda že po nekajminutnem premi&leku lahko doženemo, da je treba vzeti Priestleyev opomin in protest proti zago-spodovanju tehnike rutd člo-vekom vesneje. Njegova dra-ma je uprattičen protest proti nekaterim zelo značilnim ten-dencam sodobnega kaipitali-stičnega sveta. Te tendence so bile otpazne ie pred sto left. V svojem go-v&ru ob obletnici Umd&nskega časopisa »-People's Pcvper« je Marks 1856. leta dejal: »Neko veliko dejstvo je,, ki je značilno za to naše 19. sto-letje, dejstvo, ki si ga ne upa kakšni verižni reakciji. Vše to gotovo daje tehniki in njenim uspehom ogromen in celo primaren pomen ne le v glavch zainteresiranih znan-stvenikov, ampak tudi v za-vesti meh posameznikov, v ce-latni družbeni zavesti. Prav v zdvesti posamezni-kov pa pride dostikrat do ne-mogočih vulgariziranj 1> poj-movanju in vrednotenju teh-nike: ne družbeni standard, ne bistvo družbenih odnasov — le stopnja tehnične razvi-tosti — in to le celo na kakš-nem specializiranem področju — posta^a merilo, kadar vred-notimo kakSno deželo in nje-no živtijenje. Sodobni razvoj tehnike zafo-teva in si ustvarja vedno več- Bojan Golia: Iz dežele vzhajajočega sonoa Pregled dejavnosti Na razstavi absolventov Aka-damije upodabljajačih umetno-sti v letih 1949—4959 se nam je predstavilo ® svojiimi deli 78 mladih umetnik/ov, kl danes po-učujejo po raznih šolah ali pa so si izbrali poklic svobodnega umetnika. To so v glavnem ljudje, ki poleg svojega rednega službenega časa tudi ustvarjajo. Njlhovo umetnišika1 ucJsjstvova-nje j« zanje globlji smisel živ-Ijjjeiijazadružbo inpapot k 'etič-nl in ©stettoki oplemenitvi. Naj-ve& opare jim je nudila Akade-mija, ki je kljub neurejen.im riazmeriam začela ® svdjim de-lom na začetku leta 1946, torej komaj poil leta po osvobodltvi. Tako smo Slovenci zcpet dobili svojo šolo in prvi mladi ljudje, ki jih je vojna iztrgala lz za-četega dela, s-o lahko nadalje-vali svojo1 pri<5eto pot. Diplomanti Akademijei ki se z umetnostjo bavijo aktivneje — to je tudi izven študijskega časa, stojijo stalno sredi pro-blema, kako ustvarjat1.. Študira-joč sodobno svetovno slikarstvo ss Jim je abstrakcija zmeraj bolj .raacdevala poleg nostalgije za čimvečjje vzroke v protislovjih, ki vla-dajo v razredni družbi in nje-ni proizvodnji. Zato je jasno, da ga je možno — kot člove-kovo samoodtujevanje hasploh — odprmljati šele v pogojih novega, ne več izkoriscevai-skega sistema družbene proiz-vodnje. Revolucionama sprememba družbene biti pa ne povzroči mehanično tudi revolucionar-ne spremembe čl&vekove zave-sti. Zaito se vsi taki problemi rešujejo v prehodnem obodb-ju pastopoma, čeprao so bi-stveni pogoji — spremenjena družbena bit — za to že dani. Proti napačnim pojmova-njem tehnike se v prehodnem obdobju pojcuvljajo tendence in vplivi novo porajajoče se družbene biti in zavesti. Nji-hov nosilec so neposredni pro-izvajalci in njihovo čedalje neposrednejše sodelovamje v upravljanju proizvodnje. Z uresničevanjem družbenegtv upravljanja proizvodnje se doseza zavestno osvajanje in resnično podružabljevanie pto-izvodnega procesa vn proizvod-nih sredstev, se doseza pra-vilnejše odražanje tega proce-ca in teh sredstev, to je *udi tehnbke, v pasameznVkovi in družbeni zavesti. Le po tej potl je možno do-seči, da se bosta druZVena pogojenost in družbeni pomen tehnike v zavesti proizvajal-ca nepopaeeno odražala. Gre za to, da tehniki sicer pri-znamo relativno saimostojnost, dialektieni vpliv nazaj na družbeno bit, na družbene od~ nose (sfpomnimo se samo po-sledic, ki jih je imelo v An-gliji uvajanje prvih predilni-šklh tkaiskih str&jev, o čemer je pisal Engels!), da pa tehni-ko vendarle jemljejo kot re-zultat človek&vega osvaiatnja Tnasterialne prirode, kot objek-tivno, neidealizirano sredstvo, ki mu pomaga pri tem osva-janju in pri ustvarjanju fcoij-šega živijenja. Gre za to, da se ne bomo na primer slepo navduševali nad trcvnzist&rji v prenosnih radijskih sprejem-nikih, ampak da bomo abjeih-tivno doumeli njihov širak in revolucionaren pomen zaosta-la področja radiotehnike, za avtomatizacijo in s tem za ce-t/>tno dnižbeno proizvodnjo, Doumeti — io pa še pfeuei tudi koristno uporabbti v bt** ginjo človeštva. DUŠAN VOGfiuM Skica REPORTAŽE • REPORTAŽE • REPORTAŽE • REPORTAZE v/na) v znamenju vo = lilnih plakatov, ob-letnice, Schillerjevega rojstva ter vseavstrij-ske — ktudentovske stavke. Pravzaprav bi moval zapi&ati ob umazamo-črni Donavi, kajti kljub močnim in toplim okto-brskim dnern je bila živo na-sprotje prlljubljenega Straus-sovega valčka. Dunaj živi in se razvija, Donava. sprejema vase umazane tovarniške odtoke. Na bližnji Kahlenberg ne voztjo več staromodne kočije, fijake-ri samotarijo pred Državno opero in le redko se kdo meni zanje, obdane od nepregledne množice parkiranih avtomo- sanc, baronic, grafov, kaj-ti vse to mora zbuditi v tujcu pieteto do minulih časov črnožolte monarhije. Brbljajočemu vodiču je ma-lo mar arhitektura ter umet-niška veličina zgradb, glavno je, da bo tale Amerikanec, oborozen z aparatom in svetlo-merom, vedel, kako je spal Franc Jožef pri šestdesetih letih, elegantva Italijanka, ki se poželjivo sklanja nad prsta-nom. Maksimiljana l, pa za njegove Ijubice ali kako je morda cesar prišel do te dra-gocenosti. Le enkrat — in to v grobnici — je vodič pouda-ril, da je Otonu Habsburške-mu in potomcem za vselej na vseh področjih trdna tla za dosego ciljev, ki sta si jih za-stavila avstrijska socialistična in Ijudslui stranka. Ne glede na to, da je večina avstrijskih študentov obsodila te izgrede neonacističnih orga-nizacij, so &ami komaj tri dni pozneje na ulicah in univer-zah po vsej državi pokazali, da se ne strinjajo s politiko vodilnih krogov. Dvodnevni štrajk vseh predavanj ter sprevodi (v Grazu je stal na čelu dvatisoiih študentov rek-tor ter številni profesorji) je rezulbat dolgotrajnih pogajanj o dodatku (200 milijonov šilin-gov) za gradnjo riovih Inšti-tutov, povečanje predavatelj- Nemirni čas ob lepi, modri Donavi bilov. Poldrug mblijon prebi-valcev na ozemlju nekdcmjega križišča poti o>b Donavi s pra-8ta.ro, od vzhodnih morij k Ja-dranu patekajočo cesto, niso mačje solze. Pravi Babilon se ti zazdi, če prisluhnež pogo-vorom na cesti, v kavarnah, v podzemskem prehodu pred opero: nemško, italijahsko, ru-sfco, angleško, arabsko... Na sploh so Dunaj v zadnjem ča-su preplavili obarvani pred-stavniki z vzhoda, od Indijcev do arabskih Ijudstev. Številni parki pred muzeji in galerijami so r> teh zadnjih jesenskih dneh polnih čakajo-čih obiskovalcev, ki bolj ali mani bulijo v obsežne vodiče. Ne bi hatel žaliti iustva šte-mlvAh prebivalcev avstrijske-ga glaimega mesta, toda ko prebijeŠ nehaj ur pod strokov-nim vodstvom bodisi v Hof-burgu, Schonbrunnu, zakladni-ci ali cesarski grobnid, se zu-naj komaj še znajdeš. V glavi U brnijo imena cesarjev, ce- prepovedtun povratek v Av-strijo. Pozomost mi je zbudil volil-nl plakat: dve roiki, čma in rdeča stegujeta grabežljive pr-ste po dunajski mestni hiši, Napis: Wemi du das nicht willst, wahle FP6 (avstrijska neonacistična stranka), naj ostane brez komentarja. Pri nedavnih deželnih volitvah v Vorarlbergu je ta strarika do-segla 3000 glasov več kot pred petimi leti. Quo vodis, Au-stria, se nemo sprašuješ, ko koraka po Ringu 4000-glava množica mladih Ijudi v uvA-formah bivše Hitlerjugend, v štiristopih ob taktih zmago-slamiih koračnic. Tako zastave s kljukastim križem, ki jih je zaplenila policija, kot tudi go-vor »ob priliki 200-letnice roj-stva nemškega pesnika Schil-lerja«, kjer je bilo vse preveč poudarka na besedah o veliki nemlki vlx>gi v zgodovini, pri-čajo, da izgubljajo dobrona-merne besede o demokraciji skega kadra ter socialno štu-dentovsko zavarovanje. Mini-ster Kamitz je odobril le po-lovično vsoto. Popularni du-najski list Express je sicer napadel demonstracije, češ da so študentje pretiravali, saj so dosegli že prej kompromis v obliki podvojitve gradbenih kredltov za študentovske do move, ponnoči Hudentovskemu zdravstvenemu skladu ter po-trojitve štipendlj. Toda vod-stvo socialisticnih študentov je razen tega dalo jasno razu-meti, da ne misli podpveti Ijudske stranke v volilni kam-panitf (finmični in kultumi minister sta namreč člana 6VP). Ljubke stewardese, ki so no-vost na avstrijskih vlakih proti Dunaju, t\ vljudno postre&eja z različnimi pojasnili in ob-Ijubljajo nepozabna srečanja. Toda ne z dem&nstranti, mla-dimi nacisti. Pa tudi ne s štu-denti, ki zahtevajd pomoč av-strijski kulturi in/ ztKinosU. ^žestnajst mHijonov tu-rtitov, ki vsako leto obišče Italijo, se naj-prej nauči, kako se v ^ it(ili}anščini reče »ko-$iko stane« in Mle potem ob-čudujejo njene lepote. Fetiši-stični pomen stavka quanto costa dobiva tak obseg, da boste v raztresenosti prav ta-ko vpraSati stražnika s quanto costa, signore za ulico ali kako znamenitost. V kupeju nas je bilo Lest, kar je za kupe prvega razre-da ravno dovolj. V poletni noči je vlak hitel proti Mila-nu. Nek naš radoveden kolega je pogosto odhajal iz kupeja in nadzaroval vagort. V va-gonu je biUi gneča in že ko je prikč odšel ven so v kupe sllili tisti, kl so stali na hod-nikii. Occupato? sospraševall in mi smo jlm odgovarjali, da je zdsedeno, ioda v naše ve-liko začudenje se je vljudni spraševalec mirno vsedel na prazen sedež. To se nam je pripeUlo že nekolikokrat in začeli smo skrbno iskati po slovarju, če beseda occupato ne pameni prosto. V njem pa je samo pisalo occupare — zavzeti, osvojiti, zasesti, oku-pircbti. Zato bi se še dalje ču-dili, če nam. ne bi položaja pojasnil mladenic iz Turina, s katerim smo $e med potjo seznanili. Dejal je, da je v Italiji navada, da pravijo pot-niki za vsako prosto mesto v vagomi, da je occupdto tudi, če je res, tega nihče ,ne ver-jame. Vprašanje occupato je torej v Italiji le iftLhezniva formalnost. Takšen fartnalist je bil tudi debeli gospod z ženo in lepo hčerko. Zaradi nje smo do svojega kolega takoj p&stali »ne fer« in hitro odgovorili libero. Toda namesto da bi se vse-del najrnUvjU in najnežnejši član družine, se je na sedež zavalil debelinko, kar so nje-govn sosedje tcfkoj n$prijetno začutilL Z itemimi pogledi smo priznali neuspeh naše Pismo ameriškega študeaia poletnih meseoiii letaš-ivje®a leta je oibtisiksal Ljiu'bljano in druge de-le Jiigoalaivijje William - C. Seilover, urednik bo- ston,S'kega študentovstoegia lista The Pilot. Po povratku v domo-vimo n&im je poslai oibširno Pis-mo o svojdh vtisih in doživetjih pri nas. Danes objavljamo za rxa.s niajzainiiimiiveljša Lesta iz njegovega pisma. Jugoslavija! Toda zakaj greš tja? Alj ni Jugoslavija teomiunl-»tdčna? Zelis izgublti svojo lnckividu-alniost? Tio je le nekaj lzmed števil-nih vprašanj, ki so m!» jih stav-ljali med mojimi pripxavamJi za moje letošnje potletno potovanje v Jugoslavij'0. Nekaj časa sem potrpežljivo odgovarjal na vpra-šanja. kmalu pa sem obupal nad &plošnim nepoznavanjem vaše dežele pri nas. Pa tudl nad na-pačnimi predstavami, kl &&m jih. imel tudi jaz pred prihodom v Jugoslavijo. Na kratko naj omenim vzto-ke, ki so me privedl! v vašo dežeilo. Predvsem, v časopisih ianamo čudovito točne novice o vasl deželi, ki pa sO sev&da, pristranskio lnterpretirane. Te-mu piojavu se je težko ogniti. k&r izhaja iz v osnovl nasprot-ne ekonomske družb&ne in po-liitične dediščine naših dežel. In pri tem je treba upoštevati &e dejsitvo. da se je v zadnjih štlri-desetih letih komunizem pre-S€.netljivOl razširil in pridobil veliko populaTOOst Ta viialen in močan sistem vlada nad ogTOminim; mimožlcami današ-njega sveta. Zato je bll moj za-ključek, ie hočem razumet; važ. ne spremembe v svetu, moram priti v neiposredem stik z resnič-nimi, živkni človeš.kiml bitji, ki, Če že aktlvno ne podpirajo sistema, ž'vijo z njim v miru. V Ljubljano sera prišel 1. ju-lija ob 9 zvečer po 12-dnevni vožnji s študentovsko ladjo. ki je plula i« Montreala v Can-nes, In dvodinevn' vožnji z avtobu-som in vlakom. Na poBtaji so nas prlčakali jugoslovanski pri-jeitelji. Skupaj z drugim! Ame-rikanci sem bil zelo impresiio-nkan in m.slim, da najbolj nad dejstvom, da je moJ n°vi znamec nosil E.pominskio značko ZKJ. »Resničen živi ko-munist!« &em prem š'jeval. ' Naj cmenim mimagred«. da spominsiko zn&čko ZKJ p&gosto nosim domg v Bostonu in z njo presenečam svoje ..prijatelje. P& prihodu so me odpeljali v res:tavra.čiivldnio člani »novega razreda« sem po-mislij. . Ko sem novemu pr'jatelju po-vedal, da &i v ZDA celo bogate družine ne morejo privoščiti &lužabni'kc?v, mi je odvrnil, da sta njegov oče in mati oba za-poslena in da mora nekdo skr-beti za mlajšega brata. •Mbi jugiOBlovanskl prijatelj je zeto aktiven 51811 mlaciiin.ske or-ganizacije. Skupaj z njim sem večkrat obiskal mladinske de-Lovne brigade. V nekem tabo-rišču so me povabili, naj sku-paj z njim! prebijem <:»an prl graditvl ceste. Po nemiirni no^Či na podu šolske sobe sem se zju-traj oblekel v delovno obleko in cPdkoraikall smo na cesto. Da-l! so mi kramip in rekli, naj kopljem. Uživ-a«l sem. Pozneje ml je prljaitelj priipovedoval, ia so mladi ljudje na cesti spr^ševali: »Kako gre Amerikancu? al: je že utrujen?« itd. Čeprav so me roke bolele, sem dedo nadalje-val- Brigadlirji morda nisio ve-deli, zakaj iaz Amerikanec, ka-pUalist, povmagam graditi nji-hovo c€sto. Jaz oa sem vede] zakaj in tega ne bom pozabil. To je bil dober način z.a spo-znavanoe vašega n.a5ina živ-ljenja. V brlgadah je napTavilo na-me več stvar: rmcčan vtis: ^rel odriios do dlscipUne in CTgani-zacije. delovni pol&t in vs« pre-vladujioč občutek moralne opra-v:čeniosti vse dejavnosti. Te stvari sem opezil v briigad-ni bolnici, v p'"C'Paga>ndnih \e-ta'c'b po,?nvor'n in čelo i>v\ igrah in plesii- Ko sem se ukvarjal s temi občoiliki, ^se mi je porodiio več vpTašanj* F>remiišljeva.l sem o moiral: i.n o tem, kako voljno delaj.o ti mladi liudje v briga-d&h. Z mniogimi ljudmi s?m se razgovarjal o brigiadah i]n glišal o niih več minienj. Nekdo vni je dejiad, da s$ ameriškl ča'sopisi grobo moitijio. ko> opiisujejio delo v brigadiah tooit »suženjsiko de-lo«. Po enocJaevnjem delu v bri-gadi 'tuidi sam nisem' niikjer oipaizil suženjskega del^a. Dobil pa sem tudi odigovote, da je dobrtf, č« gres v brigade, čeiprav ne .ptrostx>voljnio, paseb-no Č8 se misliš vpisati na uni-verzo, ke.r so in&sta na univerzi oimejena. Izbi,ra pa s& vr§i na podlagi dela v brigadaih. Pri raapravah o mjorailinih vprašanjih sem nehote primar-jai naišo deželo z vašio in ugo-tovil sem, tia je v Ameiriki iz leta v leto več seksualnih zlo-čkiov, perverz,no.sti in pro*stitu-cije. Jugoslavija pa. vsaj kot sem jaz laiiko vidial, teh proble-mov skoraj nima., Kaj tio ponrie.-.. ni? V ZDA nas v apodnih vpra-šanjih ovirajo družbeni lh re-ligicfzn^ piredsodiki in eeksualni zločLni rastejo kot gobe po dežju. pri vas, ki vsaikio pravil-. nost strogo kazoujete. zločinov sikoraj nmate. Ker sem se giibal največ med p.rorežiim,skiO usmerj enim i ljud-ml, Jcot sem že dejal. sem sre-čal le malo ljudi, ki bi v bese-dah na®prO'toval': režimu. Lahko Pa sem opazil, da imajo Jugo-slovani dovolj svobode, da la-hko glasno izražajio pritožbe in negodovanja. Presenetila pa me je nairava pritožb. Praiktično &o bile skoraj v vsakem pirimeru malenikostne. N&komu je blla odvzeta zemlja, drugemu, mor-da advokatu, privatna praksa. To so b. 11 zagrenjeni negativni ljudje, ki so me zanimali v družbi katerih .pa.nisem spo-štoval. Njibovi nazo^ri so bili negativni, osebni, malenkositni in se nikoli ni^o dotikali bistve-nih stvarl. Na svojem poitovanju po vaši deželi sem vvdei mincgo stvari, k i zaslužijo kir; tiko: ceste, trans-port, čiistoča itd. Tod,a to niso bi:stvene stvaii. Kp.^em o njih razpravljal z vašimi Ijudmi, so mi dejali: »Te stvairi bi moirali videti pred p^tirm l^ti aM -ok) pred dverria letoma. Napredek je zeilo očiten!« In veTJetno je res. Če je to izinaz poguma, odloč-nosti in duha ljudi. Kaj je.med, moj-m bivain.jem v vašl"deželi zapustiLo v meni najinoiriejši vtfe? MisUm, da je to oMutek, k; ga im.ajo vaši ljudje, pri delu. Kaže^ da dobro veste, kje sie, kam g.res'te in kaj boiste st*orili, ko boste prišli tja- Mi nismo s.guirni, kje isrno, v narodin^ira, merilu se manj za-vsdamo. kiam grenao in prav ni-česar ne vemo, kaj bomo storili, k,o bomo p.rišli tja. SkiOinaj vsem Ameirikancem je skuipm nabna dfarema. Vendar ve«, držeč v eni roki volan in v drugi mi-krofon. SKOTSKO »MASCEVANJE« NA ITALIJANSKEM JUGU Našo zgodbo bomo zaklju-čili v stilu quanto costa. do. Do odhoda letala nam je ostalo samo še deset minut. Ko smo izpraznili kozarce in 5i potolažili žejo, smo vpra&ali elega/rvtnega ruvtukarja, qiMrvto costa, signore. Njegov odgov&r nas je spe-kel: vsaka limonada je staia 250 lir in komaj smo nabrali toliko, da smo ostali dolžni še kakih 50 lir. Natakar je divje mahal z rokatmi in nas blago-slavljal 8 ploho lepo zvenečih psovk. Po dveh mesecih, ko smo se ponovno znašli v Italiji, smo se odločili, da v iej deželi »ma ni pare+i ne bovno pustili do-sti denarja. Spomn.il sem se tistih 250 lir im, sfoleml, da si jih »povmevn-H. Stopil sem v neko trgovino in vprašul »ali lahko povzku-sim Remvngton brivski apa-mt, enega bi rad kupil.*1 Prodajalka mi je enega po-nudila. Vzel sem ga in ko sem 5> obril eno sfcran obraza sem ji ga vrnil in defal, da ga pri-dem kupit popoMan. Isto operacijo sem opravil v trgovini na drugi strani ce-ste, le da sem si tokrat obril L< drugo stra/n obraza. ^\ Ko sem živel in delal z va-šimi ljudmi, sem se ronogo na-učitl- Zaros ,je bilo to neprec^n-lj-va vredniost. In do oboje-stra.nskega razumevanja je še dolga pct. Toda to razumeva-nje mora biti dioseženo. Naučiti se moramo živ&ti c»ruff poleg dirugega, kljub nasprotujočim si ideo]i3g:jam. TQČemo, da bodo naši dtroci , m otrooi jiaših o*trok uživali mlr, svotoodio lm blago-stanje. Ladijskl oficlr se je nepre-stano vrtel okrog mladih. Arabkinj, hčera bogatih trgov-cev, ki so bile na ekskurziji po Evropi. Hotele so biti »evropske dame« in so prepri-čevale oficlrja, da so po po-rcklu Evropejke. Ta.je poka-zal~ na neko izrazito Arabki-njo in dejal, da če je ona Francazinja, je on Kitajec. Sredi noči je ladja rezala valove Tirenskegi morja. Sta- del za mizico z našo zastavo in se tako na nek način ločil od ostalih in dal svoji prisoi-nosti večji pomen. Razumlji-vo je, da ti takrat kadar gre za nacioii&lni ponos, ne bo žal visokega računa za pijače in tudi ne previsoke napitnine, ki je-v-tej deželi fetiš. Naš šofer je samo v začet-ku od časa do časa dajal po-jasnlla. Vendar pa je lepa Svedmja, fci je sedela na sto- Gladko obrbt sem vstopvl v frizerski salon in vprašal za-čudenega brivca, kollko stane britje. Odgovor je bil — 250 lir. Zahvalil sem se in odšel ven. »Maščevanje« je uspslo. Za ostanek denarja sem si kupil glabius, ki sedaj krasi mojo sobo. In še nekaj, ne ncmerai-am ga riesti v kami-sijsko trgovino. iribtiitfii jjš} SLAVNA DESETLETJA SPOPADOV, IDEJ IN VZTRAJNIH BOJEV- Z ZADNJIM DECEMBROM 1959 smo zaključili jubilejno leto, v katerem smo proslavljali 40-letnico KPJ oziroma ZKJ in SKOJ. Na naših straneh smo skozi vse leto prikazovali boje predvojnih naprednih študentovskih gibanj in skupin z nazadnjaškimi elementi in koncepcijami, boje, ki so jih bojevali napredni studentje v enotnih vrstah skupaj s slovenskimi delovnimi množicami, za osvobo-ditev teh množic. S TEM SMO SE OBENEM oddolžili jubileju, ki ga je v znamenju 1919—1959 slavila tudi slovenska univerza, saj je bilo veliko predvojnih akcij naprednih študentov posvečenih prav ohranitvi in uspešnejšemu razvoju te naše najvišje znanstvene in kulturne ustanove. Z JANUARJEM 1960 stopa »tribuna« v svoj DESETI LETNIK. In ob tem jubileju, ko se oziramo nazaj na prehojeno pot, prcmagane težave in izbojevane boje, je prav, če se z enotnim, vse obsegajočim pogledom ozremo še na predvojni napredni Studentovski tisk, katerega dediči in nadaljevalci liočemo biti. Prvi koraki Na majavih tetreiljih akmeča politična ttruktura mlade države »troimenega« na-rada, od te stsukture odvisrao življenje novo-u&tanovljene univerze in vse&transka hetero-genost slušateljev so dajali ton prvim orga-ni-zaoijam in prvemu tisku stovenskih š>tu-den-tov. Zaradi ekoniomskiih težaiv rojeno delo Eko-nomsikog saveza jugoslov&nskih studenata je dalo v začetku leta 1920 nekaj sporadično izhajajočih številk »Studentskega glasnika«, ki so ga tiskaili v Ljubljani. Tam je imel tudi svojega urednika. Razčiščevanje v libe-rainih, na strogo unitairistične pozicije pre-hajajočih vrstah društva Jadran je rodilo »list za kulturno orientacijo« » »Vidovdan«, ki je z daljšimi vmesnimi presledki izhajal od februarja 1921 do sredine leta 1925, ko je, sprva umitaristično navdušen, dokaj razvo-denel zannirl. Klerikalna študentovska dru-štva v prvih letih obstooa slovenske univ&rze nisiO imela svojega peniodičnega, lista. Redka poro&ila o delovanju Društva štu- dentov-k(jniuni.S'tov ni koinurustičnega Vsta-jenja srečujemo v tedainjem naprednem tisku od »Ujedinjenja« do glasila SKOJ »Crvena zastava«. Ze ob samem začetku rasti pa je bilo z Obznano in Zakonom o zaščiti države naprednib študentovsko gibanje tnočno priza-deto in v svoji dejavnosti zelo omejeno. Na kako lastno glasilo v tafcih razmerah ni bilo misli-ti. Kljub ekonomskemu in idejnemu pritisku buržoazije na orientacijo študentovske mla-dine je vendar prihajalo do ve&jdh ali manj-ših uporov v liberalnih in klerikalnih vrstah. 2e v Vidovdanu, konec leta 1923, je Srečko Kosovel v uvodniiku zapisal, da bodo »vstali delavoi in vsi, ki gradijo življenje v njegovih posameznih deliih, kajti zgodovino pišejo mase .. . treba je pomlajenja! Bojevati se mo-ramo zoper kavarniško, promenadno in kine-ma-tografsko kulturo«. Čeprav je bilo tako pisanje osamljeino in iz^topajoče, je v štu-dentovsikem tisku napovedovalo novo ob-dobje. Zdi se pa, da je Vidovdan držalo trdno v rokah liberalno Centralno tajništvo, ki je poverjalo uredništ" mesljivim ljudem. Za-hteva po konikre.iojšem politično-idejnem opredeljevanju zaradi novih razmer v Vidov-danu ni doaivela uispeha Zaverovanost v abstraktriio in naimišljeno svobodomiselnost, za katero niso več vedeli prav kam z njo, je vodila v s^erilnost »Vidovdan« je v '"»tni. nemoči usihal in tudi ugasnil V š&Iskem letu 1924-25 je klerikalna Aka-demska zveza pričela izdajati revijo »Križ na gori«. Poscben konzorcij ,je v istem času zasnoval MLADINO, list mladib in,^»sveto-valko starcjšetnu rodu, ki bo z njeno po-močjo na najbolj objektiven način spoznal težnje in cUje generacije, ki gre za njim«. Pri tem pa Mladina na noben način ni itnela namena odpreti vrat »strastem. ki jih netijo polit'xTi<; struje in stranke». V leposlovnem delu je načclno prinašala le prevode iz stare klasične litcrafure. Z drugim lctnfkom 1925-26 je Mladina do-življala preobrazbo. Krog SreČka Kosovela jf> prevzel revijo v svoje roke, sprcmenil je njeno vsebino in iska! novih poti, kajti »čas zahteva nove orieotacije!« Mladina je postala »edina kulturno-boina slovenska revija«. V njej so se namenMi pisati »o vsem tistem, o čemer so fik'cni)i kulturni gospodje molčati«. »Vi, ki sic mlarli, ki nosite v sebi srčnost In nova hrepsnenja. nabrusite mcče, pripra-vite ostre puSč:ce in ognjemete, da izsekamo, lztreb'mo f?* izžremo vso smrt»!,)!vo navlako, ki se je v te'^ii č^sa vsesala v teio slovenske kulturc! Pro« z m;st:čtii(n, brcznlodrJm san-jarjenjetn, z načitanim pesimizmn-n . . . danes, ko stojimo ob smrti romantike, dekadence itd., je treba zdravega, krepkega, življenjsko upornega in v življenje verujočega novega realizma!« (II. št. 2—3.) Nekako tak je bil njihov kulturni in literarni program. Na področju njihove socialne usmeritve so hoteli »enkrat za vedno obračunati z onimi, ki v svojem malenkostnem malomeščanskem samozadovoljstvu oslepijo za krivico in kri-vice; enkrat za vedno obračunati z onimi, tolažečimi gladno zmrzujoče človeštvo s tolažbatni onega sveta, ki rosi v človeka krščansko ponižnost in usmiljenost«. (Srečko Kosovel, II., str. 34.) Klicali so »v borbo za nacionalno. gospo-darsko in politično svobodo slovenskega na-roda, proti kapitalističnim velesrbskim tcn-dencam«. »Kličimo in dramimo sužnje, ki še ne vedo, da so sužnji. Zedinjeno, enako-pravno Slovenijo! Slovenijo — Slovencev! To je naš program. Zivimo še nesvobodni v svobodnih državah. Hočemo boj z italijan-skim fašizmom in inozemskim impcrializ-mom. Bojevali pa se bomn tudi z domači-mi... da dosežemo zed!njeno in svobodno Slovenijo.« »Za suverenost slovenskega de-lovnega naroda! Za samostojno in zedinjeno SJovenijo v bratski federativni vezi z bal-kanskimi narodi.« (III., str. 98.) Ob koncu tretjega letnika so ugotavljall: »Pred dvema letoma nas ,1e bilo malo in še tni si nismo bili v hotenju soglasni. Potem so pristopali drugi, se nekateri ločili, stnrt pa nam je ugrabila voditelja našega gibanja S. Kosovela. Naši upi so bili veliki. Uvideli pa smo potrebo trdega dela... in življenje nas je privedlo od individualnosti k kolek-tivnosti. 2e so se pojavili v svetu prvi znaki organiziranega odpora delovnega in zatira-nega človeka in narodov. Mi se pridružuje-mo temu gibanju ... imperialistični kapi-talizem ima denar, nima pa etične vsebine. Zato je vera v našlh srcih. V nas sta živ-ljenje in mladost! Ne banao molčali!« »Medtem, ko smo ob prevzemu našega lista tnislili samo na dvoje: na okrepitev slovenstva, na prlznanje slovenskega naroda v naši državl in svetu, na njegovo pravo osvobojenje in na očiščenje v raznih naših kulturnih ustanovah in javnetn življenju, stopatno scdaj v novo fazo, k pozitivnemu ustvarjanju po določenem progratnu, ki je zrastel v nas samih.« »Ze so se pojavili v Evropi, kakor tudi na ostalih kontinentih, prvi znaki organizi-ranega odpora delovnega in zatiranega člo-veka in narodov. Mi se pridružujemo temu gibanju, zakaj kruto občutirao težko pest imperialističnega kapitalizma na našem tilni-ku, ki hoče do skrajnosti izrabiti našega delovnega človeka ...« Boj proti fašizmu in zatiranju se nadaljuje V dveh številkah četrtega letnika je so-delavcem Mladine še uspelo ob nekaterih problemih zestaviti »brezobzirno kritiko kul-turnih in političniih razmer sredi gnile moč-vare sodobnosti«. Zaradi finančnih težav pa je »Mladina« morala juridično prenehati, do-kler se ni kot nadomestilo in nadaljevanje ustanovil nov liat SVOBODNA MLADINA. Ob izidu je bila dana obljuba, da program ne bo spremenjen, da bo torej Svobodna mladina»brezpogojno izpovedovala svoj-o slo-vengko misel in da bo prav tako brezobzirno nadaljevala borbo za kulturno, gospodarsko in poHtlčno osvoboditev Slovencev, združeno ¦ z borbo proti kapitalističnemu družbenemu redu«. Svobodna mladina je tako nadaljevala svojo kulturno-politično borbo proti čudnim razmeram v nekaterih slovenskih kulturnih Instituoijah, kritizirala je politiko sloVenskih kTerikalcev po njihovem vstopu v vlado, bo-rila se je za priznanje obstoja slovenskega naroda in je nacionalnemu vprašanju nasploh posvečala največ prostora. V tej zvezi je po-udarjala svojo protifašistično orientacijo, ob-sojala je vsako popuščanje pred tendencami jugoslovanskega uniitarizma in se zavzemala za otrientacLjo k »revolucionarni protiimperi-alističnl Rusiji ne le glede socialnega, tem-več tudi glede našega nacionalnega osvobo-jenja«. Ob uvedbi šestojanuarsk diktature je Svobodna mladina prinesla kratko notico: »Zaradi sipremenjenih notranjepolLtičnih raz-mer smo morali značaj lista spremeniti! Z novim letndkom prenašamo težišče našega udejsti10' ''-'n v Jiteraturo in umetnost, razen literarno-kulturnemu eseju pa bomo tudi na-dalje, kolikor bomo mogla, posvečali pozor-n-ost družbenim in politi'čnim problemom. Smer li&ta se v ničemer ne spremeni.« Z dvoj-no številko (II., št. 2—3) se je revdja brez besed poslovila. V zvezri s komunističnimi letaki, razširjenimii ob 10-letmici obstoja ljub-ljanske univerze, in prepovedanim sestankom Kluba neodvisnih akademikov je bila večina sodalavcev Svobodne mladine v preiskavi. Obdobje že diokaj utrjenega Levičairskega štu-dentovskega tiska je bilo prekinjeno. pasivnost in nezanimanje za aktualno pro-bkmatičnost da lašnje dobe domala izginila. Članstvo se sistematično izobražuje, zavzema svoje stališče do vedno znova porajajo6ih se problemov, kritično miotri vse pojave sodob-nega življenja in se resn-o pripravlja na pot Akademik lzdal akademski agrarni klub ,,N j 5 v a« V obdobju diktature srečujemo le dvoje nacionalističnih glašil, »Omladino« in »Val«, ki sta spremljali unitaristično lismerjene Ja-dranaše in druge »Aleksa.ndire« v njihovi »junašM« obstrukciji široke, demokratično usm»rjene študenlovske fronte. Prlzadevanja naiprednih študentov v nji-hovi borbi proti diktaturi, zlasti v letih 1931 do 1933, so lahko dobivala sivcj propagandno-idejni izraz le v števdlnih ileg-alnih letakih in to vse doitlej, dokler ni Ljubljanski uni-verzitetni komite KSJ pričel z izdajo ilegal-nih RDECIH SIGNALOV. Le-tl so izhajali od novembra 1932 pa tja do koinca 1934. Ves čas »o v svoji odločni revoluoionarnosti spremljali življenje na univerzl in izven nje. Ker je Triibuina o Rdečih signalih že v tem letu objavdla obšlrnejši sestavek prof. dr. M Mikuža, naj ponovimo le njegovo zaključ-no misel: »Reči moramo, da so te, danes že tako redke števiilke tega ilegalnega študen-tovskega komunisibičnega glasila zelo po-rnembne iz dveh razlogov: so revolucionair-no ogledalo tedanje dobe in zgled pravih revolucianarnih študentovskih cdgovorov na vse, kar je težd-lo tedanjn družbo.« Ljubljana 1934 Za lclub odgovarja odbor (predstdnik Črnilo Avgust, Kolod^orska 22.) Tiskala tisk.rna S I a t n a r, druiba I o. i. v Kamniku. v življenje, kjer bo slej ali prej 9kušalo svoje nazore in poglede praktično udejstviti.« Tradicija takega Triglava se je po njegovi prepovedi nadaljevala v Mladem Triglavu in po zatrtju le-tega v Slovenskem klubu. V njem pa se je izšolal velik del študentov, ki so se udeležili NOB. Zaostritev družbenih nasprotij ob politič-nem pritisku diktatorskega režima in močno poslaibšanem ekonomskem stanju, ob splošni gospodarski krizi je pospešila diferenciacijo v študen-tovskih vrstah. Iz istih osnov poro-jene številne študenbovske aikci.je v letih 1931 do 1933 so k tem doprinašala *e svoj delež. »Akademsko društvo Ti^glav se je osveže-valo vedno z novimi, mladimi močmi, ki s>o že iz srednje šole prinašali svoje določeno gledanje na vso aktualno sodobnost. Na uni-verzi so se glasnifci nove miselnositi, ki po-meni odkLon od dosedanjega psevdonapred-njaštva z vsemi njegovimi tipičnimi sloven-skimi priznaki, praktično in idejno poglab-ljali,« je rečeno v brošud BESEDA O NAŠEM DELU, ki jo je TRIGLAV leta 1933 namenil abiturientom. »Močna socialna orientacija članstva, ki prehaja v razredno-marksistični svetovni nazor, je praktična posledica tega smotrnega dela Iz društva je nedelavnost, V uiub.. ., -¦> k.tcio Je 2n«ilna dok:.j stroa*drugi breg~ bil v resniei aktiven. Vedno aktualen, vedno politično živ Po polletnem presledku je Akademske-mn glasu sledilo »akademsko glasilo za uni-verzna in javna vprašanja« — »1551« (Spo-minu leta, ki je s prvo slovensko knjigo iz nediferencirane podložne kmečke mase ustva-rilo slovenski narod.) List je sprva vsak teden, kasneje vsakih štirinajst dni, z dalj-šim presledkom v letu 1937, od jeseni 1936 do sredc 1938 polnil stolpce s študentovsko in mestoma tudi širšo slovensko probiema-tiko. Pod naslovom »V službi ljudstva in kul-ture« si je v prvi številki lista uredništvo zapisalo v program: »Novi akademski lisl bo... na univerzi predvsem v podporo borbi dijaštva za vse tiste konkretne težnje, ki so postale v zadnjih letib že kar tradicionalne Borba za univerzitetno knjižnico je danes že končana. So naloge, ki bodo terjale še več-jih naporov: za sedaj dograditev medicinske fakultete s kliniko, nov kemični oddelek, hidrotehnični inštitut. Poleg tega: borba za notranjo izpopolnitev univerz, za izboljša-nje posameznih oddelkov, za socialne insti-tucije, za popularizacijo univerze ... ne gre nam za golo zidovje, gre nam za duha... silijo nas k pisanju težke razmere na SIo-venskem. Razvoju gospodarskega propada se je pridružila še globoka kulturna tema, ja-lovost našega javnega življenja in razvred-notenje vseh morainih vrednot. .. danes vo-dljo naše življenje neodgovorni ljudje, vse, kar je vrednega, pa molči. Predvsem univer-za sama.. . Kolikor tehtamo staro genera-cijo, ne verujemo več, da bi bila sposobna in voljna izpremeniti prakso našega javnega življenja ... Ne delamo si glede sebe nobenih utvar, toda v sebi čutimo nepomirljivo vo-ljo, da pregledamo vsa velika in tnala vpra-Sanja, ki se tičejo slovenskega ljudstva, vzgajamo med seboj ljudi. ki bodo strokov-njaki v svojem delu, vsi z isto strastjo hle-peli po boljšem življenju malega človeka in delali neprestano za izboljšanje slovenskih razmer... Pošteno se nam zdi, da je pro-gratn našega dela tak. da bi morali blti pri tem zdru/;eni vsi Slovenci. Ne Moskva, ne Eim—Ljubljana! Ta Iepi kos slovenske ¦emlje.« 8 takim, mestoma nekoliko separatistično •bsrvanim programom, kakršnega, je obliko-fjJa tedanja objektivna situacijV in delna jjpAoit subjektivnih sil, je list 1551 spremljal pomembna dogajanja v umverzitetnem ... splošnem družbenem življenju. V njem so se javljala poročila o delu v naprednih sku-pinah — Domu visokošolk, NjiVi in še pred-vsem o Slovenskem klubu, ki je skupaj z listom rastel in se razvijal v dosledno marksistično smer. Ob stagnaciji dela v Aka-demski akciji, ki je prešla v klerikalne roke, je list stalno opozarjal na potrebe univerze, se boril za kemični inštitut, za hidrotehnični laboratorij, za stolico slovenske zgodovine, za, slovenski zdravstveni center. V obširnih sestavkih, pisanih na osnovi konkretnega študijskega materiala, se je boril proti šol-ninam, za zboljšanje gmotnega položaja štu-dentov, za neodvisno akademsko menzo itd. Z vso resnostjo se je ustavljal ob problemu slovenskega šolstva, spremljal je delo v parlamentu in banskem svetu. V njegovo obdobje sega problem nove uredbe za teh-nično in medicinsko fakulteto. Seveda pa tudi list 1551 ni mogel mimo važnih medna-rodnih dogodkov, ki so odtehtavali, ali mir ali vojno. Vedno aktualen, vedno živ z geslom »mo-ramo postati politična generacija« je s šol-skim letom 1937-38 list 1551 svoje delo za-ključil. Zahteva: delo izobraženca naj v celoti služi Ijudstvu I.eta 1937 je Slovenski klub izdal brošuro z nasilovom NASl POGLEDI, ki je v doteda-njem slovenskem kulturnio-polifičnem življe-nju vzbudila precej komentairj ev in poleg pričakiovianiih tudi nepričaikovana nasprotova-nja. Naslovi sestaivkav kažejo na probleme, ki so jih avtorji načeli: Osrednji slovenski problem, Na&e razmerje do javnega življenja, Slovenska univerza, Akademska akcija, Uni-verzna avton.omija io aikademska svoboda, Pregled akademsikega kulturnega in politič-nega življenja, Problem slovenske visoko-šolke. »Akademik se mora prav zaradi natog, ki jih bo imel iin za katere so potrebne vefrje intelektualne zmožnosti, živo zanimafa za vse pojave javnega življenja, jih kritično preso-jati ter vrednotiti in se s svojim delom po-lagoma vraščati v družbeno dogajanje.« »Mimo obstaječih strank si postavljamo danes svoj gospodarski in kulturni program, ki bi mOTal biti že dolgo sestavni del pro-grama vsake slovenske politične stranke.« »Naš pogled na slovensko vpražanje je nujno političen, ne pa strankarski.« »Prva in osnovna vrednota nam je Clovek, človek kot družbenio bitje, človek kot pro-dulct družbenega ofcolja, določenih pogojev in razmer.« »Sodamo saiaii *če gradiimo iz ljudstva iz njegovih potreb in zahtev, če so naše težnje slovenskega delovnega človeka, če skušamo potrebe in zahteve slovemsikega naroda po svojih močeh realizdrati, pote-m bo na§e delo obveljalo, če ne, se bo razblinilo v praano, se bo sesulo . ..« Teh nekaj citatov naj približno nakaže hotenja in usmeritev študentov iz Slovenske-ga kluba ob prvi obletnici njegovega obstoja. Glasnik demokratskega in antifašističnega programa Leta 1937 je bila napredna študentovska periodika obogatena še z — res samo dvema — a vendar pomembnima številkama ciklo-stiranega SLOVENSKEGA STUDENTA. Uvod v prvo številko, izdano meseca maja, se glasi: »Razmere, v katerih živimo, nam na-rekujejo izdajanjc lista, ki bo skušal postati glasnik vse slovenske študentovske mladine, brez ozira na svetovno nazorsko usmerje-nost, in zastopati dosledno njene življenjske interese. Njegov namen je postati ogledalo, kritik in organizator naše borbe proti za-postavljanju edine slovenske univerze, za demokratske svoboščine in avtonomijo, za korenito izboljšanje socialnega položaja na-šega študenta.« 2e iz samih uvodnih besed je razvidno, da si je Slovenski študent prizadeval biti glasnik ideje formiranja ljudske fronte na univerzi in je skušal na tak način uresniče-vati iniciativo Partije med študenti. Zal je že ob drugi številki posegla vmes policija z iskanjem izdajateljev lista. Kljub temu pa se je Slovenskemu študentu posrečilo iz-raziti in osvetliti glavne programske točke NAŠI POGLEDI SESTAJALl SO SE ZASTOPNIKI NARODOV 1N PO JNOVEM NACINU RAZDELJEVALI EVROPO, KOT SO MBLHJ TAKRAT PO NACINU, KI BO TOUKO PRA-VICEN, DA BO OSTAL ODSLEJ TRAJEN. V TEM- NAJ-FRAVlčNEJSEM VSEH NACINOV SE JE NAM SLOVEN-CEM ZCODILO, DA SO NAM RAZDELILI NAROD- NOSTNO OZEMLJE MED STIRJ DR2AVE1N NAM DOLO CIU USODO NAJNESRECNEJ6EGA NARODA V EVROPI. NOBENE, ŠE TAKO OSTRO. IZBRANE BESEDE NISO DOVOLJ OSTRE, DA Bl IZRAZILE, KAR BI MORALI SLEIIERNI DAN KRICATI EVROPI IN VSEM. KI SO SOODGOVORNI IZMED NAP 1937. IZDAL SLOVEN8K1 KLUB NA UNIVERZl V UUBLJANI .-.jinokratskegit iu andiašističnegii labora ..^. univerzi in v bistvenih pogledih razkrinkati nasprotnike enotne fronte slovenskih štu-dentov. V ilustracijo prizadevanj združene, demo-kratsko usmerjene slovenske mladine po-snemimo osnutek programa, ki ga je pri-nesel Slovenski študent v svoji prvi številki: »Iz nevzdržnega stanja na slovenski uni-verzi in ncvzdržnega položaja slovenskih akademikov na podlagi pravic slovenske univerze, slovenskega naroda in njegove mladine, v polni zavesti kaj mora terjati vsak narod in mladina vsakega naroda od države ter v sklatlu s svojimi osnovnimi načeli, ki jih mora uveljaviti na univerzitet-nih tleh, postavlja slovenska akademska tnladina svoje zahteve, svoj program: 1. Slovenska akademska mladina hoče po-poino enakopravnost Slovencev, hoče ne-moten razvoj slovenske kulture in znanosti. zato zahteva: popolno slovensko univerzo z zadostnimi dotacijami (univerza tnora po-stati naš najvišji kulturni zavod za dviga-nje kulture in blagostanja vsega ljudstva), novo univerzitetno poslopje z vsemi pro-stori za fakultete in akademska društva, po-polno medicinsko fakulteto s klinikami, iz-popolnitev tehnične fakultete, nove potreb-ne stolice na vseh fakultetah, ustanovitev gozdarske faknltete, ustanovitev živino-zdravniške fakultete, ustanovitev poljedelskc fakultete, ustanovitev gospodarsko-trgovske fakultete, izpopolnitev knjižnic in inštitutov. 2. Slovenska akademska mladina hoče od-pravo socialnih razlik, hoče olajšanje in omogočanje študija mladini delovnih slojev in zahteva: odpra\;o vseh bremen, ki onetno-gočajo in otežkočajo študij, popolno odpravo šolnin, znižanje vpisne takse, znižanje iz-pitnih, laboratorijskih in seminarskih taks, podpore revnim študentom od države, bano-vine in občin, podpore Jugoslovanskemu .tctrocinoobrambnega dela do analize kultur-no-političnih skupin na univerzi. Tekst je tem bolj zanimiv in važen, ker je bil sestav-Ijen v razmerah, ko marksistično usmerjeni študentje niso imeli več svojega glasila, ko so bile levičarske vrste že solidarizirane in ie bil razpored sil že dokaj jasen. »Slovenski demokratični študentju, zdru-ženi v Slovenskem klubu in Zemlji, se hkrati z vso množico neorganiziranih, demo-kratično mislečih študentov v polni meri za-vedajo vse odgovornosti, ki danes leži na izobraženstvu, posebej še na Slovenskem,« je rečeno v uvodu. Po pravilnem ocenjevanju fašistične nevarnosti so naglašali potrebo borbe proti »kulturnobojnemu klerofašiztnu« in »Ijotičevskemu nacionalnemu socializmu«. kajti »univerza tvori v tem boju prav po-seben odsek fronte«. »V demokratični Jugoslaviji, zgrajeni na podlagi bratskega sporazuma med njenimi narodi, vidimo jarastvo in izhodišče za ures-ničenje naših slovenskih narodnih teženj ... Izpovedujemo neomajno vero v resnično de-mokracijo delovnega človek^. Kot bodoči slovenski razumniki nočemo služiti nobeni kliki izkoriščevalcev ljudstva, marveč edinole našemu slovenskemu ljudstvu. V naš krog vabimo vse mlade ljudi, ki zapuščajo letos gimnazijo in ki čutijo, da bodo z nami istih misli in istega duha.« V Slovenskem klubu je bilo v letih pred vojno nad 200 članov, ki so tvorili močno in idejno oboroženo skupino, ki je bila priprav-ljena nastopiti odločen boj za nacionalne in socialne pravice delovnih Ijudi. Razen neuspelega poskusa obnove levičar-skega periodičnega tiska z AKADEMSKIM GLASOM, jeseni 1939 (izSla je le ena šte-vilka)* se na univerzi vse do propada stare Jugoslavije in še pozneje ni pojavilo nobeno napredno glasilo. Vrzel so do neke mere iz-polnjevali letaki, ki pa so že tudi prej bili akademskemu podpornemu društvu, Aka-demski protituberkulozni (ligi, zvišanje že obstoječih štipendij za izpopolnitev strokov-nega znanja v tujini, enakopravnost pri raz-deljevanju štipendij, ureditev Knafljeve in drugih ustanov, neodvisno akademsko menzo, neodvisni akademski dotn, zaposlitev vse in-telektualne mladine, da se univerzni zdrav-stveni fond vrne v roke štndentov, da denar ostane v Ljubljani, demokratizacijo Ferial-nega saveza, četrtinske vožnje. 3. Slovenska akademska mladina zahteva uvedbo vseh demokratičnih svoboščin in upo-števanje osnovnih pravic mladine, zato za-bteva: popolno avtonomijo univerze in vse akademske svoboščine, svobodo zborovanja in govora na univerzi, svobodo akademskega tiska in študentovskih organizacij, amnestijo vseh študentov, obsojenih od šestojanuar-skega režima, tajno volilno pravico, nov demokratičen zakon o Univerzah, novo občo univerzitetno uredbo, odpravo univerzitetne uredbe iz leta 1931 in vseh uredb izdanih na njeni podlagi..., omogočanje snovanja po-sameznih univerznih reprezentančnih organj-zacij in reprezentančne organizacije vseh univerz Jugoslavije, reformo študija po so-dobnih načelih, sodelovanje študentov pri iz-dclovanju vseh uredb, ki se tičejo študentov, zastopnike študentov v univerznem razsodi-šču, omogočanje snovanja in poslovanja zvez strokovnih društev istovrstnih fakultet vseh univerz v Jugoslaviji, dostop vsej mladini na srednje šole vseh vrst, omogočanje vstopa iz vseh srednjih šol, tudi iz srednje tehnične, učiteljišča in trgovske akademije na univerzo. 4. Slovenska akademskt mladina hoče združitev razkosanega slovenskega naroda. njegovo osvoboditev izpod fašističnega jarma in napredek na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Zato se bori: za svetovni mir za politiko Društva narodov, Male Antante in kolektivne varnosti, proti vojni in fašiz-mu, zlasti proti ogrožanju slovenskega naroda od strani italijanskega in nemškega fašizma in imperializnta.« Tik ored voi^^- za resnično ^m^kmciio delovnecicf človeka važno propagandno in obveščevalno sredstvo med študenti. Le kot primer naj navedemo znano politično izpoved Slovenskega kluba leta 1940, ki je bila izdana v obliki letaka in je imela za posledico aretacijo vodstva kluba. Po vojni: sredi ustvarjanja novih družbenih odnosov Za napredne študente se je študij na uni-verzi z okupacijo ali v letu po njej nehal. Nastopilo je obdobje, ki je narekovalo nov, drugačen. tudi neposrednejši način borbe za katerega koarenlne segajo že v sam začetek naprednega študentovskega gibanja, stalno povezanega z bojem naj&irših plasti delov-nega ljudstva za naprednejše in pravičnejše družbene odnose. Ker sami doživljamo današ-nje obdobje tega proce&a in smo tudi nje-govi neposredni tvorci, naim o njej v tem okviru ni potrebno izgubljafa besed. Le na kratko in predvsem le v informacijo si oglejmo genezo povojnega študentovekega tiska na ljubljanski undverzi Februarja leta 1946 je izšla prva številka VESTNIKA ljudske študentovske mladine Slovenije. Ob tej priliki je bilo zapisano: »Po štirlh letih težke borbe smo se zopet sešld na naših fakultetah. V novi, ljudski državi sa hočemo ustvariti novo, ljudsko aniverzo, ki bo izgradila ljudske inženirje, zdravnike, profesorje. Hočemo postati dobrl strokovnjakd, ravno tako živo pa se hočemo zanimaM za vse o&tale probleme univerze in &kupnosti, hočemo postati pravi tovariši pri delu... Naž tisk mora pomagati pri tem delu, kazati nam mora pot, reševati naša študeintavsika socialna, politična, kulturna, študijska in strokovna vprašanja. Vestnik bo prinašal informaitivne članke o življenju na novih falcuitetah in akademdjah, o protole-mih, kii &e na njih javlj-ago, o načinu, kako naj jih rešujemo ter s tem postal vez med štiidenti in profesorji v borbi za novo, res-nično ljudsko unlverzo ...« Kljub potrebi študentovskega glasila pa Vestniku ni bilo usojeno dolgo življenje. Po treh Stevnlkah, naipolnjenih s problematiko okrog druge konference Ljudske študentov-9ke mladine, se Vestnik sicer preimenuje v LJUDSKEGA ŠTUDENTA, ki pa po kon6a-nem letnem semestru 1. 1946 premeha. V samokritični analizi je bilo rečemo, da si lia-t ni znal prddobiti vseh študentov na univerzi in si je zanadi tega uredništvo zadalo nalogo, da naslednje leto li»t preuredi in ga posta*vi na druge, žirše osnove. »Bodio6a oblika naj bo brošurno-revijalna, kot osoiova za vse-bino pa bi se jemala predvsem poljudna predavanja, referati in debaite, ki se odvijajo pod okriljem študentovske organizracije na univerzi...« Omenjeni načrt pa je kaano doživel svojo realizadjo. Sele aprila 1948 je izšla, sicer za-jetna, prva številka STUDENTSKE REVIJE, gla&ila Ljudske fitudentovsike mladine ljub-ljanske univerze. Prva številka je bila ob-enem zadnja. Zaio je STUDENTSKI LIST, glasdlo LŠM ljubljan»ke univeorze ob izidu, 20. marca 1949, za»e ugotovil: »Zopet je tu ... Skaraj tri leta je spal, zdaj pa j« spet tu... In misli tudi ostati, Študentski list nam-reč ...« »Studentški list bo vsakega seznanjal s probleml iraznih fakultet, nas združil, nam pomagal izboljševaiti študij in v»e naše delo.« Studentski list je svojo obljubo držal. Kmalu je bil pove^an lormat, predvsem pa: ljubljanski študentje so z njim dobili li-st, ki je s svojim rednim izhajamjem poinovno vzpostavil konitinuiteto v vrsti študentovsikih Clani Slovenskega kluba in snujoče se Zemlje (ki naj bi nadomestila razpuščeno Njivo) so sredi leta 1939 v ciklostirani obJiki izdali PROBLEME SLOVENSKE AKADEM-SKE MLADINE. Na 25 straneh so skušali za-jeti problematiko ljubljanskih študentov od načelnih ugotovitev preko pregleda strokov-uih društev, socialnega vprašanja, skupnega realizacijo v naprednih študentovskih gru-pacijah oblikovan in v predvojnem napred-nem študentovskem tisku izražen program. Študij je zamenjala krvava borba za na-cionalno in socialno osvoboditev. Historiat predvojnega naprednega študentovskega tiska je poglavje njene ldejne predprdprave Strani povojnih študentovslaih glasil pa spremljajo drugo plat borbe na začrtani pati. Ze bežen pogled na posamezna obdobja te poti, ki jih odsevajo strani študentovskih glasil in publikacij, nas prepriča, da smo sredi daljšega, kontinulniranega procMa, giasil. Ob ustanovitva ZSJ leta 1951 je spre-menil svoje ime. Iz Studentskega lista je nastala TRIBUNA, ka tako s svojim pred-hodmkom že več kot deset let spremlja življenje in delo ljubljanskih študentov in v tej srv-oji vlogi lahko samo nadaljuje revo-lucionarne tradicije naprednega študentov-skega tiaka. S. K. TELESNA KULTURA IN ŠTUDIJ 19. januorja bo skupščina Akademskega športnega društva Olympije, ki bc podala pregled športne in telesno kulturne dejav-nosti naše študentovske mladine v preteklem letu. čeprav v po-slednjem času deluje na univerzi tudi Zveza študentovskih športnih organizacij, bo to srečanje in pregled delo toliko bolj uomembno, ker nam danes organizacijska struktura univerziietnegu športa ne ustreza več povsem in ker čakajo naše športne organizacije nove naloge in oblike dela. Košarkarji Olympije so bili v preteklem Ietu najboljši. - Poskrbeli so tudi za mednarodno afirmacijo jugoslovanske košarke. Tokrat so že drugič zmagali na novoletnem turnirju OIympije. športno srečanje v Sežanl Akademsko športno društvo Oiympla je v poslednjih letih bilo dejanski nosilec celotne telesno kulturne dejavnosti na univerzi. Edino je poskušalo si-stematično vključevati v delo študentovsko tnladino in ji omogočati telesno kulturno izo. braževanje. Vendar je kot dru-štvo tnoralo skrbeti tudi za kvalitcten šport in delo z mla-dino, ki je osnova takemu kva-litetnemu programu. Najpo-membneje je to, da Akademsko športno društvo ne > le po-» stati izolirano in ,je danes že v pravem pomenu besede pred-stavnik najrazličnejših slojev in poklicev. Tako društvo je doseglo v preteklem letu vidne uspehe. O tem govori vee kot dovolj že zgolj porast Članstva, ki je v letu 1959 doseglo število 2300. Nič manj pa ni ta kolek- ŽIVAHNA DEJAVNOST V začetku letašnjega študij-skega leta je športno življenje v goriškem in kotpirskem štu-dientovsikem pokrajiinskein klu-bu precej žiivalino Po nediav-nem gostovanju žpoirtniih eknp goritških študentov v Gotrici, kjer so teikmovaiti s sred-nješotokimi eikiipami, sta se 16. decembra na staddonu Svobode na Vieu pomieirili nogoimetnj moštvi goriiških študentov in študenov kaprsikega okraja. V tej zammivi in boarbeni tekimi so zmagali Goiričanj z psizuJtatom 4 : 1 (3:1). Zma-govakii so se predsta/vili kott vdgrano in izenačeno moštvo in so bili sikoraj viso tekmo v rah-li terenski p^remoči. Morda bi biil izid tesnejši, če ne bi ne-sipretnj kopirski napadalci za-mudili neikaj izrednih prilož-nosti. Sicer pa rezultat ustreza dogodkom na igrišču. 20. deceimbra pa je Klub štu-dentov kc

rsikega okraja orga-niiziral v Sežani veldiko športno sireičanje s srednješolci iz Po-stojne, Kopra in Pirana. Po-meridii so se v nogometu^ od-bojlki, namizneim tenisu in ša-hu. V nogometu so se študentje v prvi fcekmi sirečali s srednje- šolci iz Kopra in tekrno izgu-bili s 3 : 1 ter tako zasedli zadnje mesito. Zmagal je Koper pred Postojno. Piiranoim in štu-denti. Studentje so na trenutke zaigrali prav iepo. tekmo so iz-gubMi predvsiem zaradi nevi-granosci in pomanjikanja kon-diicijje. V odbojki so se študentje najprej pomerili s Koprčani in brez večjih težav zmagali z 2 :0. Finalna tekma s srednje-šold \z Postojne je bila zelo razlburljiiva, napeta, pa tudti pineceij kvalitetna. Studentje so se raziigraili šele v zadnjem se-tu in zasiuženo zmagali z 2 :1 pred Postojna, Koprom in Pi-ranam. V žensiki konkurenci sta nastopili saano ekipi Kopra in Postojne, v kateri so zmaga-le Koproanke. Preimočno so študentje zina-gaU tudii v namiznem tenisoi, kjer so najprej odpravlli Po-s.tojno s 3 : 0, v finaJu pa Ko-per s 3 : 1. Vrstni red: 1. ekipa š'budentov, 2. Koper, 3. Postoj-na iin 4. Piran. Šaihovslki moštveni brzoturnir s-e je končal z nasilednjiim izi-diom: 1. Kopeir 10,5 točk, 2. šikiidentje 10, 3. Piiran 6,5 4. Postojna 3 točke Pri tem so Brzopotezni šah študentje premagaW Pirančane in Koprčame s 3:2, postojnske srednješolce pa s 4 :1 Po vseh teh disciplinah je bil končni vrslni red tak: 1. Ko-pear, 2. študentj-e, 3. Postojna in 4. Piran. Tako so letos osvo-jili pokal Kluba študentov kopai;ikega okraja koiprski sred-nješolci in ga bodo branili na prihodnjem podobnem sreča-nju. Te športne prirediitve so m©d sežanskim pcebivaLsK'om vzbu-dile precejšnje zanimanje, ta-ko da so bile vse tekme dobro obiskane. Škoda, da na snceča-nje niiso p^isipeli tudi tržašiki sirednješolci, ki se niso moglii odzvaiti povabilu. Taka sirečanja s srednješoO.-sko mladino so zelo hvaležna priJika za tesnejši stik študen-tov in ostale mladiine i^a tere-nu. Dobro bi bilo pritegniitj nanje cudi delavako in kmeoko mladino ter domače športne organizacije. Toda tudii ta za-6etna obliika je precejšen ko-rak za populanizacijo in mno-žičnost študentovskega šport-nega življenja po pokirajinfikaih klubih, obenom pa tudi za po-živitev teilesno-vzgojne dejav-nosti po poiaameznih krajdh, od koder študentje iizhajajo. Vsekakor so taka srečanja zelo primerna obLika dela, ki bi .io kazialo čimbolj razširitj tudi po ostaliih šrudentovsikih pokrajinsikdh klubih. tiv napredoval v kvalitetnem pogledu, saj so nekateri klubi in posamezniki med najboljšimj v zvezi in republiki. Kljub vsem tem uspehom pa ne moretno biti povsem zado-voljni. V društvu je premalo študentov. Ceprav Akademsko športno društvo dosledno iz-polnjuje program, ki je po-memben za študentovsko teles-no kulturno dejavnost, pa lah-ko ob ugotovitvi, da je vklju-čeno vanj le 800 študcntov, ostr-mimo in se upravičeno vpra-šamo zakaj. Vzrokov je prav gotovo več. Niso zgolj pomemb-ni materialni, med katere šte-jemo sredstva, objekte, napra-ve in rekvizite. Enako in mor-da še bolj so pomcmbni tisti, ki omogočajo širšemu krogu študentov vključevanje že za-radi tega, ker je to tako dru-štvo, ki mora izpolnjevati dolo-čen športni program in kjer pridejo do veljave premnogo-krat le najboljši. Študentje pa si od telesne kulture ne želijo le vrhunskih dosežkov in šte-vilnih tekmovanj. Želijo si treningov pod strokovnim vod-stvom, želijo si čim veo šport-nega udej&tvovanja brez kakih potsebnih zahfev. Takim zah-tevam Olympia žal iz mnogib ra&logov, ki so že zjoraj otne-njeni, ne more slediti. Prav za voljo tega bo letoš-nja skiipščina toliko bolj po-membna, ker bo morala odgo-voritl na vsa vprašanja, ki uh post^vlja študentovska mladi. na. Realizacfja in izpolnitev ta-kega »študentovskeea plana« v športu in telesni kuHnri pa bo zahtevala postavitev n»vih na-log in .iasno opredelitev deln vseh športnih organizacij na naši univerzi. Ce skušamo nekoliko natanč-neje analizirati te zahteve, naj omenimo predvsem naslednje misli. Akademsko športno dru-štvo Olympia mora biti dejan-sko odraz kvalitetnega dela šport- 9 ,ov-žiludentov. V svo.fi sredi na,j zdru?uje najboljše in vendar naj otnogoči tudi vsem ostalim študentom. da se vklju-čijo v njeno sre-dino in da se pod strokovnim vodstvom dalj^ razvijajo. Te zahtove predstav-ljajo minimalen prognim. kl" bi ga društvo moralo v nasled-n.iem obdobui z gotovostjo re-šiti. Dmgo. nič manj pomemb-no vprašanje pa je, kako ure-diti vprašanje trenerjev. ki so za vadbo in strokovno delo nujno potrebni. To nalogo bi morala uresničevati komisija za telesno kulturo pri Univer-zitetnem svetu, katerc naloga jc, da omogoč! vsem študentom telesno kuiturno dejavnost pod vodstvom sntirokavnjflikov, tako da bo ta program dosegel uspeh ne pa morebiti kvarno vpHvai na zdravje študentov. Ta program Iahko zdmžimo v akademskem gportnem društvu. V zadnjem času se v naši »športni politiki* mnogo raz-pravljalo o štipendiraniu šport-nikov. Tako politiko v študen-tovsklh vrstah najodločneje za-vračamo. Prav gotovo ie pira in osnovna naloga vseh študen-tov študij in izpolnjevanje štu-dijskih pogojev in obvez, izpol-njevanje dolžnosti do družbe. Sfdaj se v šport postavljL.«« nWe norme, ki omogo^ajo športnikom in tudi študentom, ki dosegajo vrhunske storitve, materiaine ugodnosti v obliki štipendij, ki v posameznih športnih panogah dosegajo tudi do 25.000 din. Ob tein se resno vprašujemo, kaj je primarno, in ali je res športno udejstvo-vanje in dosezanje vrhunskih storifev toliJko bolj pomembno, da so določme tako visoke šti-pendije za do&ežke, ki so mno-go mnogo tnanj pomembni od študijskih. 19. januarja bomo morali najti ortgovor §e na nekatera vprašanja. kot so množicna te-lesna kultura. vprašanje finan-siranja ipd Med tcmi bo prav gotovo najpomembnejše tisto o probleinih splošne telesne kul-ture, ki naj bo zagotovljena v samem programu univerzitet- nega študjja, Odveč bi bilo po-udarjati, kako pomembna je telesna kultura pri študiju in razvoju mladega človeka, saj so danes že mnoge univerze na svetu v svoj program vnesle šport. ki je enakovreden osta-lim panogam in zlasti pomem-ben za doseganje dobrih štu* dijskih pogojev, vzdržljivosti in plodnega udcjstvovanja po končanem študiju pri delu. Teh nekaj misli naj bo 1« prispevek k razpravi na skup-ščini Akademskega športnega društva, ki bi moral na te in druge probleme gledati s svo-jega zornega kota PROGRAM fakultetnih prvensiev v smučcnju za leto 1960 10. januar - medicina, stomotclogija, ekonrmija 17. januar - strojna, arhitektura, gradbenc, geode- zija, prnvo 24. januar - kemija, metalurgija, rudarstvo, teksSilna 31. januar - VŠTV, V?š, ekonomska, VŠMS, VŠSD, agrcnomija, gozdarstvo, veferina Tekmovanja bcdo v slalomu. ReferenJi posameznih fakultet morajo prijaviti tek- movalce do srede od 19. do 20. ure tistega ledna, ko so na programu. Istočasno se lahko prijavijo tudi ne- tekmovalci-izletniki. Stroške prevoza za tekmovalce ter dva spremlje- valca z vsake fakultete, ki prijsvi nad deset tekmo- valcev, plača organizotor. Tekmovanje bo v dveh razredih in sicer: Skupina A: rednl slušatelji univerze, akademij ali visokih šol/ kl pri Smučarski zvezl Slovenije niso registrirani kot tekmovalci zveznega I. ali II. razreda. Skupina 6: redni slušatelji univerze, akademlj in visokih šcl zveznega I. ali II. razreda. Tekmuje se posamično.. Trije prvoplasirani tekmo- valcl oziroma tekmovalke vsakega združenja dobijo diplome. Prvo kolo odbojke je za nami VŠTV je bila premočan nasprofnik pravnikom (2:0) Pravnlkl niso dovoli podkovani v odbojkl Ekipi Višje šole za telesno vzgojo in pravne fakultete sta nastopLl; v postavi: V&TV: Klavora, Koprivnjak. Mavri-č. Obšteter, Repnik, Stnaj-neir, Zidarič. Pravo: Bervar, Janc, Kopeclky, Poljanšek, Sluga. Šnuderl. Pred samim zaičetkom so iineli pravnLki velik problem, kje najti v soboto zivečer (sobota j« neuiradino namenjena le diružab-nemu razvedirilu. kinu ali plesu) šest igralcev. Med teikmio med agrcmomi in nairavoslovci &o se pravniikJ le zbrali in nastopili proti nadmočnen.u nasprotaiku-Pred tekmo je bilo nekaj oboje-stranskega razburianja zairadi nasitopa neikiateirih regi striranih tekmovalcev, ki pa kasneje ni-so nasitopiJi. Tudi Sluga. izredni študent VŽTV, n; nnogel nasto-piti za elcipo VŽTV. Propozlcije dopuiščajio nais-top le rednim slu-žateljem in abisolventom. Ven-dar ga j« kcrt aibsolventa prav- ne fakultete spreiela v svoje vrste eikipa pravnifcov, Vendar tudi to ekiipi pravnikov ni prav nič poimagalo. V prvem nizu so dosegl: le Stiiri to6ke, v drugem, koso že miald spozriiali soigralce in naspro-tnike, pa celo sedem. Kljuto hudemu porazu pa se niso vdali in so se odločlli, da bodo pričell z vadbo1 odbojke in bo<3o na prven«tvu še nastoplli, če- prav nimajo najiboljš^ih možnie< Pe- ¦ <¦¦ Karamehmedovič) 31,5 točke. Slede: Akademski kolegij (Ra-tajc, Sprajc, Bolčič, Topalovič) 31, efeonomska (Habe. Bojc, Mavl ) (Česalk. Ivkovič, SrdiČ, Košir) 23, rudarsko-metaluTška (Glogo_ vec, Teleibak, Kostovski, Todo-rovič) 22,5, medicinska, pravna, višja peds.gO'9ka šola, naravo-slovna, goizdarska, stomatolo-žka. Izven konkurence je do-&egla ekipa elektro II 5—6 me-sto s 25 točkaimi. Najboljši posaimezniki na de-skah &o bili: I. deska: Bedernjak ((medici-na) 9 tof6k, Milinfcovič (elektro), 8, Habe (ekoaom.ja) 8. ita -i.;r (Akademsk: kole.^ i) 7,5 II. deska: Jazibec (elelrbro) 10,5, Sprajc (kolegij) 8,5, Potoč-nik (el&ktro H) 8,5, Telebak (rudar.-kir-me1'-^'. ¦-<».• -r< III. deska: Bolčič (kolegij) 9,5, Petnovl* iv'?'' ¦ •-Jlč (elektro II) 7,5, Kostovski (rudar.-metaluirg.)) 6,5. IV. deska: Tcpaiiov;.'č (koiegij) 8,5, Košir (strojoa) 8. Kairameh- medovič (elektro) 7,5, Ivanič (ekonomija) 7,5. Tekmovaltia komisijia reziul-tatov še nj verificiirala, tako da še niso reSeni vsi problemi, ki sa to vsi po-gioji. Predvsem je občutno po-manjka.nje telcvadnic v zimskem času, pia tudi študentovskih ŠDortnijh igrišč Zia letni 6as. Studentovska športna organi-zaciia dobdva veliko finančno podporo Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu I^R Bosne ki Hercegov ine> ki je dala za izgradnjo študentov-ekega športnega parka v zad-njih dveh leti-h okirog 40 mili-jionov dinairjev. Pri gradnji športneiga pa.rka je s^odelovala tudi delovna brlgada študen-tov. Predstavniiki študenitovsklih špartnih zvez Beogratfa, Zagre-ba. Skioplja ln Ljubljane, ki so se udeležili skupščine, ao izra-zili željo za kar najboljše so-delovan je med jugoslovansiki -mii unitverzitetnimi centri, kl je Wlo vse doslej piremajhno. Važ-no vlcgo pri tem zbliievan.}u pa bi lahko odigrala prav športna srečanja študeittov. To sugestijo so navzioči to>plo T*ozanimali. Poleg tega smo zvedeli, da so zaa-adi te napake sklicali poBeben sestanek in na njem uredlMi svoje probleme. Metalurgi premagali kolegijaše V prvi teikmi pnrve skupine sta igrali eklpi rudarisko-meta-lurške faikultete ln Akademske-ga foolegija. Rudarsko-metalurška: Baii, Boisioči*, Bergles, Hary, Karič, I^ubl«, Stolič, Kodegij: Ažman, Gfešper, Hren, Mandeljc, Mrricovrč. Staudohar, Suput, Velltoojne. Ob&ma ekipama se je v začet-ku poznalo, da igiralci že dalj časa nlao igiraii. saj sl nobena vrsta ni mogla pridobitl velike prednostl. Prvi set so metaluirgl dvj-sebno paziti pri pripravljanju telesno-kultumih priredi-tev za študente. Z dobro pripravlje-nimi akcijami bo Zveza štu-dentovskih organizaeij prido-bila še več aktivnih članov. Že zadnja tekmovianja so pri-vabilia v telovadnico precej takih študeartov, ki se niso' ukvarjali s telesno vzgojo, od-kair so zapustili srednjo šolo. Delo v preteklem letu nam je pokazalo tudi neikaj po-manjkljivosti, odkriio pa nam je tudi nove možnosti za te-lesnovzgogmo aktivizacijo več-jega števila študentov, ki pia jiih doslej iz različnih vzro-kov nisimo priiteginili. Naj vas seznanLmo z neka-teriimi oiblikami in prcblemi špor.tnega udejstvovanja med študenti naše univerze. Napro-sili smo nekaj športnih de-lavcev, da bi nam povedali nekaj o svojem delu. Siceir tu še niso obravnavani vsi prob-lemi, vendar ne bo napak, če študente seznanimo vsaj z ne-kateriani, Tudl rešitev teh bo rranogo pripomogla k splošni ureditvi vprašanja telesne vzgoje in štpoirtia za študente. V mesecu januarju bomo izvedli prvenstva fakultet v smu- čanju. Studentje! V čim večjem številu se udeležite naših tekmovanj in izletov. Šport na novih poteh PtpeteiMo j« leto dinii, oddcar le bila ustanovljeina Zvea&a fftud«aiitiovisiki žpoartniikia orga-nteaciij ljuibldams^kie undveirize, V teim krattteeim času je pokazialia, <%, je visielcakioir pofbreibma in d» lalitoo Stuidieintj© v prdhioidinje š© z veičjCim aaiupamdem sptremljiajo n(jetno dtelio in se vanjo vktjuiču-Jejio. Organiizacdjia je v ^1111 te&a-Eastavillla teimeljie resiaeinau in orgaintijziiraTieiiruu dlelu, tajk0 da j« reziultat tega prvie®a olbdiobja ž« nekad osniorviiiih argiainizaciitj na Posameznih fakuilitetah, med kaiteiriimii so najlbolljše nia {©leela i>n &o same pniičele z inteirniiim de-lom, toi bo le pospešilio celoftmo dtejiavmcNSit v okviiiru ongamiiaaci-je in umliveiTze. To otodobje lahfeo oanačimo za usjpešnio tudi v vpražiainju &vg&-niiz»ci'j raziruih tekmoivain j za študfemite. Onganiizaoija je v pn©-tekllem letu pripraivilia šest pr-ven&tev, kaiteirih se je udeležtilo pnetoo 700 taMti šttudeotov, ki &e drugaiče s špotritam ne uiklvarjia-Jo. Tq je nsdvomino veMk xeasul- tat 4n uspeh in kiaiže, dia je med žtuidiein.ti za ž)port veliteo ^and-mianje fa da je taka podiitikia OTigainiEiaiciiljie piovsem pinaviilna. Pni tem pa lalifeo ugotovimio še to, dia je liaibJklo taka študentov-ska šparitna ongainiziaciija tudi v \iqgioJTiiO-ipoilirtJii6nie(m smiislu po-miembn«, utn, bo njeno funkeij>o Zveaa študeaiitovstoiih športnih orgainiiizacij želi v S|v'oj prograim Viključiti čiinveč štvidentov. PnavzapTav ji© to oirgainii^zaciiijia, v kateni bd monaii biitii vklju-6eni vsii šbudientje. Monali bi skribeti aa 6im poipotaejišo teles-nm bo le^to pcrrnagalo pri fizdi&niih napotrfli, ki jih mioDajo piremagovati Po-nejio 'uparabljati odpntih. šptcnrt-nih napirav. Dvonaine so v na-šem mestu in dirugod taiko pre- ippodmjieviain.jitt naiŠ&ga pnograima, za katereiga veipaio^ da bo štu-denitom raudai dotočeine kori*stil in tv»tv>arAl poziitivne arezultaite. Zveza študentovskih Sportnih oirganizacij je pd^ločno zastavitla program avojega d©la. Cepriav piU 'njetgpivem iuiretsnii6eivan,ju in svojeim pmaiktil&nein dielu naleti na mnoge ptrobleane im teža-ve, ne bo cKdBitopila od začrtane smeirai. Ta organazacija smatra, da je v iresndci pofeliicana, dia se bori za, napriedek špoirta im telesin« kiilter« med študenti. Teleisma kluiltera in. špoirt v tem smislu im. v tem proigraimu laih-ko pomemiii v resmici ogromen prispevelk ik sbopnjeviaiij u fi-zvčsnih in telesnih . sposiobinosti mladiega človetea, nnladega štu-dienta, -kii ž«li p,o koinčanem vi-sokoiž&lskem &tudi.]u vs,e svoje uimsike iin ždvljenjdce sile po-svettiiti itzg!radn.ji naše družbe. ŠPORTNA TEKMOVANJA — NOVfl OBLIKA DELOVANJA POKRflJINSKIH KLUBOV V začetku letošnjega žtudij-¦keg»a leta so pakrajinski klu-bi pokazali veliike uspehe pri refevainju problemov, na ka-fcere so naleteli v matičnih krajih. Njiihovo delo se ni omejilo le na ureditev mate-rialnih pogoijev žtudentov, am-palk so razrvili uspešno sodelo-vatriije z vsemi zainteresira-ni-mi forumi v domačem kmju. Naijbolj delavni klubi so iz-braili nove ablike diela. Ena teh oblik je navezo-vanije stilkov z bodočiimi štu-denti, toarej s srednješolci. V okviru srečanj s srednježolci domačega kraja so bila» tudi 8pon*tna teikmovaeja. Ntaprosiii smo tov. Stepan-či^ča, špoirtnega referenta Klu-ba goiriških študentov, da nam je povedad nekaj besed o tej, za sedaj novi dejiavnosti klu-ba. Klub goriških študentov je prvi v letošnjem šolskem letu pripravil srečanje s srednje-šolci v Novi Gorici. Vsekakor so taika srečanjJa konristna, saj se tako najlaže zbližajo naži bodoči kolegi z nami, študen-ti. V okviru športnega tekimo-vanja se tudi ,dobro medse-botjmo spoiznarno. Tudi korist-nosti samega športnega udej-Sftvovanja ne gre ziametavati, saj vemo, da se študentje le prehitiro odvadijo telesne vzgo-je. Pri teh športnih srečanjih v bissfcvu ne gre za rezultate, saj so štud-eatje nujno v znatno slabšem. položaju glede kondi-CŠJ€, vigranosti in celo takti-ke igre. Dokler ne bo postala t&LesTisi vizgoja wa univerzj fa-fcultativen predm.-y:% b"d^ t^V^ jii podbbna špoirtna sire^anja le »tnrar niadarjenejših posa- metzaiikav ali aktivnih šport-nilkov. Taika srečanjia pa mehote sprožiijo med študenti željo za špoirtairn iidejstvovainjem. Za-niiniva, botfbena srečanja jiih vzipodbude, da se za bodoče prireditbve bolje pripraivdja in to je že zek> pozitiven dose-žek. Drugo vprašanje pa je vprašamje možnosti zia taike priprave. Študentovska šiport-na organiizacija pripravlja svoj program v okviru fakultet, za špoaritaie aktive ipokrajimskiih kluibov pa bi potreboviali po-sebne oblike. Položaj se bo zek> iizboljšial, ko bo na razipo-laigo dovolj ttelavadnic za vad-bo poizimi im pa trenerji. Saj taka teikmovanja v strokov-nem smislu niso kar tako. Študentom bi- nedvoinno uga-' jtalo, če bi se vrnili s te*kmo-vanj večikrat tudi kot zmago-valci, kiar pa sedaij skoraj ne gre, saj se srečujejo s posebej prijpravljeniimi in iizbraniimi ekipaimi. . Seveda ne gre sedaj za to, da bi se vsa dejavnost kluiba izčrpala s takimi špoHjnimi srečanji v domačem kraju, vendtar je to pblika, ki je po-sebej za študente precej vab-ljiva, saj združuje koristao s prijetniim. Kot je videti, so našo pobu-do prevzeli tudi drugi klubi, vendar svojih planov preko zime ne morejo uresničiti. Vsekiakor pa moramo s stali-šča študentovslkega športnega udejstvovan.ja nasiploh to ob-liko aktivirtanja študentov sa-mo pozdraviti in upamo, da bodo vsi merodajni činitelji v badoče podprli podobne akcije šitjudenttortsstkdih pofloriajiinsiktih kliuibov. Pozabili so na prostore za športno življenje Spr--a smo nameravali op da se čim več študentov oddelka začne ukvar-jati s športom. Takoj po ustano-vitvi je športni odbor začel s propiagriranjem telesme kulture. Pokazalo se je, da je med štu-denti precej zanimanja. Nastalo je vprašanje, kje dobiti telo-vadnico z.a zimski čas. Telovad-nica za Bežigradom je vsak te-den še preveč polna. Brez telo-vadnice je delo za uvajanje te-lesne vzgoje ko-t fakultaitiven predmet, za kar so se odločili sami študentje na našem oddel-ku. skoraj brez pomena. Edima rešitev j«, da se v že narejeni projekt bodoče fakul-tete in inštitutov za šibki tok (ki že eksistira) in jaki tok, ki ga bodo kmalu začeli graditi, vnese tudi načrt za telovadnico« Dobro vemo, da je odl&čitev I. kongresa za telesno kulturo bila, da se pi&leg novozgr^jenih šol in fakultet zgra-dijo tadi prostori za telesno vzgojo, ki naj omogo-čijo študentom, da se v prostem času ukvarjajo s športom. Taki prostari bi se lahko uporabljali tudi v druge namene, kot so skupščine, razstave. seminarji in podobno. Upamo, da nas bo fakultetna uprava im uprava inštitutov pra-vilno razumela in projektom pridružila še telovadnico. Pa tu-di mi sami smo pripravljeni s prostovoljnim delom pomagati, tako da bi prlspevali svoj delež, da ne bi bili stroški previsoki- Iluzorno bi bilo misliti, da bo imela vsaka fakulteta svojo te-lovadnico, vendar upravičeno upamo na to, da bi se v vseh novczgrajenih fakultetah pri-pravili posebni prostori, kjer bi se odvijalo družabno življenje. Predvsem bi rabili nek prostor, kjer bi lahko postavili nekaj miz za namizni tenis. pa tudi primeren prostor za streljanje ne bi bil odveč. V novih pogojih št^dija po-udarjamo tudi večjo navezanost študentov na fakulteto. Taki prostori za družahno in skromno špartno življenje bi prav gotovo veliko prispevali k temu. Zato bomo p-odpirli vse akcije študen-tov, da se ta pomanjkljivost v vseh projektih fakultet, ki se bo^o kmalu pričele graditi, po-pravi. Pozimi šport v domovih zastane Spoznati hočemo glavne značilnosti športnega udej-stvovanja študentov, ki prebi-vajo v domovih. Obiskali smo tov. Ajdnika, študenta ekono-mije, ki je športni referent v Akademskem kolegijii. Ttakole nam je povedal. Ne bi mogel trditi, da med stanovalci Kolegija ni zanima-nja za šport. Res pa je, da v zimskih mesecih močno popu-stimo in zato je videti, da smo kolegijaši v športnem udejstivovanju več alj mi3nj pasivni. 2e samo strelci dokazujejo prav nasprotno. Ker nekaj Ča-sa niso smeli trenirati v men-zi, so trenirali na dvorišču, kljub slabemu vremenu in mrazu. Sedaj jih redno najde-mo na treningih dopoldne v menzi. Z»al imamo v zimskem času na razpolago le prostore menze, pa jih ne morejo upo-rabljati drugi. kot strelci in šahisti. V zapebku študijskega leta smo sicer iskali po ljubljam-skih šolah prosto telovadnico, a je nismo dobili. Prepiričan pa sem, dia je med nami mno-go takih, kj bi se po študiju radi malo »pretegnili-«. Ne le pomanjkanje prostora, ampak tudi pogoji za vpis na fakulteto in še posebej pogoji za bivanje v domu so ovira za večjo športno dejavnost ko-Legijašev. Tiako ostane po opravljenih študijskih dolžno-stiih le malo časa za kaJteiro koJi d^rugo aktivnost. Poleg streljanja in šaha se študentje v Kolegiju navdu-šujejo za odbojko, namizni te-nis in balinanje. Naše želje in niačrti za pri-hodnost? Priboriti si telovad-nico, saj je telovadnica Par-tizana Bežigrad sedajs.' preo-bremenjenia s tekmovanji Zve-ze študentovskih špoirtnih o>r-ganizacLj. Radi bi vanio priva-bili še vse tiste, ki sedaj še oklevtajo. Nameravamo se ude-ležiti vseh tekmovanj, ki jih bo razpisala ZŠŠO. Glede tek-movalcev imamo težave, ker mnogi naši študentje tekmu-jejo v okviru fekultet jn nam tako ostane le malo na izbiro. Na samem terenu Bežigrad bomo skušali ntajti stike z >*do-mačimi-c- športniki. Kot vidimo, je položaj v ziimskih mesecih v Kodegiju in Naselju precej slab. V obeh domovih ni primernega pro-stora za športno udejstvovanje v večjem merilu. Karistnia je pobuda, k] so jo dali stanovalci Naselja, da bi z mesečnim prispevkom de-setih dinarjev od vsnkega sta-novalca zbrali potrebna sred-stva za nabavo prepotrebnih športnih rekvizitov. Zal bodo verjetno tudi v prihodn.je stanovalci študen-tovskih domav prisiljeri! še nadalje delovati v omejenih možnostih Posluževati se bo-do mo>rali telovadnic i.n igrižč, ki jih bo m štud^nte dobila ZSSO in upamo. da se b'o v tem pogledu položaj kmaly znatno izboljšal. Najprej delo doma V zadnjem Sasu se precej go-vi uspešno delujejo. Atletl Olympie so predvsem zaradl uspehov svoje ženske vcrste na drugem mestu. Qlede jim judo-isti, ki so že več let med naj-bcfljšimi, takoj za njimi pa ¦)« več klubov, ki se v svojem d'e-lu stalno srečavaio z mnogimi težavami predvsem materialne-ga značaja. Zadnje mesto no©o-metašev kaže, da jim bo tte-ba ^r.^^trvf, ^rg^.r) njih(5vih težav. Tudl Trg revoludje J« bil brezimadežno gladek in sluzast. Poiedlca je povzročala nejevolj-no trdbezljanje in škodoželjen fcrohot. Drevored študirajočlb zijal, ki se je nabrafl ob stranl, se je nesramno režal sleherne-mu revežu, ki je pešačil ali vi-žal mimo. Gledalci smo bili raz-li&nega porekla in z raalično obllkovanimi jarki v možganih. Prevladmrall smo taki z red-kejšimi zobml in ookvarjeni-mi mislimi pod pazduho. Vsak padec smo napovedovali s s.trah vzbujajočo zanesljivostjo. Tudi biciklistka a vihrajočiml ušesi ln najlonsko mrežo v očeh se je znaSLa na tleh. K njej &o se po zadnjicah pognali štirje največji frajerji in jo postavili na noge ln jo cčedili tn jo spra-vili sferan. Pridrčal Je Fiatek in si drznil zaviti na de6no. Ko se je drugič zasuikail okoli sebe, občudovan od ofočinstva. o! je najbrž zaže-lel prijateljstva v ženskem -n-ternatu ali pilantažno urejene konetl.ie z majcenlm kanarčkom na balkonu. K njemu n.i nlihče prisktfčil, da bi ga naravnal ..a pravo emer, ker sta povzročila ogorčenje dva kolesarja, kl sta goljufala na ta načln. da sta s podplatl na tleh jahaje pred-stavljala preveč stabittni vozili. Tako sta vštric na skrivaj obra-la pol Ljubljane, tu ju je pa le »neskfct. Pirvi. kl se je iztnuznil na tla, Je pomagal še drugemu. Pedal prvega Z dekletom sva se I odpeljala na izlet. Ko sva se nekje na samem ustamla, mi je dejala: no ,srček, sedaj mi pa lahko vmmeš, karimam. Torej sem zgrabil kolo in se odpeljal.* Nekoč sta živela deček ln dekllca.... Nekoč, v čudo-vlti pomladi, ko je bilo nebo brlljantno plavo, oblaki bell kot sneg, trava najbolj zelena tn zrak čudovito ln najbolj sve2, ko }e drevje poganjalo popke ln rože stresale svoje glavice, ko so ptlčki veselo ln sladko prepevali in sonce veselo sljalo, )e zlvel nek deček. BJl je najbolj navaden deček, s parom dolgih rok, dolglmi nogaml in velikiml stopall. Nosil je gladko zlikane hlače, pri srajci visbk, trd ovratnlk in k temu pripadajoč suknjič, ob svečanih prili-kah pa sl je nataknil še bele rokavlce. Bilo Je tudl dekle. NajbolJ navadno dekle, s srebrnimi kodri, zavezanimJ v Šop, polt je kot Jz mleka in rož, dve vitki rameni, dve Cudovito skriti nožici, ki sta se končali v drobcenih stopalih. Oblečena je bila v ofiarljivo obleko s trakovi, steznik jo Je oklepal do vratu, rokave je lmela dolge do zapestij, glavo ji je krasll slamnati klobuk z rožami ln prstke je lmela skrite v belih rokavlcah. Ko Jo Je deček prvikrat oblskal, Je plaho potrkal na okovana vrata njenega belega doma in za hrbtom skrival velJk šopek dlvjih rož, ki jih Je nabral z lastniml rokaml. Ko so se vrata odprla, so ga odpeljall v sprejemnlco, kjer se je previdno vsedel na visok trd naslonjač, mečkaiofi cvetlice v rokah. Dekllca, ki ]i ]e sledila matl. je plaho stoplla v sobo in se sladko smehljala. Cvetje Je lzročil materl ln Ji obljubil, da bo na deklico skrbno pazil. Po eni uri pogovora oziroma konver-zacije sta odšla na kratek izlet s kolesom, kl je bll grajen za dva. Danes, ko Je nebo umazano modro, oblakl slvl, trava rjavozelena, zrak nladen in ko odpada Ustje in cvetllce Izginjajo, ptice spioh ne pojejo vefi tn se vsako uro vlije dež, tudi žtvi tant. To Je najbolj navaden fant, nepočesanih las, rdečim, najvefikrat neobritim obrazom; dve dolgi, ne preveč člstl roki in dve nerodnl nogi. Oblečen Je v obledele kavbojske hlafte, pisano športno, pri vratu odprto srajco in dolge koničaste čevlje. Razen fanta živi tudl dekle, najbolj navadno dekle, s črnlmi, kratko pristriženljnl lasmi, čudo-vlto zagorelo kožo; dve miSičasti roki, dve Cudovlto dobro vidnl nogl in dve elegantni (?) stopall. Oblečena je v čudo-vtto, dvodelno obleko iz kratkega krlla ln drzno krojene Jopice s kratklml rokavl ln Slrokim lzrezom okrog vratu. Dolge nohte na rokah lma rdeče all srebrno laklrane. Fanta smo prvič zagledali, kako je s pol ducata podobnih lantov sede) okrog telefona ln mirno ivefcil žvečHnt gumi. Ko Je tslefon zazvonll, se Je za slušalko stegnilo pol ducata rok. In potem je zaslišal sladek glas dekleta. »No, kako je, sl dobil kino karte za predpremiero ob desetih zvečer? Malo me skrbl, kako se bom lzmuznila od doma, Ce ne bo šlo drugače pa skozl okno. Počakaj me ob pol desetlh na starem mestu in glej, da bo5 obrit. Ciaot« Ko ]e bil pogo-vor končan so prisotnl fantu čestitali - fant tl lmaS pa srečo, punea je primal Drobd ukradenega horoskopa TEHTNICA: Nehala boš goljufati svoje odjemalce. Za-6ela boš študirati farmacijo in propagirati kontracepcijo. RIBI: Zdrav boš kot ribje oko, dokler se ne boš za-davil s kostjo ribje tašče. Reši te lahko samo poljub asistentke, ki je še nisd utegnil spoznati. SKORPIJON: Samomcw bi bil časten izbod iz položaja. Toda ti se boš strahopetno oienil. 2elo se ti bo otopilo. DEVICA: Končmo boS Izgubila dobro ime. Kriv bo profesor, ki te bo vrgel. VODNAR: Pri svojem pohajkovanju boS padel \ | vodnjak in se seznanil z zeleno morsko mačko. Svoboda in diploma ti odideta k vragu, kajti mačkl ne pobegneš več. Nikoll več. aslstentke, ki je Se nisl utegnil spoznatl. BIK: Naveličal se boš neprestanega zmerjanja, po-smehovanja in natolcevanja. Da boš kolegom zaprl gobec, si boš dal rogove cxistrlfii. DVOJCKA: Z u&pehom boš ljubimkal i bratoviml znankami. On bo z uspehom delal tvoje lzpite. Zaradi hlač se bosta stepla in si potrgala gumbe. RAK: Rdečo barvo bo§ prodajal Siška cvičku. Diplo-ma bo pred tabo, za tabo rakovica. Ti boš seveda lezel kot po navadi. LEV: Postai bo* kralj živali na promenadi. Nasveti organizatorjem brucovanj. K.o lzmamite blagajm nekaj jurjev, se preselite v najbMžjo gostilno po inspiracijo. Tu sestavite program, ki mora biti čim bolj smešen, že prej smešno s«stavljen, ne da šele potem nehote postane smešen. Vice sestav-ljajte tako, da po vrsti vsak izprazni svoj kozarec in pove eno črko ali besedo. Na splošno zadovoljstvo lahko pridelate sijajen vic, ki ne bo tako star kot so drugi, ki imajo brade. Na primer, kakšna je razlika tned brucem in bruculjo? Dovolj je, da si zapomnite vprašanje, odgovora ni treba iskati, ker ga mora znati vprašana bruculja. Ce ga ne zna, mora za kazen pasti. Ko naberete nekaj takih vicev, je program narejen Sedaj je treba sarao še najti dvorano in narediti cviček Ne pozabite pravočasno nabaviti tri ali štiri brucrnajorje in kontrapikuše za rezervo, če se slučajno zgodi najhujše (da se kdo pred ali med programom sesede pod teio »štempeljnov«). S programom začnite šele ob dveh, ko bo pubtika manj kritična Z brucu-Ijami ravnajte previdno, da vas ne zlasajo. Ko bo oslarija na višku, pravočasno prekinite in pojdite zapit dobiček kam dru-gam. Mimogrede posekajte nekaj glav In uhljev. Ce Jo ne po-brišete, vas utegnejo številnejši bruci sleči in nagnati. Ocean nx preveč vaU>-vil, vendar je bilo že to d&volj, da je nekaj pot-nikov žalostno viselo ob tgraji. Prijazen starejši gospod je hotel patola-liti najbolj zdelanega in mu dejal: »Vi morate imeti m slab želodec, gospod ~ »Kaj mislite $ tem, slab želodec,- mu odvr-ne trpin. -AH mi izmed vseh ob ograji ne nese najbol) daleč- ».juuii ;il., pa vi?« »Dupont, raziskovalec« Humoreska v deževnem tro-tejbusu. Zadnji gospod se je pritožil, da mu vrata stiskajo trebuh, ki je bil poln žlikrofov in pripomnil, da mu je zclo žaJ za tramvajem, ki ga ni več. Majhen kavboj, ki so ga tudi tiščala vrata, je rekel, da se ne počuti dobro in da ne bo plačal, dokler ne bo ženska v zelenem izpustila sape. To je pomagalo in žcnska v zelenem je izpustila sapo, pri čemer bi gospod skoraj padel ven in je tako spet dobil vzrok, da je povedal nekaj tehtnih misli o propadu ECZ. Medtem je prišel do besede nekdo, ki je imel spravljeno eno nogo v sosedovem žcpu, eno pa v sosedovem cekarju. Rekel je: »Eno da stadiona«, potem, ko je iz nekega žepa vzel dva kovača. Jaz sem držal v obje-mu nek konjski rep v rdečem plašču. Toda nisem mu mogel videti v obraz, ker so mi so-sedje zazidali glavo na desno, njej pa na levo. Zenska v ze-lenem je ozmerjala nekega študenta, ki je na glas pošiljal k vragu EC2 in njene nove mesečne karte, ki ne vcš. kaj bi počel z njimi, ko prvega za-padejo. Za pisanje in risanje so zanič, za brisanje premajh-ne. 2enska s kapo je bila uža-Ijena in je rekla, da ima tudi EC2 pravico večkrat na me- sec deliti dobiček. Student je rekel, da se ne splača več blti Student in da bo postal na pri-mer kontrolor. Potem smo začeli govoriti vsi vprek in vsak nekaj no-vega. Nekateri so zmerjali ko-lege spredaj, ki so baje udobno ležali drug na drugem, med-tem ko smo mi zadaj slečeni iskali svoje noge in roke, da bi jih spet Jmeli na vidiku. Nekateri so razpravljall o miru In o kratki, ostri zimi, neka-teri pa o pomanjkanju potrp-Ijenja. Nekateri smo molče do-voljevali, da so nam sezuvali in spet obuvali čevlje in nam 2 marelami umivali žepe. Ce II kdo vtakne marelo v žep, se žep počasi napolni z deževnico In na vrh splavajo vse skrite stvari (garderobni listkl, kruš-ne drobtinice, kakšna slika, kostanjeve luščine in Ijubavna pisma) in stečejo čez rob v drug žep. Taka je torej nioč marele. Konjski rep v raojem obje-mu je hotel ven. Toda ni se mu posrečilo in nestrpno ko-pitljajoč se je vrnil v moj ob-jem. V mislih setn ga povabil vedrit v mojo hišo, pa me je zaničljivo pomeril od kape do prvega gumba, ker naprej ni šlo in v mislih rekel: »jok«. Nek dirigiran izstrelek majh-ne glave je izkopal rov med nogami in padel ven. Takemu se še posreči priti ven, odrasli in oženjeni pa se morajo pe-Ijati do konca in šele nazaj grede skušajo izstopiti. Potem smo ustavill ored rampo. Možic, ki nain je zaprl pot je šel na turško k Majcnu, ker edino. kadar je rampa doli. je on brez skrbi. Čez pol ure se je pripelja) Simplon-Orient-Exspres. na pol poti ustavil in peljal nazaj... po-tetn je spet priropotal, ustavil in peljal nazaj. Potem ga ne-kaj časa ni bilo. Mi v trolej-busu stno v nestrpnosti dobi-vali razne privide in dolžili žensko v zelenem vsega naj-slabšega. Neka gospa se je spomnila, da je pustila dotna mleko na kuhalniku, Vikalnik na hlačah, sesalec za prah. radlo, gramafon in brivski aparat vključene in nas vpra-šala. kdo je pripravljen pla-čati elektriko. Potetn je spet pripeljal Simplon, si očistil dimnik in počasi izginil v Svi-co. Dvainsedemdeset avtomo-bilov z obeta strani je zmešalo prometnika, da je s potlačeno dušo za nekaj časa odšel. Mi pa smo se nasmehnili soncu, ki je že gledalo skozi strgane rokave oblakov nizko nad strehami. Ko sein Jaz, poet Jaka Od-služen, v prejšnji številki ob-javil recepte, kako postati li-terat. si nisem mislil, da bo imela to cako fantastičen odziv. Na ulid sre^ujem semena, ho-čem vet\, literate, ki razkuBtraai in neumJti cavaio po mestnem tLaku v apiralaii neona in ki so vzklili iz mojih reoeptov. Pred mano se je odprla nova življenjska perspektiva: postal bom mejitor in zato sem sn^-čen. Pesem Josipa ZvTgtllna Brez besed ie naravnost odkritje. On sa je recept piriiredsil po svoje, tako da je besede izbiral po sdntaktičnem redu. S tem 3e nepriičakovane pokazal mnogo originalnosri in z veliko uimet-nišiko potenco izrazil vso stra-hovito razklanost človeika, ki osarnljen ^ava po koemosu. Drugi, Frančt&ek Solza, je v pesmi Disharmonija s popolno razbitostjo izraza posnečeno iz-razil veliko razbitost svoje du-Še. Tudi on še mnogo obeta. Frančišek Solza: DISHARMONIJA Povešena vijoličasta nepomembna praznina bo želela jagnje plapola plaho žejno razliva skale nemirna cesta je in bila in starka kot bel ogenj vsa velika ter globoka kdaj sanja blserno srce nihajoče precej vabi umira nocoj zjutraj hrepeni ranjen tiplje majhen razbit in drevo odprto rdeče se smehlja. Josip ZvrgolLn: BREZ BESED Bosi oblaki so tipajoče cxga.re.te. Zeleni bivol se razliva ob sopari kot deževen kamen ob pouešenem srcu. Le kdaj je koničasto vino umrlo v mojih skalnatih nogah? Vijoličasti golobi plapolajo in se želijo smehljati. Samo ustnice umirajo nad konico kozmosa in drvijo ob znakaženih prazninah. Nekje ob mesecu čaka žejni kolovrat, v blatnih horlzontalah hrepeni in prežuekuje. Nihče več ne bo tipal nihajočih dnevov in grizel ranjenega vesolja. STUDENT: To bi naredil tako. ASISTENT: Ne! Naredite tako! STUDENT: Kaj pa to? Saj ne bo Slo tako? ASISTENT: Le naredite tako, mora itl. STUDENT: Pamini všeč tako. Rad bi dru- gače. Ali moram vseeno tako? ASISTENT: Ce mislite, ubogajte, aU pa samd delajte naprej! STUDENT: No, ali Je zdaj dobro? ASISTENT: Ne, naredite tako! STUDENT (samo v mislih): Toda zadnjič ste ^i rekli drugače. (Na glas, kot vedno): Hvala lepa. (Cez en mesec): Ald je dobro? ASISTENT: Dobro, naravnost odlično. PROFESOR: To sploh ni program. To j« škandalozno zanič. To je bistveno zgreše- no. Padli ste. (Odide.) ASISTENT: (ga ni, ker se je skril.) STUDENT: (joka.) SEPETALKA: Kdo je krlv? Nove ugotovltve o »tarem bacilu Ta prostor smo od-stopili 6lavnemu avstriiskemu psihoanalitiku dr. H. Stue-chelbergerju, ki nam bo v kratkih besedah povedal 9voje nazore o enem najbolj nevarnih bacilov — zakonski bacil. Zakonski bacil tepe človeštvo že, odkar se je na zemlji pojavil prvl človek. Danes je kriv za večje nesreče, kot. jih pov7;ročajo paraliza, prometne nesreče in cerkvene pridige skupaj. Zakonsko bolezen, če Jo analiziramo, povzrofta vse-povsod razSirjen virus, imenovan ženska. Kaj je torej ta virus, lmenovan ženska? Nad tem vprašanjem so uničeai možje prepotild več potu, kot nad katerim koli drugim filozofskim vprašanjem. S Cizičnega stališča (to ie, če govorimo flziCno) Je ženska stvar, ki se sestoji iz tolSče, z malo (zelo malo) celic na vrhu. Njena največja fizlčna znafiilnost je, da lahko deluje kot magnet, ld lz nepojasnjenih vzrokov privlači može kot med muhe. S tehničnega staldšča je ženska soibstanca, v kateri se ^ršijo eksotermične reakcije, ki proizvajajo energijo, za-radi katere so vroče in ki včasih dovoli temu neposreče-nemu konglomeratu celic, da se giblje, hihoče, sitnari, čenča tn opravlja. Z blološkega stališCa je ženska žival, ksi spada v vrsto phjrlum chordata razred mammalia; to pa pomeni, da tma vretenca ln ne nosl jajc. S psihološkega staliSča je ženska bitje z nereSenim Ojdipovim kompl&ksoin, ki se ne more odloftiti, all naj svojega moža smatra za otroka ali za 6urogat očeta. Do-stikrat je bolna, vendar so njene bolezni posebne vrste In se dajo zdraviti (ozdravitd nikoli) z novimi klobuki, kožuhovina®timi plašči, zlatimi prstani ipd. S stališča primerjave je ženska manj vredna kot moški. SaJ navsezadnje ni niS drngega kot mi, moSki! »Sprafofla vaju bom v to so-bo,- je rekla gospodinja dve-ma študent&ma, ki sta iskala sobo. »Videla bosta, da je udobna, sa} hna pasteljo z vzmetmL« Ob dveh ponoči eden izmed študeutou zbudt zvojega sosta-novalca: »Zbtidl se,- mu pravi, »sedaj je na meni vrsta, da spim na vzmeteh.-« »Očel Preneha}! Samo Hvce mi žreš!« »Ja, prekieto, ti pa meni doklade.« Bruc je zamudil predavanje. Profesor je obmolknil in zna~ smehom rekel: »No, kai pa vl?+ »Oprostite, tovari.š profesor, sestra je bolna, po mieko sem iel in Se trcAejbm ni xxxtH.*> Brezupje stare bajte. Jaz, prekaljena, vsepovsod Izkušena in vsestransko podkovana Stara bajta, sem se danes prebudil tak, da bi se najraje razjokal. Celjusti sem imel raz-jedene od viiiske kisline in sem se skoraj bal, da mi bodo razpadle, po telesu mi je blodila slabost in me zbadala, kamor je stopila, v glavi pa mi je brnelo, kot da bi v njej izvajali razne fuge in suite. Toda to 5e ni bilo najhujše; fco bi vi videli moje srce — wce Stare bajte, kl ni bilo ie nikoli poraženo ali sploh vznemirjeno. Kot plab golobček je trepetalo in prhutalo in v njegovih golobljih očkah se je zrcalila brezupna žalost. In vse to Je povzročll čisto nedolžen dialog na včerajšnjem brucovanju. Kar oglejte si izvleček tega dialoga: JAZ (prepoten In stisnjen v gnefil kot v herbarlju, toda hladnokrven kot zmeraj, stlskajoč k sebi nežnozeleno brucovsko bitje s sanjaviml očmi, med zvoki Diane): O, ti prel&po bitje, samo td mt lahko razumeS. Jaz sem tako strašno osamljen, nihče me ne razume, nihie me ne more doumeti... (to so moji stari triki, kl so vedno uspevali). ONA (ftudovito lepa; v sanjavih očeh se jj zasveti čudna iskrica): 7,5 sekunde smeha, ki me s svojim posmehljivim tonom zbode v dno srca. JAZ (rahlo užaljen, toda še vedno samozavesten In s svojim znatilnim pogledom, ki podira): 2e dve leti sern ab&olvent in kmalu bom inženlr. Za moj bodofii poklic in avto se dekleta kar trgajo (tudi to so dobri trikl, malce neumni sicer, toda vedno so bili uspešni). ONA (v njenlh očeh opazim Ijubkega hudička; razpre svoje Cudovlte ustnice, med rahlim posmehom): Poznam take pesml. Sicer pa že Imam fanta, prldnega bruca, ki Studira pa novem zakonu ln bo čez štirj leta prav gotovo Inženir. Vi pa boste čez štiri leta še meraj tavall po brucovanjih. Zvoki Diane utihnejo, nekdo po slovensko zavriska. Ne bom opisoval, kaj vse 8e je nato z mano še dogajalo slnoči, ker bi bill ti prizori ptevefi naturalističnl (točilna miza. konjak, stranišče, točilna miza, ulica, dež, tniličnik, bteto etc. etc). Tako sem se danea popolnoma obupan prebudil ta strahovlto razžaloSčen obsedel v postelji Po triurnem Intenzivnem ra/.mišljanju pa mi je u&pelo najti rešitev: aklenil sem, ^ da bom pozabil na vse ter začel z.ares, /ares in fiisto zares Studirati (to pot mislim popol^ noma resno, čeprav mi tega ne bo nihče verjel). ¦Včasih si pazil na avto, ko si preCkal cesto, da- nes pa moraš paziti, kje je kakšen kifeljc* ŽivEfenje ncaše metr&pale se t ho preliva med zimsko meglo v rlfimu vsako-dnevnih skrbi in deia. Oo pa ima svojs fipičsio pirfcbo, prav gš»2cvG poskrbijo tudi Študentje, ki v ta utrip prinašajc raekaj svojega in posebnega. Zato smo izkorisfili tak zimski dpn In se s kamero cdpraviSi med šiudente; ves dan smo stali cb njih, spremljali iijihovo vsakdanje delo, njihove radcsti in fežave..., no, pa naj o tem spregovcre rcje s!ike same. Tekst: BOŽO LEVEC Foto: JOCO ŽNIDARŠIČ Iftko se parične ali pa konča dan vsa-feega delovnega človeka. To niti ne bi bUo za študenta prav nii tipi&en položaj, 5e gra ne bi zalotili v postdji le ot> desetih, ko je mesto že zdavnaj j&velo in začefo že malce utrujeno dihati. Vendar jih ni mnogo, ki bi si lahko privoščili tako razkošje — dopoldan-sko spanje. Skrb za lastnim preživlja-njem posadi marsikdo že navsezgo-daj na tricikel Ljubljanskih mlekarn, gra postavi na križišča v oblekl pro-netnih miličnikov ali napodi kam drnfam za zaslnžkom. Še nekaj minut, pa bo tudi »-akademska 6etrl« mimo. Z vseh sirani se »livajo študentje še čisto krniežljavih oči na prva jutranja predavanja. Pred univerzo se zbero še na zadnji poevet: ali bi se odpra- iii naaiatinejo ali I>a bi tiho zavili v mračne universitetiie predavalnic«. Malce hladno je, toda kdo bi se v teh letih menil za mraz! Otožna pokra-jina napolni mlada srca še z večjo nežnostjo in zdi se, da j« tak popol-danski sprehcd prav lep in prijeten. Ljubki študentki sta po kosilu takoj spet tekli na vaje in formule jima nato Vise popoldne brnijo po glavi. Bogve, če se jima zvečer sploh še kaj zljubi po<5eti all itudlratl. Marsikdo pa obsedi ob svetilko pozno v noč. Izpiti, diploma, seminarske vaje in čas, čas, ki ga je treba polo-vitL Včasih se je treba marsičemu, kamor vabi mladost, tudi odreči. Cesar je bilo p>onoLi premalo, se prav lahko nadoknadi dopcldne v predavalnicah. Mo-notoni glas predavatelja, zunaj šhrebetajoči dež, prijetna t/plota — in že so študeatje v fisto drugem svetu. Le skrb za popolne zapiske (skript nl!) prisili posameznike, da si tudi kaj zapišejo, Seveda pa tako zaspano vzdušje ne živi prav na vseh predavanjih. *¦ Vražje podobioe imajo tndi nad študenti svojo čarobno t moč. Zlasti po kosilu se jih je kar težko otresti in prav bitro te zvabijo od popoldanskega študija, 6e nisi morda ravno pred izpitom. Opoldne ožive tudi zdru-ženja Zveze študentov po fakultetah. Skoraj nihče a.e vidi tega zapravlje-aega časa funkcionarjev, v teh urah pa je tre-ba opraviti tisoč drobnih jtvari in marslkdaj gre tudl kosllo zaradi tega po gobe. Kam pazvečer? Plakati vabijo na • • • Bjsij^paiS a 'asaid '»fireAoynaq Mlado dekle je polno pričakrvi številki, ki je izšla kot priloga Dolenjsfcega lista. 10. decembra W59, obljubljia uredni-štvo svojim bralcem, da jiti bo seaaaainjjalo z delom študentov, z ietormo univerzitetnega štu-dija in ostaliimi aktual-nlmi pro-bieml,- na ka.tere naletljo študen-ti pri svojem študiju, prav ta-ko pa bo glasilo tesnej«. pove^alo Studente a kiraji in podjetji, v kattera s>e bodo vrnlli po kon. 6aaem študlju. V listu b