POUK     I    N     ZABAVA
Modrost v pregovorih domačih in tujih
Ples.
Za ples treba dveh.
Sam le medved pleše.
Za ples treba več ko par črevljev.
S plesom se črevlji ne popravijo.
Dovoljen ples ne raztrga črevljev.
Lačnemu se ne ljubi plesati.
Lahko je plesati na tujih tleh.
Vsak rajši v tuji hiši pleše.
Lahko pleše, komur sreča gode.
Mnogi pleše, ki bi rajši jokal.
Vsak pleše po svoje.
Kdor plesati ne zna, pravi. da tla niso
ravna.
Redek ples, da ne bi bil vrag vmes. Nihče ne pride s plesa boljši. Na  plesu   se   sprede,   kar   se  pozneje
stke.
Ples je spravil že marsikoga iz nebes. Pleše le tak, ki je ali pijan ali bedak. Kdor  rad pleše in poje, pride kmalu
ob svoje.
Kjer plešejo, je veliko pi'ahu. Kjer stari plešejo,  se hudo praši. Kdor rad pleše,  temu  je  lahko igrati. Ko ni mačke doma, miši plešejo.
R e k i.
Plesati, kakor drugi piskajo. Pleše kot krava na vrvi. Stari ples se začne. Ali sta jo plesala!
O naših vodah ponikalnicah.
(f Leopold Podlogar.)
(Konec.)
Ljubljanica povira iz devetih večjih vrelcev, teče mimo Ljnbljane in se na-sproti Dolu pod Ljnbljano izliva v Savo.
O Ljubljanici se je že veliko pisalo v domačem in tujem jeziku. Skoraj nič se pa ni še pisalo o drugi, njej podobni po-nikalnici, namreč o Temenici, ki je naj-večji pritok reke Krke. Je veliko krajša od Ljubljanice. Temenica je blizu 30 km dolga, Ljubljanica pa 120 km. Med tem, ko spremeni Ljubljanica dvakrat svoje ime, ga spremeni Tem jnica le enkrat.
Temenica izvira med Vagenšper-kom in Pustim Javorjem.
(I
Vagenšperk je grad, jugovzhodno od Litije, v župniji Šmartno pri Litiji. Zdaj je last knežje rodovine Windischgratzove. Od leta 1672. do 1692. je bil pa last in bivališče kranjskega Herodota, slavnega rojaka Ivana Vajkarta barona Valvazorja roj. 1641, f 1693). V tem gradu je baron /alvazor zbiral s pomočjo raznih učenja-kov, pisateljev in umetnikov krajepisne, narodopisne in zgodovinske podatke o naši deželi. Priredil je tukaj več znan-stvenih zbifk, ustanovil poseben nmetni-ški zavod, delavnico za risarje in bakro-rezce, ki so z njim na čelu slikali grad za gradom, mesto za mestom, kraj za krajem po vsem Kranjskem, vse za »Sla-vo vojvodine Kranjske«. Tako se imenuje njegovo velikansko delo o naši deželi, ki obsega štiri debele, zelo zanimive knjige. Za natiskovanje in bakroreze svojih knjig je potrošil Valvazor vse svoje precejšnje premoženje. Prodati |e moral celo grad Vagenšperk in bogato knjižnico. Uinrl je brez premoženja v Krškem leta 1693. S svojim delom si je postavil neininljiv spo-menik; on nam je vzornik v Ijubezni do domovine.
Valvazor* piše v II. knjigi tudi o Te-menici. Njeno pobrežje, to je svet, ki se razprostira na obojni strani Temenice, imenuje »Temeniška dobrava«. »Izvira bli-zu Vagenšperka, južno stran gore, na ka-terem stoji grad. Pod Trebnjem gre Te-menica pod zemljo, pa pride kmalu na dan v Mirnopeški kotlini, kjer gre spet pod zemljo. Žene več mlinov, je bogata rib, posebno še lepih in žlahtnih rakov. Ob deževju se rada razliva po logovih. kjer nastajajo dolgočasne nilake. Svet naokoli je rodoviten. Obrodi tudi trta, a največ je vredno polje, kjer se ajda po-sebno obnaša. Rodoviten je tudi oboje-stranski gričasti svet. Ta trpi posebno ob suši, ko usahnejo studenci na Doinaiiika-nju vode: po njo morajo v oddaljeno Krko ali Temenico.« »Temenica prihaja na dan pod gradom Luknja, z imenom Prečina, ki se po kratkem teku izliva v Krko nad Novim mestom.«
Tako piše o Temenici Valvazor. V nje-govem času (o. 1. 1689.) nafbrže še niso stale vse vasi ob Temenici, ker jih ne navaja. Bodi zato tu dostavljeno, kar nam v njegovem spisu manjka:
Temenica izvira pod Pustim Javorjem nedaleč od Vagenšperka in teče malone vzporedno z Gorenjo Krko v južnovzhod-ni smeri mkno Trebnjega do Dolenjih Po-
* Valvazor II., 187, 205, 207.
uikev, kjer ponicuje. Pri Vrhpeei spet privira na dan izpod velikanske skale, teče mimo Mirne peči ter se zgublja pri Goriški vasi pri tako zvani »Luknji« pod zemljo. Do tu pa od izvira se imenuje Temenica.
Po kratkenn podzemeljskem teku pri-vira iz skalnatega žrela pod gradom Luk-nja v Prečenski župniji, dobro uro od Novega mesta, na severozapadni strani tega mesta. Imenuje se tam Prečina in se izliva pri gradu Zalog (Zalilog) v Krko.
Teinenično vodovje priteče po Krki najprej v Savo, blizu Krške vasi nasproti Brežicam; po Savi drvi dalje v Donavo in po tej v Črno morje. Vse vode namreč teže in tečejo v morie. k.ier je zhiiališče vseh voda. Tako pride po tej poti do svoje matere tudi na jvečja dolenjska po-nikalnica — Tcmenica.
Uganke, skrivalice in drugo.
Šesterokotnik. (Janez Ložar, Ljubljana)
Vremenska napoved.
Postavi na  križišča   v   šesterokotnika   15 pik tako, da bodo na vsaki ravni črti po 3.
Uganka.
(Janez Ložar, Ljubijan.)
1.  Beseda prva —  znan svetnik,
ki god njegov v marcu se praznuje;
2.  A druga — Istre vrli  stanovnik,
ki še pod tujim jarniom zdaj Fzdihuje.
3.  Če v tretjo združiš pa oba, beseda da ti pesnika,
ki pel je naše zemlje kras, in ji oznanjal lepši čas.
Kaj povedo črke v krogu?
Rešilci in imena rešilcev — ki se sprejemajo le (ekom
10 dni po izidu  lista in se objavljajo   le  lmena  onih
rešilcev, ki bodo rešili vse  zagonetke — v prihodnji
številki.
Rešitve v 1.-2. štev.:
Rešitev: Skrivalnica smreke.
Vzamem vsnko tretjo črko, ker so na na sliki 5 cela drevesa.
Dobim: Visokim smrekam lomi vihar vrhove.
Rešitev.
100 = 5 tretjine, 50 = 1'2 tretjine.
Stavba.