URADNE OBJAVE
Leto XV	Murska Sobota, dne 23. julija 1981	Št. 31
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA *
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
278.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka za k. o. Slaptinci
279.	Odredba o splošnih načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog ter o enotnih zahtevah glede strokovne izobrazbe in drugih pogojih, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih
občine Lendava in strokovni službi skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava
280.	Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, občinski skupnosti za cene občine Lendava v potrditev
281.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sani-tarne preglede v občini Ljutomer
282.	Popravek
STRAN 15 VESTNIK, 23. JULIJA 1981
1.	člen
Uvede se melioracijski postopek v k. o. Slaptinci po projektu št. 796/4—80 v melioracijskem območju, določenim z mejo, ki poteka:
Izhodiščna' točka je stičišče mej parcele štev. 1040/2 (pot) in zapadne meje parcele štev. 533/1. Od izhodišče točke poteka meja melioracijskega območja po zapadnih mejah parcel štev. 533/1, 534/2, 543,545, 633/2, 547. 548. 549. 550/1, 617, 619, 605/1, 604, 601 k., o. Slaptinci proti severu do severozapadnega vogala parcele štev. 601. nato se obrne proti vzhodu do severovzhodnega vogala parcele štev. 601. tu se obrne proti jugu in poteka po vzhodnih mejah parcel štev. 601, 604. 605/1, 606/3, 609/1. 617, 550/1 do severozapadnega vogala parcele štev. 553/1. po meji parcele štev. 553/1 poteka proti jugu, proti vzhodu in proti severu do vzhodnega vogala te parcele, nato poteka po južni meji parcele štev. 553/2 proti vzhodu, po vzhodni meji parcele štev. 555 proti severu do ceste pare. štev. 1041, po južnem robu te ceste do ceste pare. štev. 1040/1 proti vzhodu, nato prečka cesto pare. štev. 1040/1 in poteka po vzhodnem robu te ceste proti severu do ceste pare, štev. 1043. prečka to cesto in poteka nadalje proti severu ob vzhodnih robovih cest pare. štev. 1047, 1048, 1053 do parcele štev. 214. Ob zapadni meji parcele štev. 214 poteka še naprej proti severu do severozapadnega vogala te parcele, nato po severni meji te parcele in po severnih mejah parcel štev. 216/2 in 60 proti vzhodu, nato po vzhodnih mejah parcel štev. 61/2 60, 59/2, 56/2, 55, proti jugu, po južnih mejah parcel štev. 54, 53. 1046/2 (cesta) proti vzhodu do severovzhodnega vogala parcele štev. 279. Pri tem vogalu prečka cesto pare. štev. 1046/2 in poteka po vzhodni meji pare, štev. 50 proti severu do parcele štev. 47, nato po južni meji te parcele in po južni nieji parcele štev. 5 proti vzhodu, po vzhodni meji parcele štev. 4 proti jugu, po južni meji te parcele proti zapadu do ceste pare. štev. 1046/3, nato po zapadnem robu te ceste proti jugu do parcele štev. 283/3. Pri severovzhodnem vogalu parcele štev. 283/3 prečka meja cesto pare. štev. 1046/3 in poteka proti vzhodu po severnih mejah parcel štev. 284/1, 284/2, 287/1, 287/2, 292, 298 do potoka pare. štev. 1060.
Po potoku pare. štev. 1050 poteka meja proti jugovzhodu do jugovzhodnega vogala parcele štev. 308, nato proti zapadu po južni meji te parcele in po južni meji parcele štev. 300 do ceste pare. štev. 1043, prečka to cesto in poteka še nadalje proti zapadu po severnih mejah parcel štev. 378 in 375/1, nato proti jugu po zapadnih mejah parcel štev. 375/1, 377/3, prečka cesto pare. štev. 1043 in poteka še naprej proti jugu po zapadnih mejah parcel štev. 397/2 in 397/3, nato proti zapadu po južni meji pare. štev. 398, proti jugu po vzhodni meji-parcele štev. 399/2 do ceste pare. štev. 1044. Ob cesti pare. štev. 1044 k. o. Slaptinci poteka meja proti jugozapadu do križišča te ceste s cesto pare. štev.. 528/2 k. o. Bolehnečici, prečka cesto pare. štev. 1044 k. o. Slaptinci in poteka po jugozapadnem robu ceste pare. štev. 528/2 k. b. Bolehnečici proti jugovzhodu do pare. štev. 528/1 k. o. Bolehnečici. Po severozapadni meji parcele štev. 528/1 k. o. Bolehnečici poteka meja proti jugozapadu do ceste pare. štev. 1525/1 k. o. Bolehnečici po severnem robu te ceste proti zapadu do ceste pare. štev. 1044 k. o. Slaptinci, prečka to cesto in poteka po severnem rob ceste pare. štev. 1040/1 proti
zapadu do križišča te ceste in ceste pare. štev. 1040/3, prečka cesto pare. štev. 1040/1 in poteka po severnem robu ceste parp. štev. 1040/3 do izhodiščne točke.
2.	člen
Investitor del iz 1. člena tega odloka je MELIORACIJSKA SKUPNOST- SLAPTINCI, ki ima sedež v Slaptincih in ima zagotovljena finančna sredstva pri HKS KZ Gornja Radgona. <
3.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioriranem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalna dela spada zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave na jarkih
—	čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivk v melioracijske jarke
—	čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju.
4.	člen
Po končanih hidromelioracijskih delih bo opravlena agromelioracija zemljišč, ki obsega globoko oranje, založeno gnojenje in apnenje.
5.	člen
Lastniki, oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, na melioriranem območju morajo zemljišča izkoriščati na kar najbolj intenziven način.
6.	člen
Melioracijska dela bodo predvidoma končana do 31. decembra 1981.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 462—1/80—10
G. Radgona, 25/5—1981
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona Janez ŠEDIVY
’ ■	279
280
Na podlagi 59. in 60. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1 /80 ter 38/80) in 222. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 8/74), 2. člena Odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Lendava (Uradne objave št. 29/80) in v zvezi z Odlokom o- najvišji ravni cen za vse proizvode instoritve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v overovitev skupnosti za cene (Uradni list SFRJ, št. 33/81 izdaja Izvršni svet Skupščine občine Lendava
ODREDBO
O POŠILJANJU CENIKOV ZA PROIZVODE IN STORITVE, KATERIH CENE SO V PRISTOJNOSTI OBČINE, OBČINSKI SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE LENDAVA V POTRDITEV
l.člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne poslati Občinski skupnosti za cene v potrditev cenike teh proizvodov in storitev.
7.	člen
Veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju je obvezen in se zanj plača pristojbina pri pošiljanju ali prispetju živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, ki se odpravljajo ali ženejo izven območja države, občine s prevoznimi sredstvi ali prispejo iz drugih držav ali občin:
službi SO in IS SO (v nadaljnjem besedilu: upravni organi in strokovna služba) ter za združevanje del in nalog v notranjih organizacijskih enotah, kakor tudi način organiziranja dela v teh organih ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in druge pogoje, potrebne za opravljanje delin nalog (v nadaljnjem besedilu: nomenklatura enotnih nazivov).
2.	člen
Da se zagotovijo pogoji za zakonito, strokovno, učinkovito in smotrno opravljanje vseh del in nalog občinskih upravnih organov in strokovne službe morajo funkcionarji, ki vodijo te organe, organizirati delo na način, ki omogoča:
—	učinkovito in dosledno izvajanje z zakoni in splošnimi akti določene politike ter opravljanje strokovno analitičnih, normativnih in drugih nalog, s katerimi se zagotavlja stalno spremlj anj e stanj a in daj anj e pobud in predlogov za reševanje vprašanj z delovnega področja občinskih upravnih organov in strokovne službe;
—	opravljanje vseh rednih in izrednih del in nalog, ki izhajajo iz zveznih in republiških zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ter nalog, kijih določita Skupščina občine Lendava in njen izvršni svet;
—	zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	uspešno uresničevanje in razvijanje sistema socialističnega samoupravljanja;
—	sodobno in smotrno organizacijo dela ter uspešno vodenje upravnega organa in uresničevanje njegove odgovornosti;
—	celovito sodelovanje upravnega organa z drugimi organi ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	razvrstitev del in nalog v značilne skupine v skladu z naravo del in nalog upravnega organa ter načinom njihovega opravljanja;
—	opravljanje strokovnih in analitičnih nalog za samoupravne interesne skupnosti z delovnega področja upravnega organa;
—	izvrševanje strokovnih nalog za skupščino in njen izvršni svet;
—	opravljanje del in nalog splošne, ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	obveščanje javnosti o delu upravnega organa.
3'. člen
Upravni organi in strokovna služba morajo uveljavljati takšne delovne metode in oblike dela, ki vzpodbujajo skupinsko in samostojno ustvarjalno delo, uveljavljanje strokovnega znanja delavcev, dajanje pobud in predlogov ter razvijanje odgovornosti za delo.
4.	člen
Izhodišče za določanje notranje organizacije in sistemizacije del in nalog upravnih organov in strokovne službe so dela in naloge občinskih upravnih organov in strokovne službe na ustreznem področju, določene z zveznimi, republiškimi in občinskimi ter drugimi predpisi.
5.	člen
Z ustrezno notranjo organizacijo in metodami dela upravni organi in strokovna služba omogočajo, vzpodbujajo in razvijajo sodelovanje in dogovarjanje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vseh vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena.
Upravni organi in strokovna služba uresničujejo sodelovanje z organi, organizacijami in skupnostmi iz prejšnjega odstavka predvsem z usklajevanjem programov dela, z izmenjavo mnenj, pobud in predlogov, z usklajevanjem stališč in z dogovarjanjem o ukrepih, z medsebojno strokovno pomočjo, s skupnimi prizadevanji za izpopolnjevanje organizacije in metod dela ter z ustanavljanjem stalnih in občasnih delovnih skupin in drugih skupnih delovnih teles.
6.	člen
Če so za obdelavo posameznih vprašanj potrebna posebna proučevanja, kijih delavci upravnih organov in strokovne službe ne morejo opraviti sami ali v sodelovanju z drugimi upravnimi organi, se lahko poveri takšna naloga ustrezni znanstveni ali drugi strokovni organizaciji.
7.	člen
Da se zagotovi stalen in popoln pregled nad naravo, pomenom in obsegom nalog upravnih organov in strokovne službe, mora vsak upravni organ in strokovna služba v okviru svojega delovnega področja redno evidentirati pristojnosti, ki mu jih nalagajo zvezni in republiški predpisi, odloki in iz njih izhajajoča dela in naloge.
9.	člen
Dela in naloge upravnega organa in strokovne službe opravlja samostojni izvajalec:
— kadar narava ali pomembnost del in nalog oziroma način njihovega opravljanja zahteva, da je samostojni izvajalec organizacijsko neposredno vezan na funkcionarja, ki vodi upravni organ, oziroma na vodilnega delavca, odgovornega za ustrezno področje dela;
—- kadar zaradi manjšega obsega dela v upravnem organu ni potrebno ustanoviti notranjih organizacijskih enot.
10.
Občinsku upravni organi in strokovna služba oblikujejo notranje organizacijske enote glede na naravo, vrsto, zahtevnost in obseg del in nalog upravnega organa ter njihovo medsebojno povezanost, kot tudi glede na druge pogoje, ki so potrebni za njihovo opravljanje.
11.	člen
Dela in naloge se združujejo v notranjih organizacijskih enotah, ki so odseki, službe., uradi in referati.
' •
12.	člep
Notranje organizacijske enote vodijo praviloma vodji in šefi (krajevni uradi), ki so za svoje delo odgovorni funkcionarjem ali njihovim pomočnikom.
13.	člen
Vodja notranje organizacijske enote opravlja najzahtevnejša dela in naloge, načrtuje, organizira, usklajuje in nadzoruje delo v notranji organizacijski enoti ter odloča o zadevah z delovnega področja notranje organizacijske enote, za katere ga pooblasti funkcionar, ki vodi upravni organ ali strokovno službo.
14.	člen
V posameznem upravnem organu in strokovni službi je mogoče izjemoma oblikovati notranje organizacijske enote z drugačnimi nazivi, če to bolj ustreza naravi njihovih del in nalog:
/ • •
111.	NAČIN ORGANIZIRANJA DELA
15.	člen
Da se zagotovi smotrna organiziranost in večja učinkovitost dela, se za izvršitev zahtevnejših, programiranih nalog, ki zahtevajo usklajeno sodelovanje delavcev različnih strok in stopenj znanja, lahko oblikujejo 'občasne delovne skupine. .
V delovnih skupinah sodelujejo samostojni izvajalci ter drugi delavci ustreznih strok in stopenj znanja.
Naloge, sestava, vodenje in usklajevanje dela delavcev v delovnih skupinah se določijo v programu dela oziroma v delovnem načrtu.
16.	člen
Za’opravljanje zahtevnejših del in nalog s področja upravnega organa in strokovne službe, ki terjajo skupinsko delo delavcev različnih upravnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, se lahko ustanovijo v upravnem organu stalne ali občasne delovne skupine, komisije in druge delovna telesa.
Sestavo, naloge, delovne pogoje in druga vprašanja v zvezi z delom delovnih skupin, komisij in drugih delovnih teles določi funkcionar, ki vodi upravni organ.
17.	člen
Program dela upravnega organa in strokovne službe določi funkcionar. ki vodi upravni organ, po predhodnem mnenju delavcev delovne skupnosti.
V programu dela upravnega organa in strokovne službe se določijo dela in naloge z delovnega področja organa in službe, ki sta jih organ in služba dolžna opraviti'v posameznem letu, in sicer glede na vrsto, zahtevnost in sestavljenost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela.
Na podlagi programa dela določi funkcionar, ki vodi upravni organ in strokovno službo trimesečne delovne načrte.
V delovnih načrtih se podrobneje določi vsebinska in časovna razporeditev del in nalog, izvajalci in drugi pogoji, ki so potrebni za opravljanje posameznih del in nalog.
18.	člen
V upravnem organu se lahko z ozirom na večjo raznovrstnostdelin nalog oblikuje kolegij kot posvetovalno telo funkcionarja, ki sedi upravni organ.
Kolegij razpravlja o vprašanjih, ki so ppmembna za delovanje upravnega organa ali za posamezna področja dela, dajem mnenja o osnutkih programov dela in delovnih načrtov upravnega organa, o poročilih o delu in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo dela organa.
IV. SPLOŠNI AKTI O ORGANIZACIJI IN DELU TER SPLOŠNI AKTI O SISTEMATIZACIJI DEL IN NALOG
19.	člen
Notranjo organizacijo upravnih organov ter strokovne službe in sistemizacijo del in nalog določajo pravilniki, kijih izda funkcionar, ki vodi upravni organ in strokovno službo, v soglasju z Izvršnim svetom in po predhodnem mnenju delovne skupnosti.
20.	člen
Pravilnik o notranji organizaciji in deludoloča v skladu s pristojnostmi in delovnim področjem organa ali službeno notranje, organizacijske enote in njihovo delovno področje, način vodenja, programiranja in opravljanja del in nalog, način sodelovanja z drugimi organi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, način zagotavljanja javnosti dela ter pooblastila in odgovornosti delavcev.
21.	člen
Pravilnik o sistemizaciji del in nalog določa oredvsem:
naziv in razporeditev del in 'nalog po notranjih organizacijskih enotah, določenih s pravilnikom o organizaciji in delu, z njihovim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev ter pogoje, ki so potrebni za delo pri posameznih delih in nalogah;
skupno število delavcev, potrebnih za opravljanje del in nalog, število vodilnih delavcev in število delavcev s posebnimi pooblastili iri odgovornostmi;
opredelitev znanj, ki so potrebna za opravljanje določenih del in nalog in jih morajo delavci sistematično pridobivati, razširjati in poglabljati;
število pripravnikov, ki se sprejemajo v delovno razmerje in pogoje za njihovo sprejemanje;
dela in naloge, kijih ženske in mladina ne smejo opravljati ter dela in naloge, kijih lahko opravljajo invalidi.
*
22.	člen
Pri določanju notranje organizacije in sistemizacije dela in nalog upošteva funkcionar, ki vodi upravni organ ali službo, zlasti:
da število in vrsta delavcev ustrezata vrsti, značaju in obsegu del in nalog, načinu dela in drugim pogojem dela upravnega organa in strokovne službe;
da.se število in vrste vodilnih delavcev določijo predvsem glede na potrebe po vodenju in usklajevanju dela ter-glede na pogostnost in zahtevnost komuniciranja z drugimi organi in organizacijami;
■ da so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi predvsem delavci, ki so določeni z zakonom ali na zakonu temelječim predpisom.
‘23. člen
Funkcionarji, ki vodijo upravne organe in strokovno službo, pri pripravi pravilnika o organizaciji in delu ter pravilnika o sistemizaciji del in nalog sodelujejo z upravnimi organom za občo upravo, zlasti pri opredeljevanju stopenj izobrazbe, števila izvajalcev, časovnih normativov ter v drugih zadevah, ki so pomembna za notranjo organizacijo.
24.	člen
Pravilnik o organizaciji*in delu in pravilnik o sistemizaciji del in nalog začneta veljati z dnem, ko da izvršni svet soglasje k tema aktoma.
V. NOMENKLATURA ENOTNIHNAZIVOV
■ '	25 .člen
Nomenklatura enotnih nazivov, ki je sestavni del te odredbe, določa enotne nazive za skupine istovrstnih del in nalog ter enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog.
26.	člen
Za strokovno izobrazbo v smislu te odredbe se šteje tista izobrazba, ki jo je delavec pridobil z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja za opravljanje del oziroma nalog določene stopnje zahtevnosti.
27.	člen
Za delovne izkušnje v smislu te odredbe se štejejo delovne izkušnje pridobljene na enakih ali podobnih delih in nalogah po pridobitvi ustrezne strokovne izobrazbe.
28.	člen
S pravilnikom o sistemizaciji del in nalog lahko upravni organ določi tudi druge pogoje za opravljanje najzahtevnejših del in nalog
29.	člen
Če delavec opravlja dela in naloge različnih skupin in stopenj zahtevnosti, se njegov naziv določa po delih in nalogah, ki jih pretežno opravlja.
30.	člen
Če se za opravljanje določenih del in nalog v zakonu ali v drugem splošnem aktu določeni pogoji, za opravljanje takih del in nalog ali poklici oziroma nazivi izvajalcev, se v pravilniku o sistemizaciji del in nalog določijo taki pogoji in poklici oziroma nazivi izvajalcev.
VI. UGOTAVLJANJE Z DELOM PRIDOBLJENIH DELOVNIH ZMOŽNOSTI
31.	člen
Delavec, ki nima strokovne izobrazbe, določene v pravilniku o sistemizacijf del in nalog, lahko opravlja ta dela in naloge pod pogojem, da si je z delom pridobil delovno zmožnost za opravljanje teh del in nalog, ima določeno število let delovne dobe in ustreznih delovnih izkušenj in le eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od predpisane.
32.	člen
Delavcu, ki ima najmanj 15 let delovne dobe ali kije star nad 40 let se lahko prizna, da sije z delom pridobil delovno zmožnost v smislu prejšnjega člena v naslednjih primerih:
za opravljanje del in nalog, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba — če ima višjo strokovno izobrazbo in če najmanj 5 let uspešno opravlja naloge, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba;
. za opravljanje del in nalog, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba, če ima srednjo strokovno izobrazbo in če najmanj 4 leta uspešno opravlja naloge, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba;
za opravljanje del in nalog, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba — če ima šolo za poklice ozkega profila in če najmanj 3 leta uspešno opravlja naloge, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba.
33.	člen
N e glede na določbe 33. in 34. člena te odredbe lahko delavec, ki ima eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od predpisane, največ še tri leta nadaljuje z opravljanjem del in nalog, ki jih je doslej opravljal, če se redno izobražuje ob delu, da bi si pridobil predpisano stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe.
34.	člen
Z delom pridobljeno delovno zmožnost v smislu prejšnjega člena ugotovi funkcionar, ki vodi upravni organ, po predhodnem mnenju delovne skupnosti na predlog posebne 3. članske komisije.
Komisijo imenuje funkcionar, ki vodi upravni organ ali službo. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazilo, kot jo ima delavec, katerega z delom pridobljena delovna zmožnost se ugotavlja.
Če v upravnem organu ali službi ni delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, lahko funkcionar imenuje v komisijo tudi ustrezne delavce iz drugega upravnega'organa ali delavce izven upravnih organov občine Lendava.
Funkcionar, ki vodi upravni organ ali službo, lahko odloči, da mora delavec za priznanje z delom pridobljene delovne zmožnosti in zaradi ugotovitve uspešnosti njegovega dela opraviti preizkus znanja.
Preizkus znanja se opravi pred komisijo iz prvega odstavka tega člena, ki pripravi tudi program preizkusa. Preizkus lahko zajema izdelavo praktične naloge z ustreznega področja in preizkus teoretičnega znanja iz gradiva za posebni del strokovnega izpita.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Sekretariat za občo upravo mora nuditi upravnim organom in strokovni službi na njihovo zahtevo ustrezno pomoč pri pripravljanju pravilnika o organizaciji in delu ter pravilnika o sistemizaciji del in nalog.
36.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po sprejemu na izvršnem svetu in se dostavi vsem funkcionarjem upravnih organov in strokovne službe v 3 izvodih.
Številka: 021-12/80-4
Lendava, dne 23/6-1981
Predsednik izvršnega sveta Ladislav IVANEČ 1. r.