rrourap ahd uwmxxrrwD mm rama gre wm autmomimu by rmm an or potom* c wt. om m at m pot octkhi or wnr Tore.	y. by order at the p^x a. b. bnrtason, f.eo«
- --~~~~	>
V a j v e č j i slovenski dnevnik	TT A ^^ ^T A I ^ T^^^ A	*** »argost tlovenlan Dan*
.-•.■n"":«	ItI iAS f\ A KI IIIA	—— i
Za pol leta................$3.09	^Jl M ^ 1 ||(# A ^ ^ M M 1 # ^ m	^^ day	ttmdayt
Zt Hew York celo leto.....$7.00	legal Holiday*
ga moiemrtvo ceio leto....|7.oo	Last slovenjih delfvcev v AmerikL	7*)00°	j
TELETOM: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Clan Matter. September SI. 190S, at the Poet Office aft New York, H. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 91. — STEV. 91.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 19, 1921. — TOREK, 19. APRILA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX
DIVJANJE FAŠISTOV V ITALIJI
FAŠISTI NADALJUJEJO S SVOJIM POGONOM NA ITALIJANSKE SOCUALISTE. — BOMBA VRŽENA NA REKI. IZVAJANJE
TERORJA.
Rim, Italija, 17. apri'.a. -- Poulični boji, streljanje z revolverji in plenjenje hiš v različnih delih Italije gre naprej svojo pot, da se da s tem nekaj barve volilni kampanji, ki se vrši sedaj.	f
V	enem izmeti predmestij Hologne je nekako šestdeset fašistov, J
I	i so dospeli iz mesta ? motornimi vozovi, napadlo soeijalistični <rlav-iii stan ter zasedlo sobe, medtem ko so soeijalisii zbežali na podstrešji. Oddelek ka rabin jerjev, ki je bil poslan na	mesta, da napravi red. je skušal pregovoriti fašiste, naj odnehajo. Ko pa je eden izmed soeijalistov v podstrešju oddal strel iz revolverja na fašiste spodrj in 1i:di na karabinjerje, sta ti dve združeni sili otverili ogenj na socija-li te, pri čemer je bil smrtno ranjen signor Veronesi, tajnik socijalis-tiene organizacije. E'hn izmed karabinjerjev je bil lahko ranjen te-j kosa boja. lied j«- bil končno napravljen. .•» ogorčenje je Se vedno ve*
II	ko na obeh straneh.	ji	I
V	Marttovi so fas-1 i požgali <:la\ni delavski stan ter nato stvorili \ i jaške oddelke, ki demmitrirali po ulicah ter prepevali politične pt-smi . Navalili na <i<>m socialističnega poslanca Dugoni. ga po-, p linoma ru.irili ter nuto napadli in pretepli več ljudi, o katerih so domnevali. da siiupat.zirajo s soeijidisti. Dels vri v inestu so pozneje preglasili generalni* stavko in noben list v mestu ni izšel.
Semkaj m) «lo*pele nadaljne podrobnosti g!ede pouličnih hojev v I-« -"I «rii i •'»•trt« k. Ta |M,r«M'-i1a kaiej«».	ike-^agl.cri p<«irna!i ko-
n.ni»i*te v -z t*-r m- «11 •	v boju. ki j»* truj?! tri ure. Za tem
fai*ti or<r*n/irali d-; »on*tra« ijo. vprirorili ofenzivo ter zasledovali i i< imuifsle. ki p > ili prib*£alii*a \ ropublika; «krm klubu na* I a*iu - •	ptvfni i k^niuni^f iz	ka*er»-ga	pob-/-
h K«»sti iiTiir-ill ;M.hi;n« Ur piržcali up <kf kluba, T>v<- (^bi ta b li uhiti m d«9««-! nadaljnih jih j« bilo nnjntili tekom bojev.
Spletla vjika v	--na tri: naprej. Pe&tni in železniški
uslužbenci »Mali ti« delo.
V	bližini Arr*wo so fa»ivi ptti^ii po!:.j»Jv»» trr rek«*r«ie w»rijali-^♦it'r. ga kluba. Fb-*vnri m» faii>*i navali t na glavni slan k -muni-!
t »t tudi na glavni Man krasnih ddatvkil1 ©ryanizaeij. unyili j^.hištvo ter m> jx.la<.i:li api*-kor. 1» sli«'-nih tzcr* lib *«e poroea tudi iz drugih mrs-t. številne <*ebe so bbile ranjene t«-kom p*«uli»"-nih bojev. j V Carpi fa> p^-t^pili t»r |x>guali \z aa.>irn«»r Morgarija. prejšnjega !-ocija!:vri«"-:iefr«, pe^Ianra v p««<>Ian^ki jlK>nii«-L
V	Inoiia. v blLčint Florence. m» ranrani na n< kfiu sploiufm *-1«m1u pritožili j ri komtin -tični adminlstraeiji. Ca nameravajo faši-^ i i uničiti oir-in-ks iH.^lopja. M*»*aue je poard neki orozniiki eaM-nik. ki je ohljubil, da bo predložil r ia<" l obema strankama ob«a-
Apita**ija med p'rjinjinii vojaki, ki so bili ranjeni tekoin v«»j»e, • da naj se jenja dajati ženskam delo v vladnih napravah, gre naprej.' V-e ženske, ki so bile usluibene v različnih ministrskih departmentih | »•» bil« nilpiiv lir soglasno z obljubami ministrov, da m- jifi Im» nado-i K otilo s pohabljenštui \««jaki. V-'i raj je b:!«» tri«lej»et mladih žeii!-k' «-«ipo>'"er. h i/ p<>lj< d< '-k» j:a m!iii*tr>t va in na njih inest© s-*» Mop>h n*oije. pohabljeni v vojni.
Nobena stvar. — mi je pisal minMr. predsednik. -— bi me ne n.ogl,-«	\i-rjejra zadovoljstva, ko* ta trrar naklonjenosti <mI strani •
••on jakov v mojem rojstnem kraju ni ni«"e*ar -i ne ž^!im bolj k<>l pla-^ č;<i i uaraj to,Telik<wl(i>n»M. 1'radni posli pa mi onemogoča j*» sprejeti t«. p4»\abilo. Tudi bi n** bilo primerno zame govoiiti ob tem času. pre-j duo si'iu pt«dložil kralju splošni obris j»rt»grama. na katerem bo temeljilo moje ua<Ialjna delo.
Ministrski predsednik O i« > 1 i 111 }*■ jM»«,'al iopanu v <*uneo. ki je glavno m'slfi prt»vin«-e 1'uimh' sp<»ro"i!o. v katerem je z obžalovanjem' (»uklonil povabilo župana, naj pride \ 4'uneo ter ima nrjrovor v volil-l i i kampanji, kajti M-darji ministrski predsednik j«* bil rojen v tej
|,rov,r,,i . , -- • .... i
Reka. 17. aprila Napad z romo granato od strani fašistov jel
bil vpri/'-rj n na poulično karo. polno dvlaveev i« i šolskih otnik. —J Nfki rlan tiapadaln-- skupine je bil aretiran it-r i/ročen karabinjerjemj -b<lnji ju izpustili Iti lak nand naj vlada trugim! i>o*r poma-
pojav nove verske BLAZNOSTI
V NAPOLJU SO NAŠLI SOHO MARUE, O KATERI SE GLASI, DA ODPIRA IN ZAPIRA OČI. — OBLASTI SO ODREDILE STROGO
PREISKAVO.
INDUSTRUALNI POLOŽAJ V DETROITU
Detroit. M teh. 16. aprila. — I'rxiknrt i/xa <'a«a. ko so se za-prla vrata velikih avt i'ino|»ilsk-naprave tekoiu preteklega de»-«*tn-bra. je pričela Ford Motor r..m-panv klicati nazaj }>osamič svoje 1 juilt. V petek zvečer je bilo odposlanih na stotine dopisu ie. s katerimi m* je obvt^-alo mlade ljudi, da se jih takoj p<jtrebuje.
I raduiki izjavljajo, da je to prvo upapolno znamenje, da m* bliža družba svoji normalni pro-citikeijski bazi. Do sedanjega časa se je kliealo nazaj na delo le l»oročeine ter take <amee. ki morajo skrbeti za xtariie ali drug**, ki «h> odvisni od njih zaslužka.
Cr las ti o se je. da ima družba v rokah naročila za več kot sto tisoč avtomobilov.
Naročniki, pozor!
MUKO VIDMAR ni več nai
zastopnik ter ni upravičen poslovati v našem imenu. Kdor mn kaj iiroti, stori to od danes naprej ns svojo odgovornost.
UPRAVA "GLAS NARODA". 83 Cortlandt Street, N«r York, * Y.
' " ■ fBD '' ' i 'iiiffliite^hiiifl
BOJI V MALT AZIJI.
Atene, <!rska. 1(>. aprila. — Turkom *■** je popoluoTna izjalovil ■lapatl na t Irke na Tiilnbanar sektorju v Mali Aziji, sopla^no k| poI-ifieij«'luim poročilom, ki j«* bilo objavljeno danes. Muštafa ; K»*mal pa.ša. ttirsl<i naeijonali-sti«'ni voditelj, je baje <»sebno skušal zbrati skupHj svoje čete. ki beže v neredu proti Kutulia. 27 r»:lj južnozapadno o<l Kškiserja.
Vsi prelazi, ki vo*lijo na Tlanza ravnino, se nah-ajajo v rokah Grkov. Desno krilo Grkov je pri ( 'vril, 2"» milj južžno-iztočno o<l Vsaka, kjer se je zavrnil nov napad Turkov.
ZGODAJ SO ZAČELI.
Pittsburgh, Pn., 18. aprila. — Danes »a> pnpeljali v tukajšno mestno jetnianieo štiri f;.nte v starosti od enajstih do osemnajstih let. Na vesti imajo dva ropa. tatvino avtomobila in ve? vlomov.
Ne odlašajte
aka nameravate naročiti vozni listek is »tare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Piiite za eene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuie-do slovensko bančno podjetje:
FRANK »AK8ER STATE BANK
(potniški oddelek)
83 Oottkadl 8U *#v Tflric, V. T-
'zdravniki hočejo
imeti prosto roko
_ l
Pisali so članom kongresa, naj ne : sprejmejo ni kakih nadaljnih po* i stav, ki bi jih ovirale v delovanju. ]
Washingtoin, D. C., 1. aprila J
Justieni kontitej poslanske zbor-'niee dobiva neprestrno pLsma in i brzojavke zdravnikov, ki se izjavljajo proti temu. da bi se spreje- < lo še strožje prohibicijske postave, ki bi onemogočile predpisu va- i nje piva za bolnike.	<
j Antisalonsku liga je raditega -zelo besna ter dolži United States! 'Brewei-s Ass.. da je ona kriva teh manifestaeij Wayne Wheeler, tu- ' kajšnji vrhovni prohibicijski papež. je rekel, da pivovarji. ki iz-j uajajo denar v take svrhe. izdaj«"-j» slednjega zastonj, kajti prohi-bieija je na t-oti ter se ne bo usta-»lokler ne ho uničena slehr-ii; aikoholična pija«"a.
Polšeija v Xtvv Yorkti je pričela včeraj ustavljat: avtomobile, ki so se vozili j>a C« ner Island trr , jjil prr-itk vifi imajo na kro-
• j kaj	j»ija^e. Tv»-
tza«leTVA p- v« i h- v izdal policijski komisar. |
SKZŽKI VIHAR V GORNJEM
HEW TORKU.
-
Buffalo, N. Y-. 1\ aprila. — Velikanski vihar, ki je divjal tekom zadnjih -i- ur v «>irdnjcin ra-padn (lri^Tf. je zjfuld t.idi Buffa-;|e ter zapadni \>ar York. Včeraj zjutraj je zafvsdlo ve«r- snega kot
ga purani /e dolgo vrsto let v ireseeu aprilu. V nekaterih kra-jih je padel sn^g šest paleev vi-^oko in v dnipih je sodra v dniž-' ,b viharjev in močnih nalivov za nekaj -"asa o:*-žko«"-a!a zvezo.
1'radniki l*raje\Tiesra vremen-, 'skeira urada j ravijo da je vihar precej škodov.tl pridelkom na po-' lliih in vrtovih. Veliko ladij iz Uuffala je bilo tekom viharja na( jjezeru. a ker ni na njem nikakega b du. niso lasiuiki prav nič v skr-|l>eh glede varnosti ladij.
SOVJETI NAMERAVAJO RR STAVRIRATI SVOJO MORNARICO.
Stockholm. Švedska. IS. aprila, ^»glasno j. n. ko brzojavko, ki je dospela s«-mkaj. namerava <iovjet-Ui vlada v u;,jkrajš<*m času zadeti restavrirat! svojo moraarieo.. j štiri križark« so že toliko pripravljene. da lahko v«ak hip stopijo v j akeijo.
! DEVARVS POftlLJATVE V ISTRO. VA OOUtCO OV
VOTKAVJBXO
iavrtejetao denarna tspiačil« popolnoma sanasljivo in aedanjin rajuseram primerno tudi hitro pc Iatn, ra Gsriikem in tudi as i Notranjskem po ocemlju. ki j* medeno po italjsnaki trudi
VSeraj no računali sa poti gatre ttaljaaskik lir po «led«€i> ^mak
50 lir----$ 2 JO
100 lir .... $ &30
300 lir----$15.00
500 lir .... $25.00 1000 Ur .... $40.00
Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja «e večkrat nepri&ako vano; Is tega raslofa nam ni m 40«e podati mtasfirn test tbi prej.
Mi vaimrnmm* po eom tare«* me. ko amm poslani denar doepf
• roke.
fleiiar aam je poslsti najbolj p« Pomeetie Postal Money Order, eh pe N«r Teck Bank Dnfl
nuakiainammaii
nemci so stavili ameriki pogoje!
I __I
Berlin hoče prevzeti zavezniške dolgove v Ameriki, da ustreže zahtevam glede vojne odškodnine, j
Berlin, Nen-eija, 18. aprila. — Vsprieo dejstva., da jo ločnje le še štirinajst dni od oborožene pesti Francije, se .ie Nemčija podvizala, da predloži Še danes v Washing-♦onr. svoje repameijske predloge, če niso dospeli tjakaj ob pravem času, da bi se jih sprejelo že v soboto.
! Nasproti vsem" pričakovanjem in poročilom ni bil nevtralni sel Ilolandska, Šviea ali Argentina, temveč Vatikan.
Soglasno informoeijami iz! ameriških virov, ki so bili v najtesnejšem stiku s tukajšno vlado in ki so hren vsakega dvoma zanesljivi. bodo zastopniki Vatikana izročili državnemu tajniku' ITujrhesu za predsednika Hard-ir«ra najnovejše predloge Nemčije. kojih eilj je zadostiti repara-
*	ij^kim obvezTjo^tim.
Ti pr?dh«tri. — tako se izjavlja v krofih, ki «Ir.I<ro poznajo v sebi-j-c spor-^ila. ■— bodo fk»ro brez dvoma prepričali pr*d«sednika Ilardinga o pnpravljmosti N«'m-' čije tn n j* ni odkritosrčnosti, da popravi škodo, katero je napravila v B*-le'ji in Kraneiji ter dru-g»-d (lo skrajnih m* ja svoj.* zmožnosti.
V	novih predlogih, je najti presenetljive toč Ve. Najbolj vožna j*4 najbrž *a. da j«" Nemčija ponudila plačati odakodniii« vsakemu |K>sam^znemn v sevemi Franciji z:t irgube ali uničenje, katero je rrp»-l.
•	Stavi se ponndl»o. da rsrradi Nemčija vsako hišo. v-ako ptvsb>p- j
in v^ako tvf»rnieo. ki je bila j porušena in da iz čist i ter napravil 'sposobno za obdelovanje vsako( ifarmo in vsako zemljiške, ki je bi-
uničeno od zakopov ter izstrelkov. Vse to naj bi se izvršilo s po-' močjo nemškega dela in materija la ter pod lastnim nadzorstvom Franeije.
V^ak posamezni, ki je trpel škodo. lahko obrne, če hoče. 'sam r.a nemško vlado z dokazi svojih izgub, vends r pa se ne pričakuje. da bi se kaj takega storilo. raz v en s posredovanjem fran-'eoske vlade same.
Dtuga važna točkr predlogov je. da je Nemčija pripravljena prevzeti dolgove zaveznikov v {Ameriki ter jih odšteti od odškodninskega računa.
V	namenu, da izvede tak program. prosi Nemčija sodelovanja za lansiranje mednarodnega posojila. Kot varnost za posojilo in dolgove. kate»*e bi prevzela Nemčija. ki stopila na mesto Francije. Anglije in Belgije kot dolžnikov v Ameriki, namerava Nemčija ponuditi monopol na kavo, tobak in mogoče še druge predmete in poleg tega bi odstopila Nemčija tudi kontrolo nad carinskimi pristojbinami.
Ne v predlogih, pač pa v razpravah finančnih in industrijal-nih krogov, na katere izvaja nemška vlada veiik pritisk, je predlog. da se omogoči ameriškemu kapitalu priliko, da prevzame 25 ali celo več odstotkov vseh nemških industrij.
Lahko se pozitivno reče. da ni bila prijateljska intervencija Vatikana, da nastopi kot sel v Wash-ingtonu, vprizorjena na prizadevanje nemške vlade, temveč da se je intervencijo ponudilo prostovoljno, v namenu, da se prepreči ekonomski polom v Evropi.
20jah vaxo0atk b ii "OIAI IAIOD A". MAJ filhijMWgMBniMfVill
vojno stanje med
i francijo in nemčijo
i ' _
V slučaju, da bi Francozi začeli prodirati, bi nemška vlada odpo. klicala svoje poslanike.
Pariz, Francija, 18. aprila. — Ce bo Francija uresničila svoje grožnje ter zasedla ruhrski okraj i.a Vestfalskem, bodo prekinjene diplomatočne zveze med Nemčijo ir Francijo, nakar bo sledilo vojno stanje med obema državama.
Universal Service ie izvedela iz zanesljivega vira, da sta dobila nemška poslanika v Parizu in Lon donu navodila, naj takoj odpotujeta. kakorhitro bi bila odpoklicana.
I Kot znano, ie Anglija naložila Nemčiji 50 odstotkov davka na vse nemške irvoze. V zadnjih desetih dneh je skolektala Anglija od Nemčije .<*rmo štiristo dolarjev. ' London, Anglija. 18. aprila. — Iz Berlina poročajo, da je dospel posebni vlak % truplom bivše nemške cc>ar:ee -r»aIo pred polnočjo li a postajo Wildpark pri Potsda-icil Xr»nr k»»I«Hlv« ra je bil razpostavljen poli-ijski kord*>n. Bivši n-niški častniki -trazijo krst«>_
PARIZ RASTE POČASI.
Paris, Franeija. 10. aprila. —, Prebivalstvo PaHzn «<» je p*.ve*"a- ! to le za neznatno število nekaj i
na 16.000 od leta 1911 naprej. To j
je razvidno iz rezultatov ljudske-1 ga štetja, k? se je vršilo v vseh ! dvajsetih okrajih m*-sta. Skupno j število prebivalcev fraitec«ke«ra '
glavnega mesta znaša	2.SCTJ.741 i ljudi.
I
D ANNtJNZlO SE JE	OŽENIL.
i Milan, Ita?:jn. IS. aprila. — j Kot poroča I* po ca v Rimu, se je (oženil Gabriel D'Anunzio. alias Rapagnetta. z mlatlo piauistinjo. Lnjizo Baccara, ki tun je skozi ves čas. ko je uganjal svoje pri-smodarije po Reki. delala družbo.
I) "Anmmzio je sam izpremenil postave mesta Reke tako. da mu j<* moglo neko reško sodišče lažje d< foliti ločitev zakona od vojvo-dinje Marije di Ca 1 lese.
Pon>ka se je vršila v nekem iiajhncm švicarskem mestu na meji.
BIVŠI KAJZER IMA HUDE ŽIVČNE NAPADE.
Doom, Iloland-ska. 18. aprila. Bivši nemški kajzer je imel izza 1 smrti svoje žene več jako hudih živčnih napadov. Ko se je vršila božja služba za ranjko cesarico, je bil skoraj omedlel.
NACTJ ONAXJSTI OGROŽAJO ISMID.
Loadon, Anglija, 17. aprila. — Iz i.arigrada poročajo, da so turške naeijonalistične čete oddaljene le tri kilometre od Ismida. Na prošnjo ameriške pomožne družbe : o Grki in Turki sklenili, da ne bodo mesta obstreljevali.
Važno za potnikeT
Kdor želi ▼ bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako je mogočo dobiti potni list.
Kdor že ima jugoslovanski ali smeriski potni list lahko potuje kadar hoče.
Kdor pa spada t zasedeno ozemlje, in želi potovati v staro domovino, mu ie vedno lahko preskrbimo potni last, kadar pride v New York.
V vsakem osira m obrnite na tvrdko:
iBAniAinm»iax 0 CMtaUJtoHl liiIMk
.Milan, Italija, 17. aprila. — Kardinal in nadškof v Napolju je pred kratkim posvetil zgodovinsko majhno cerkev Madonna del Ro-sario. (Madona rožnega venca). V torek zvečer jc neka ženska, ki jo molila v cerkvi, naenkrat vzkliknila ter rekla, da vidi. kako odpira čudodelna podoba Device, stoječa nad glavnim oltarjem, svoje oči ter jih tudi zapira. Več sto ljudi v eerkvi je takoj potrdilo to poročilo in v kratkem času se je zbralo iz vseli delov mesta toliko ljudi okrog cerkve, da so morili orožniki vzdrževati red. Na tise če ljudi je, ki pričajo o resničnosti čudeža.
Oblasti so imenovale komisijo za strogo preiskavo pojava. Mnenje med komisarji je razdeljeno. Nekateri pravijo, da so videli, kako 'šviga iz oči ogenj in kako se oči vrte v jamicah. Doktorja Conti in Altamura sta bila priči delnih manifestacij, tekom katerih so zenice oči izpreminjale svojo barvo, a to ne izključuje optične zmoto, posebno ker se fenomen pojavlja ob večernih urah.
Grof Staraci je na drugi strani prepričan, da je to slučaj kolektivne sugestije. To trditev pa so zavrnili izveden«'!, ki so poslali svoje poročilo listu Corriere.
— Potrebovali smo celo uro, da smo se pririnili do glavnega oltarja ter odšli s prtpričanjem, da ne gre v tem za slučaj ljudske ha-hieinaeije. Opazili nismo sieer nobenega gibanja trepalnic, temveč- se je izpreminjala le barva zenie.
Obisk je bil vprizorjen podnevi, ko je dosti svetlobe padalo v -fa-mlavno kapelo.
Zelo težko je spraviti ljudi iz kapelice, celo ob polnoči. Pr d nekako petdesetimi leti so bile Madene. ki so migljale 7. oT-mi. «.hi.";> jt.a prikazen v verskem življenju navadnega naroda v pro vi m; h K . i'i Napo! j. Obstoja eelo	knjižniea z literaturo \rled< t« ca T»r- 1' »-ta
in med deli je najti kij učene razprave. Take pojave razlaira na* d v *o>lcišnem k« ? znrmenja prihajajoče nesrečt In kur**.
Evo. tukaj j»* n^-ovim«. p->-je. ki bi tvoril ' -.'b rr M k p ; nenau patru Ska/:. Dobro bi -fori!, če bi v prii - irjt-m rvo li k n*Ti izmed -»vojih inmabv n-k oliko razpravljal < tem najr:<*vf jš-:a čudežu. Ker ima v zakupu \ Marijine	li ia!:ko i dal -
Lovnjašku razpravi« o 'cm zrvijanju oči. O. ^tav* a.
HINAVŠČENA CVETE.
j Albany. N. Y„ 1- rprila. — To |mt-sTo je dar» > «Iejsnski zapuš^e-ino. ker je bilo z^'xlaj včeraj zju-jtraj zaključeno zasedanje driav-:ne zakonodaj. Sloves m*^Ta kot oaze v suši. pa bo najbrž privabi-• številne Nevrvoreane. ki n*1 morejo rlobiti ri-"e«ar vsled križarske vojne policijskega komisarja Enriglita v New Torku proti prodaji. posestvovanju ali tran-por-tn^ii: pijač v velikem New Yorku.
V>rk zakonodajalec, vsik ob-j iskovalee ali človek, ki je imel kaj stika z >akon«Hlajo. bo pro-siavjlal Albany kot najbolj veselo, najbolj mokro in živahno mesto na tej strani meje »hI Canade.I Ljudje, ki bodo zbežali iz krempljev newvorske policije ter, I riši i v Albany, bodo mislili, da se nahajajo v neki drugi deželi, j Tukaj ni nobene omejitve glede množine pija«'e. katero lahko iz-I ije človek, seveda z izjemo omejitve. katero na lasa denarnica.
Saloni so na širi ko odprti. Ni neba. da bi gosta poznali, če ho-j če dobiti pijačo. Treba je le iti ki bari. zahtevati gotovo vrsto žga-| nja. plačati ter izpiti. V nekaterih salonih j» eelo najti coektaile različnih vrši.	•
Razlika v ceni ni posebno velika. Navadno žganje Iz rži stane petdeset cen lov drink, scotch je 75 centov in cocktail od šestdeset do enega dolarja. Škotsko žiranje je vtihotapljeno preko eanadske
DVAJSET LET. KER JE USTRE LIL ŠERIFA.
FavetteviH?, N. r . 1* april, — Tom Clayton iz N- \v Tork i, ki je b i obdolžen «*a je januarja meseca ubil tiLkaj pomožnega šerifa Blue, je bil spoznan krivim um-=-m po dragem redu ter obsojen na dvajset j«-.*t. Porofa -e je posvetovala -kozi šestnajst tir.
Clayton je streljal na Bluc-a in nekega nadaljnegp pomožnega šerifa, ko sta ga skušala ar-tirati.
I
NAGROBNI KAMEN JOffiT BARLEYCORN A.
Hardford, Conn., 1^. aprila — [Nagrobni kamen John Barleycorns. ki j? stal na zemljišču ,"1711 kluba" v Meriden več nie-.seeev in katerega so ukradli v jsoboto štirje možki v avtomobilu, s«« našli včeraj v bližini južnega ulioda v državni kapitol ter ga izročili policiji v Hartdfordn. To je plošča iz mramorja, pet čevljev 'dolga ter nosi naslednji napi-:
— In Merooriam. John Barleycorn, Born......B. C.: died Jan.
{16. 1920. Resurrection......? —
— ■■ - - -1 meje ter je izvrstne kakovo-ti.
V soboto zvečer ni bilo treba o-nemu, ki je hotel imeti požirek. zapustiti Kapitola. Splošno se je dalo izraza obžalovanju, da ni prišel Anderson v Albany, da vidi. na kaka tla je padlo seme. katero je sejal.
- ZANESLJIVO IN HITRO —=
oakrbaje DENARNA IZPLAČILA t stari domovmi in opravlja
Frank Sakser Slate Bank
82 Cortlandt Street New York
Rojaki, poslužujte se vseh zadevah to slovenske banke, ki jo pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100,000.00 glavnico in $50,000.00 rezervnega zaklada. Frank Bakssr, predsednik. VSeraj smo računali sa poiOjatve jugoslovanskih krom pa el» letih eenah:
300 kron .... $ 2.35	1,000 kron____$ 7.50
400 kron----$ 3 iO	5,000 kron____$37.25
500 kron .... $ S.85	10,000 kron____$74.00
Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričako. rano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospi ? roka. _
Dsnar nam jo podali najbolj po pilil tonmj Ordsf, aB pg ffov York Bank DraA.
fmk Sikar Stiti^Bak	n conunt:^


GLAS XAR OD A. 19. APR. 1921
"GLAS NARODA"
nfVKNIAN DAILY) g^g MM PvMMMtf !■
■bovrao publishing compact
(a MfporatlM)
yWANK >AKII)t PriiliiM_LQUli »INEDIK. Thhmut
PUmo of tmw a# UM CtwntlM and Addnim of Above Offlctors: M CftuMt —»—C »■rcuoli of Manhattan. Ntw York City, N. Y.
__Nth«- tefcala mlU «aw tmtmM nedoll In praznikov._
Za MM Ma *«Ua a* aa	Oairfci Za Now York za cato Ma	PN
I" Canaan	|Ut u no« lota	IUO
Xa sal lata	tSJ* Za Inoxamatvo za ealo lata	STjOO
acn tmtrt tmtm	|1J0 an no« Iota _M.K>
• L A • MARODA
(Vale* af tha Poepla) . ImM awai j day wicapt tundars ana Hntianvn.
___Subscription yearly II Ot_
A4vtrt liimi wt on fton#m#nt
Doptat braa podplaa la aaabaoati aa aa prlobCuJeJo. Denar naj aa blafovoU 00-
MU«U DO Uooar Order. Prl arremranbl kra]a naročnikov proximo. da no law _tad! prailaja blvaUfa naanam. da hitreje najdemo paalovnlka._
OLASNAROOA ■ ■■HanO mm lli Borough tf Manhattan. Mow Yorlu N. Y. __Talaphona: Cartlandt 287f_
• ^BtZfi
Sisgaahnmaska
Ustanovljena L 1898
Satul. 3r£mnta
Inkorporirana L 19U0
GLAVNI UHAD v ELY, MINN.
1
t
I
i i
j
Glava* odborniki:
Predsednik: HUDOLF PEBT>AN, »33 E. 185tfc St, Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAKT, Bor 106, Pearl Avenue, Lorain. O Tajuik: JOSKPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn.
Blagajni nelzpla^nlh nnrtnln: JOHN MOVEBN. 624 N. 2nd Ave^ w. Dulutn, Minn.
Tifetvri
Dr. J OS. ?. GRAHEK, 843 E. Ohio St^ N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
MAX K£R2iŠX1K, Bor 872, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIC, 2003 S o. Lawndate Ave, Chicago, ILL FRANK &KRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD S LA ROD.NIK, Bor 480, Ely. Minn. I <?RF«K>B J. PORENTA, Bor 176, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICIL «217 St. Clair A ve., Cleveland, O.
Združevalni odbori
▼ALENTIN PIRC, 31» Meadow Ave.. Rocadale, Jollet, III. PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STEKLE, 4G4 F. Mena A ven ne, Pueblo, Colo. ANTON CEI^ARC, 70« Market Street, Wau^egan, ILL —- Jednotlno uradno glasilo: ,'Ol^AS NARODA", t-
Vse Stvari, tikajoče se orodnih zadev kakor tndi denarne podllja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se ituSHJa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem no vin članov In bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član »o oriranlzaeije, uaj zzlasJ tajniku Mjttnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufltev mm pa obrnite na gL tajnika. Novo druStvo se lahko vatanov! z & člani ali članicami.
Iz Slovenije.
Metoda v angleškem delavskem
gibanju. ^HIHI
Opazovalcu iz daljave se jo zdelo obnaMinji*, katero je kazala v Angliji Trozveza delsveev, čista blaznost, tako glede grandijoznega na«'rta, <la so nacijonalizira vse bazične ali temeljne industrije v deželi. kol glede kaosa in /mcanj..ve nenadnega poloma. V tem pa tiči metoda, metoda pon»vf ■ rstf. To jr najboljše Jokazrl Mr. G. II. Cole, ki je prišel tekom preteklega tetina v javnost kot avtor manifesta fede-larijo preinogarjev. — katerega pa sta podpisal«! Herbert Smith in Frank Hodpcs, uradnika premogarske federacije. Mr. Cole ni še star d vain trideset let, a je že znan kot pomožni profesor filozofije ter tudi \sled številnih knjig, katere je spiral, kot votli'ni predstavitel j raz-lcdnega soeijalizma.	......
V svoji knjigi, Labour and the Commonwealth, katero opisuje Cole kot knjigo za mlajšo generacijo, označuje sedanje delavsko stanje kot materija!, iz katerega se ho napravilo nov svet
Noben satirik nemore biti bolj neusmiljen kot je on. čeprav h' i.apol/.avestno, pri o k.■»poni ran ju ali razgaljenju slabosti tega gibanja. On priznava, da imajo v tem svetu zmožni ljudje vsako priliko. lT?i-telji in delodajalci vedno iščejo take zmožne ljudi. V šolrh se razumne dečke in deklice vzgaja za duševno delo. V delavnicah in tvornicah se napravi zmožne in zane»Jjivc delavee preddeiavcem in stiperinten-ibntoin — ter jih vzgaj« celo z? najvišja mesta, *-<f pokažejo potrebne 7lrožnosti. Čeprav ne kaže tega naravnost, kaže vendar, da niso delavci tako tlačeni kot domneva, da jim je dano ua prosto razpolago, tla se dvignejo in dvigajo. Prostost sicer funkcijouira, a ne tako kot bi hotel on.
— To pomenja. i:. so delavci, ki so dosedaj tvorili osobje delavskega gibanja, vsled potrebe pleve ali preostanek. Izbralo se jih je zopet iu zopet. Rad i k-ga so tudi nioyje inrijativ in zmožnosti tako pogosto možje druge vrste zmožnosti. —
Precej te^-a je re«-nieno o možeh iz srednjih razredov, ki se pridružijo delavskemu ribanju kot voditelji. To so ljudje, ki so zagrizeni ali v eno idejo ali pj »o bili preje razočarani 'L niobilizir:»njem takih mož in takih voditeljev proti irdtistrijalneir.u sistemu pa upajo razredni s#n-ijalisti ustanoviti čistejšo demokracijo in \ :*ost'st ter j»o-viraim prostost in uap«~šnost v produkciji.
Kar se tiee Mr. K oleja iu njegovih tovarišev, mor« bit ilemalod volna. To so duhovi, izvežbani v znanosti in cdkrifosrčn« v zmožnosti uničevalne kritike ter plamtečih vizijah IkmIcčc sreče. Istega pa se nr more Irditi glede njih zdravega vsakdaiiejga razuma. Oni niso v stj.nu videti, da je prirojeno razpoloženje "erapkov" razočaranje in da je Jo razočaranje take vrst«*, kalero je najlažje spremeniti v sov-laštvo. Tako sovraštvo je bilo zli irenij Karala Marx . in eeprav so angleški soeijaiisti opustili dosti njegovih teorij, živi njegov duh še \(dno v njih srcih. Navdahnjeno s takim duhom napravi organizirano delo lahko veliko »kodo samemu sebi in irirodu — kot je to storilo v Rusiji in se vedno preti to storiti v Angliji. *"Novi we!" v smislu boljšera sveta pa leži š«> vedno preko tega. Preje ali pozneje pride polom. — pozneje v Husjji, a na srečo z* lo hitro v Angliji.
Velika pretnja trojne zveze je postala mogoč« vsled l ezpomemb iu ga sovraštva soeijalizma. vsled nepraktičnega idealizma, ali pa zagrizenosti manjših vo liteljev te zveze. — ne pa višjih uradnikov. k; so se vedno zavedali beda-stoče Takega postopanja y polomu tega gi-I anja pa je opaziti element, kateremu je Mr. Cole storil le malo pravi-er Pretežna večina ongleškega delavstva se le glede zdraevga razuma razlikuje <nI onih. ki ga skušajo pridobiti za <voje	doktri-re te r«ra naščmati k uresničenju nemogočih sanj.
Angleško delavstvo m1 da mogt>če dovesti prav <lo roba prepada, a ob kritičnem trenutku se- je še vedno obrnilo nazal
" . #
Podpredsednik Marshall je izrekel veliko ranico, ko je omenil, da potrebuje ta dežela nujno d«»bro «-igaro za pel c( i tov. — je rekel i:« kdo. Saj vendar lahko dobite dobre Five eenf sm«^lkc po petnajst centov, le vedeti morate, kje. — je odvrnil drugi.
Dopisi
9	■■ ■■■ ■
Caimbrook, Pa.
Kakor je bilo por«M**ano v Glasu Naroda, je bilo tukaj vatanovlje-11» društvo z imenom Vcnček Vijolic. katerega *ino priklopili k Zapadni Slovanski Zvezi. Društvo šteje ob vstanovitvi 18 članov, kar( je že lepo število v tako mali naselbini. Društvo je bilo vstanov-! Ijeno na Huskin, Pa., ker pa nif tukaj nikake p««šite. imamo sedež v Cairnbrooku. He je se vrše vsa-j ko pr\*o nedeljo v mesecu v Mike, Pen kot ovil prowtorih na Middle-town u.
Ker je pa društvo novo in še mlado, smo sklenili na zadnji seji. da priredimo ve*elieo v korist t društveni blagajni. Veselica se vrai pr\ega maja na Mike Penko-toTein domu. Tam je najbolj priprav«! prostor za društvene prireditve. Tt« potom vabi društvo vne Slovence in Slovenke, da se( obilno vdeleže te pne veselice iz bližnje okolice, kakor Hagewo.J Reitz, Arrow. Center City ter tudi iz Johnstowna in okolire. Na ve- i celici bo tudi ve? zanimivih reči j na licitaciji. V^clica ae prične ob
__
1- uri o]»oldne. Ako s«* hočete i prav pošteno zabavati, vse na veselico prvega maja. Pn«krbljenoJ 1h» tudi za" mlade pare. da se bo ; na plesal vsak. kolikor bo hotel. [ , Vs-tofmina za moške 30r; ženske ■ v spremit\*u proste. Torej vsi
na veeelieo pr\-ega maja! .!	Za veselični odbf»r:
Štefan Čop.
Jakob MeJe.
j	Silvester Turk.
|
Barberton, Ohio.
j V «0. številki Glasa Naroda z fine 6. aprila je neki poročevalec | junaško »4 op i r na prste ter ne kot. rimski papež čuti neznntljivega.j Nesramno je napadel tukajšnjo' dvorano, kftera je la*r «lovenske» ga sa m ost oKt o jneg a druKtva "Do-, inovma". Ker sem pa tajnik drn-j štva in upravitelj dvorane, stojim (na braniku ter bom vedno hranil čast in ugled društva.	i
TV-enjak klice Zgafro. da naj pride sem in se tako nanoi «lov-( nice iz oglasov, kateri so «e raz- i peli na zagrinjalu dne «L marra. ; Ko bi Peter ne bil že priileen ti-
r skarskim škratom, bi mogoče kaj) zameril, ker pa vem, da se dobro razume v tiskovne pomote, se pa gotovo ne zmeni za našega junaka oziroma poročevalca. Pojdi in čitaj! Zapisal si "gesl", v resnici ; je pa "geslo**. Pisal si **vso", ali res je "vsi". Menda si izgubil očala! Pišeš, da so veljaki stiper-iutendenti in župan priredili ne-J kak * * slow proti **2<> vstopnine.
>	in predsednik društva je zahte-J val vse ključe. Zakaj nisi pisal
pravično, kakor bi moralo* biti? Ravnatelj Columbia Chemical Company je povabil prijatelje iu
*	SO obhajali dne 12. februarja I-in-_ čolnov rojstni dan. Predsednik ^ društva je pa bil povabljen ua to
prireditev, prvič zato, ker on daje v najeeiu dvorano, drugič je pa zaposlen pri tej družbi. Zahte-
-	val je pa le <Klprta vrata d.> premoga in ne ključev. Ce pa so bila vrata zaprta, seveda potem je treba ključev.
Pišeš, da volimo upravitelja dvorane vsaka dva meseca. V resnici smo ga trikrat v osemnajstih mesecih in to prvič ob otvoritvi dvorane v septembru 1!)19. v mar-. .-u 19*20 in dne (i. marca 1*121. Za-, kaj ne prideš na sejo! S tem bi . spoznal, kaj je prav in kaj ne.
Hočeš tudi krasti čast in ugled i piedsedniku društva. V tem si ue-. pravičen. Razlogi so iu: Ko bi i nas članov vsak toliko dobrega
*	napravil kot je ravno ipredsednik i društva, bilo bi drugače. Kdo je
-	položil prošnjo na C. <'. Co., kateri prošnji se je txlzvala in pre-
-	jemali smo dar skozi več mesecev
*	v svoti nad $400* Kdo je dobil oglase na zagrinjalo, katerih svo-
*	ta znaša #520? Primi svinčnik in
*	j»oglej. izračunaj! I>ruštvo šteje• 1*16 članov, kakšna svota bi bila?
Praviš, da je zagrinjalo le tedaj 1 doli. kadar ni nikogar v dvorani. Da si lažnik. evo dokaz! l)aiie-s( zboruje v dvorani lo različnih! strank, ki posetijo skupno dvora-j
*	no :>Skrat v meseeu. Ko bi ti prišli vsi naenkrat v dvorano, bilo bi jih oOHS ljudi, kar pride na 1U0)
, ljudi en dan. in zagrinjalo je ved-j ( no razpeta.
Zabavljaš, da ni nobene pred-, _ stave ali igre. V teku 18 meweeev.i . odkar je dvorana, je bilo 13 raz-! _ ličilih dramatičnih pmLstav. Naj-
►	več so jih vprizorili bratje Hrva-
-	t je. Ali si bil ti kdaj navzoč! Menda ne!
Zato, pa. poročevalec, na n«»ge!
-	Dne aprila je društvo sklenilo.
*	dati dvorano barvati. Vprašalo se " je članstvo, če kateri iprevzame
*	delo. Zglasil s«* ni nobeden. Delo
-	bo trt4>a oddati zope.t kakemu A-|
*	meri kancu. Torej pazi. kaj bo. da1 z«*|»et poročaš!
Povem pa ti. da sem dne 6. marca prevzel upravo dvorane. Če bo članstvo Istih idej kot .si ti. vem. fda bodo padale velike botube iu Išrapneli f»o mojih plečih. Ali. bratec, ne bojim se nič, pripravljen j
rem odbiti vsak napad, zato le še' i . . . i K<»rajžo! Ne skrivaj se za plot!
Pozdravljam vse člane in člaui-
«*e sl«»v. sam. društva Domovina
in čitatelje tega lu»ta.
Prank Poje, tajnik društva
in upravitelj dvorane.
Barbertcn, Ohio.
Dn«* KI. aprila štirje bandit je oropali tukajšnjo Northwestern banko za tisoč dolarjev gotovine in tisoč v Liberty bondih. 15an-ditje so izginili brez sledu.
V tovarni gumijevih izdelkov The Miller Riibber Tire Company j v Akronu, Ohio, *se je Vi. aprila [pripetila eksplozija. Dva mrtva iu , šest ranjenih. Slovenca ni nobe . uega.
,! Helena Mišič. soproga Tomaža Mišič. Nahaja se že dalj časa v 1 tukajšnji bolnišiaicL Podvreči se je morala operaciji zaradi thebuš-f ne otekline. Doma ima štiri malel| jfrtroke. Želimo ji skorajšnje okre- ,
I i vanje.
Tudi soproga Julma Otooičar je v postelji v kritičnem položaju. Želeti ji je hitro ozdravljenje. Soproga Otoniear je članica »lov. sam. društva Domovina.
Mladenič Anton 1'jčič, brat Ja- -neza in Jožefa Ujčič. je donqpel iz ' stare domovine^ Služil je ves ena 1 j vojne v avstrijski armadi pri 97. 1 !j»ešpolku. Kot ea.«9tnik ve mnogo 1 ' i>ovedati posebno z ruske fronte 1 J v Karpatih. Solze morajo zaliti ' člerveka. ko ga posluha. Bil je ranjen trikrat. Zato pa doli z oroi- i jem! Proč z morijo?	i
| Frank Biščak. Anton Drrtbnie < in France* Šabec so odpotovali v c Taylor. Kentucky, v premogokopc i 'za htAj/nm « kruhom. Gwapodtena j Šahe« se je poročala takoj.	t
Poročna dovoljenja imajo- Fr. i
j Spetič in Mary Šabei-. Jolui Sto-j par in Frances Poje, John Tancek i in M. Zakrajšek ter še več drugih.
-	Veliko srečnih in medenih dni!
i The Jugo^av Republic IJaud i mladeiiiška godba je kupila uči-i telju taktirko v zuak enoletnega 1 obstoja. Taktirka ima srebrn t '
-	okovi ter napis: "Godba učitelju
-	v znak hvaležnosti."7
The Jugoslav Republic Baml'
-	priredi svoj tretji izlet dne 14. in l 13. maja v Cleveland. Ohio. Ob ? tej priliki prirede 14. maja v Bir-l kovi dvorami pni koncert. Po i koneertn igrajo poskočnice.i Isto
-	ponove dne 15. maja v Newburgu' ; ol» uri pop<»ldne. Upati je ve-
>	like vdeležbe. ker so vstopnice ze-
-	lo majhne. S tem pokaže naša
-	slovenska mladež. da je tudi Slo-
-	venec zmožen do učenja glasbe in
-	kar je glav.no. šole potrebuje, ka-' i tere nam starejšim naša stara
-	Avv.trija ni hotela dali.
i
Crosby, Wyo.
i Kakor povsodi. trfko tudi tukaj ( i delamo 2—-"-1 dni v tednu in še ta-j
-	krat nlaibo zaslužimo. Draginja je(
-	neznosna, tako da komaj izhaja, i kateri je samec, ako ima družino. 1
pa ne more pokriti stroškov iz 1 današnjega zaslužka.	j
Soda j imamo sneg. kateri je za-^ i padel 4. in .">. aprila en čevelj de-, i bel. Seveda se 1m» moral umakniti t toplim žarkom pomladanskega i solnea.
Kakor vsako leto, tako tudi le-
-	t os odhajajo premogarji na farme j / ali ovce past. Ampak letos slabo 1 kaže. ker farmerji ne.bodo dosti
-	sejali in si* pečali s poljedelstvom, i Njih produkcija jim ne plača ne
truda in ne stroškov, zatorej tudi 1 ne morejo plačevati velik plač j svojim delavcem. V spričo današ-. nje draginje delavec ne more de-sjlati za malo iplačo. Nekateri an-1gleiki 1 isti kriče v »vet. koliko da Jso se znižale življeniakc i»otreb-_'ščine. ampak tukaj žalčbog tega i'ne opazimo.
)j Tukaj ni Slovencev, zatorej tu-.(di nikoli ni dopisa iz te našelbi-jne. Redkokdaj pride kateri, ua-.[kar pa zopet odide. Mislim, da je j vzrok, ker ni nobene zabave, .i Najbližji je mesto Thermopolis _ jc oddaljeno 12 milj od te nasel-.;bine. V Thcrmopolisu je vroči vre-_'lec 44° Fahrenheita, kateri se imenuje Rig Horn Hot Springs. Jzvi-' j ra navpično iz zemlje 18.600,0«*) , gal on vode v 24 urah. Tja tudi L» prihajajo brezštevilni letoviščarji B preživeti par mesecev na leto. , Mnogo bolnikov si išče zdravja v . naravno topli vodi. V okolici ljTbermo])ol»sa je tudi lx»gata industrija olja. kar pospešuje razvoj _ mesta. Ta kraj leži na severni j strani dižave Wvoming ua meji Mc •litane ter nudi vse ugodnosti j renčarjem za živinorejo, s katero _ se največ pečajo. Omeniti je. da J se pase na miljone ovc po obšir-?|nih prerijah, kjer tudi seveda cvete bogata produkcija volne, j _ kateri je padla cena od 62}- na t lit centov funt. Obleka pa zato ni' nič cenejša.
Pozdrav!	John Jerin.
Oglasite se še večkrat!
Uredništvo.
m
i Anglež in Amerikanec se smejfia
>	Francozu.	i
Amerikanec Vanderlip, ki se je vrnil v Moskvo, izjavlja, da se r vzpostavijo trgovinski odnošajij
-	med Rusijo in Anglijo že v na-! L slednjrh |»ar dneh. Izjavil je. da je
t Amerika pripravljena, da stopi z Ru>n'jo v trgovinske stike še pred-1 no se {»odpiše angleško-ruska tr-i go vinska pogodba.
i	Želesniike tarife
za blagovni promet so v Avstriji povišane za DO odstotkov. Izvzete so le pristojbine na krtih, meso, žito, .sladkor, premog, koks in gradbeni materijal.
Albanci žele pod Jugoslavijo.
Dopisniku "Jutranjega Lista je izjavil eden izmed albanskih i delegatov, ki se nahajajo v Bel-1 gradu, da so prišli, de vlože pri!, vledi memorandum z željo, da bi'j vlada vstopila v čim tesnejše stike z Jugoslavijo.
Win maniiii so izbruhnili
V južni Italiji radi fašistov^kih izzivanj. Ljudstvo se je uprlo, in delavstvo v Bariju ter mnogih < drugih mestih je propia*Ho sploš-ji no starvko. Nekateri kraji so od i prometa popolnoma odrezani ker i so starkarji prerezali tel«tfomdte 1 in brzojavne zveze. Prišlo je že j
Peter Zgaga
I Tisk je najznačilnejša iznajdba ter je največji blagoslov člove-{ štva.
I Blagoslov je zato, ker se ne ti-
t ska vsega, kar se napiše.
* • •
[' Možu se je obrnilo zdravstveno i stanje precej na boljše. Žena, še > vedno v strahu — gre k zdravni-
-	ku ter ga vpraša:
\ — Ali je moj mož že izven ne-1 varnosti ?
l, — Ne še, draga moja, — ji od-" vrne mož — jaz še vedno hodim k njemu. *
!i \ .. **. . | Zapravljive«; je najbolj brezskr-
l,ben človek na svetu. Niti meseč-t nih izdatkov mu ni treba zapiso-ivati. Vse to opravijo zanj in zapišejo njegovi upniki.
*	a *
Lisica je videla štorkljo leteti s j cerkvenega sto'pa. Iloteč jo po-j .!snemati, je šla v stop ter se spu-stila doli. Kot evek je padla na zemljo ter se precej poškodovala. ,jli> ko »o jo vprašali, kako je bilo, je odvrnila:
| —- Leteti znaiu izborno, samo zemljo ne znam še prav dobro
-1 pristati. » # • •
1 Odstavek iz poročila slovenskega humorista" Majka Cega-
" reta:
»j _
Luna je najrajse v mozkih ! hlačah, proti koncu meseca se pa preseli v zadnji krajec".
i * * *.
Dober tek, čitatelji!
I	* * *
Strašno mrtvilo je zavladalo med ameriškimi Slovenci. Nobene _ zabave nikjer, vse je mrtvo, pu-t sto in prazno.
Kje so časi. ko smo se igrali i "'zvezo" in * združenje"", kje je •doba. ko je bil vsak reševatelj le-j
-	pt naše domovine ?
Malo, male zabave smo bili de-
-	ležni pri pogrebu Združenja v e Chicagu Tod-i't ud i ta stvar je že
j pozabljena.
s Sede j je vse mrtvo, pusto in
prazno.
"j • . *
J	<la kdo kaj novega po-
^ grunta.
Kaj če bi začeli zbirati za slo-
. venske sirote ter ko bi bilo pre i 1 cej denarja nabranega, kupili i
r žnjim jugoslovanskim ministrom
• nove frake?
Ti ljudje so namreč sirote vseli1
j sirot.
i Ali bi pa koiektali za zamorske i otroke. Naša imena bi se potem i blestela v uradnem zapisniku pod 3 naslovom "Anstrifns". i Na ta način bi nas javnost bolj-
-	še poznala.
A
■! Mi smo kulturen narod. Mi se x hitro asimiliramo, mi se hitro na-
vzamemo tujih šeg in naved.
*	• •
Ko se:u zadnjič pregledoval na-ročilno »isto Glas Naroda, sem na-! letel na čudna imena: O'Swirck. O "Green, O'Classen, Schoemaker, Underwood, O'Corn, McLaughlin.'
I . :.• *
J — Kaj zlodja, vprašani uprav-j . nika. ali so tudi Irci naročniki j j vašega lista? Naša slava se širi. J Upravnik mi je pa pojasnil, da . so se očetje gorenjih pisali: j Ocvirk. Ogrin, Oklašen, Sušteršič, 'Podlesnik. Okorn in Miklavčič.
Edino pravico do prekrstitve je imel roj? k Kaušek. kajti Ame-f r i kanci so zadnji "k** v njegovem J imenu dosledno izgovarjali kot
j t < £ 7?	'
Sredi prihodnjega tedna izide1 knjiga
PETER ZGAGA	j i
(a sliko pisatelja.)
Cena 60 centov s poštnino vred.'] | Ker bo tiskanih le omejeno šte- i vilo izvodov, naj jo vsak prej na- 1 roči, da jo bo zagotovo dobil. i Maročala sprejema:
<
Slovenic Publishing Company, > 82 Cortlandt Strett,	f
Hew York City.	j
~ — -
j do spopadov z vojaštvom, pri če- ( (inur so uporniki rabili ročne >gra- r (nate. Mnogo vojakov so ubili in i med njimi tudi več častnikov, r Mogoče je, da izbruhne revokioija 1 po vseh južnih pokrajini,	(\
Ubežnik.
Redov-orožnik Lovrenc Feiule, doma iz Pretklvora pri Kranju, je odšel iz vojne bolnice v Beogradu m se ni več povrnil.
Dogodba treh mladenk iz Loža.
1 V Ljubljano so d«>šlc tri nila-?«denkc iz Loža. Amalija Koinidar. *| Marija l ie ki Marija Repcž. < >glc-«li»vale so si razne izložbe. Sled-" ujič jih je jtovabil na vino neki
verržnik Vinko. Plačal jim je vi-* no. pf»tem jih je povabil v hotel.
Bil je Vinko sprva v sobi / njimi i zelo vljuden, poz o oje pa siten, tako da so jele mladenke klicati na pomoč. Slučajno navzoči policij-. <ki agent je napravil red in <*l-vedel Vinka na policijo.
Krojač z dvema ženama.
i Za časa svetovne vojne je bil
j! vojak tinli mlad krojač Ivan Flnj-
jšer iz Sv. Jurija v Slovenskih ir -
j i rieah. Služil je v Feldbaeliu. kj«-r
se je zaljubil v čedno Reziko Pu-
char. Hajšer »i je. kakor takrat
se marsikdo drugi, privoščil v tu-i .. . , juii sladki zakonski jarem. Pri
župnem uradu je na prallagi >*voje izpovetlbe <l«r<-*ge! poroko z Ijub-Jjcn«i Reziko. Toda ni dolgo trpela ta nova sreča. Flajšerja je gnala v lepi« Slovenske gorice stara ljubezen do prve žrne. Mož ; e je
-	ski-sal in pozabil na svojo drugo ženo. ki mu je pilila v Sv. Jurij. Eno teh pisem je dobila prva žena
-	in tako je pri.š«l greh na dan. Se-
-	daj se je moral Flajšer prod mari-, !»orskim okrajnim siHliščeui zagovarjati zaradi higamije (dvoaen-
Istva). Priznal je vst> z izgovorcmi. |da je jHrzabil na .svojo prvo poro-Iko. Ker je ukrade! tudi neko koso. , |je bil radi obeh prestopkov obsojen na 5 me'veev težke ječee. Zasačeni vlomilci v podstrešju. ,
Lansko je^en so bili v Ljublja-' ni na dnevnem redu vlomi v j>od j strešja. tako pri dr. A. KokaTju.' odkoder so vlomi I ei odnesli mno-; «ro drJ>re in lepe obleke, dalje pi i I rodbini Zesehko, kjer <*f> pobrali i .nekaj srebrn »ne rti porcelana, ter l^lednjiČ pri Danilu Cerarju. kate-1 renin so odnesli več obleke in na-;
I rodnih kostumov. Pravih sioril-' cev policija dolgo ni mogla prijeti. V hisi na Tržaški ee^.ti so bile številne hišne preiskave. to<bi vedno brez uspeha. Sedaj je policija prijela tri "gospode", ki so v zvezi s temi tatvinami. Aretirani in v zapor izročeni so bili: Ri-■ hard in Friderik Kerne ter Henrik Harriech. Ko se je R i hard Kerne pred meseci poročil, treba mu je bilo eT^garrtne obleke, hodil je vedno po mes-.tu kot največji "ljubljanski eleganZa poroko si je dal prenaredit-i	s^irui-
sJio obleko dr. KokaJja. kateremu je bila ukradena iz njegove vile! v Marmontovi ulici rt. 14. Neka' go«pa je potem rekla: "Kern? je' nosil salonsko obleko dr. Kokalja pri poroki/* Na te besede je p<»li-eija pos4ada pozorna na čf*dno delovanje mladega kavalirja Rthar da Kernca. Zaznali so tudi, da jc
.. i	•■• '••*	. mJ -
r Kerne imenitno popival na Silve-sštrovo noč v Narodii 'iu domu, kjer je "sunil" i/, neke omare 6 parov lepih ženskih eevljev. <» "unit v:" <4* je Kenu* izrazil: "M- ram kaj suniti, da si stroške pokrijeiu!" Lepi Rihard Kerne pa je bil tudi v zvezi z znanimi "pisarji". I radniku Maksu Jc-. anu je zamenjal spJirane ameri-kanske «h»larje. Prejemal je od Jeana tudi amerikanska pisma. Ker je običajno, da tat tata ' »-Ijufa. ti>ki> je Tu li Kemc |H»stopal z Jeanotn. katerega j«* ved 11 • za par krove trpilil pri izmenjavi. l*ri Kenieu narsli tudi nekaj malenkosti. ki so bile ukradene Danilu Cerarju.
Če se jim stopi na prste...
Pod tem naslovom piše "Slov. Narod**: Državna oblast je v zadnjem času jela ubirati nekoliko rezkejše strune proti raznim j»re-■ vratnim elementom, pn^lvsivu pa proti komunistom. Natopila je ludi proti nekemu profesorju v Mariboru, ki je bil znan kot duševni vodja ondotnega komunističnega pokreTa. Cim je mož uvi del. da ima državna obla f re%i»«> namene, s«- je. kakor nam |K»r »-čajo. Takoj ukh nil ter izjav'1, da ni bil nikdar k» uiunist. murvi da je samo zaradi spora s socijal-no demokratsko stranko dela' svojo os4*bno politiko, poudarjajoč in zag»>tavIjajiH". da s<* odslej ne bo vee politično udejslvoval. Ta slučaj nam kaže, da bi se razmere" pri nas že zdavnaj konsoli-dirale. ako bi bila vl;*da pravoeas-110 primerno napela vajeti ter nadela uzde ljudem, ki so mHili, da imajo tudi kot državni organi pravico in popolno w»!wk1o, da rujejo ]»roti državi ter proti jav-tnemu družabnemu redu.
I Doktor 1 B F
Imullin
I 411 Fourth Ave I I Pittsburgh, Fa. I
I Prvi In najbofjCi I
■	Dok .'or Spech»«isi I I za Slovence.
I Ima 40 let IzkuAnje ] R v. zdravljenju mo- I
■	ških bolezni. Zdravi
I vse moške bolerai I I uspešno in hitro. K
I	n jemu prihajaj o
d	Slovenci od blizu in I dale«, da lih ozdra. I
I Ti. Ce ste tudi Vi
I bolni, idite I; nje-I no, on Vas brj I najboUe otdraviL
1 Pazile, da prtd'U> I I na pravi na* to v.
GLA8 MABODA, 19. APR. 1921
V boj proti Fordney predlogi.
Poroča Alfred W. MacCann.
Vsakdo, k i si služi svoj krtih z delom lastnih rok in vsaka hišna! gospodinja bo r^no prizadeta, fc bo kongres izvedel svoj izključno I v. I i ličen namen ter sprejel Fordney pred lopo, koje eilj je postaviti visoko carinsko steno proti živilskim produktom. poslanim v Zdru-! že ne države i* drugih dežel.
I*oiit iki označuj - jo Fordney predlogo kot odredbo v sili. Oni i/javljajo, da ne vid* jo v njej bojnega klica, naslovljenega na vse narode, ki konsumirrjo produkte ameriškega i/delka. Amerika ni1 imela še nikdar boljše prilike kot jo ima sedaj, da vidi nevarnost, ki tiči v vmešavanju poetike v zakladauje dežele z živili.	i
Ameriške farme proizvajajo letine, ki dalek-j presegajo vse. kar j« prebivalstvo Amerike v stanu konsumirati. Prebitek ali to. česar se ne more konsumirati doma. je mogoče obvarovati popolne izgube' le n tem. tla *e najde /a tozadevne produkte inozemski trg. Ameriške lopilniee, predilnice. delavniee in vsakovrstne drug" t vernice izdelujejo več inštrumentov, strojev ter drugih izdelanih produktov t kot je Amerika v stanu absorbirati jih.
Življenje Amerike same je odvisno od zmožnosti, da se proda svoj prebitek na inozemskih tržiščih in da najde nova inozemska tržišča, dosti velika, tla absorbirajo sadove vedno naraščajoče produktivne zmožnosti Amerike.
Zapreti vrata za « ksport ameriških industrijalnih proizvodov bi t.iko uplivalo na aminške industrije, da bi si- najprvo prmadili pro- , dukti, katerih bi ne bilo mogoče konsumirati doma. Nato pa bi tvor-' niee zaprle svi»ja vrata ter odpustile delavce.
Kongres bi mora! vedeti, da je dosti lažje prodifirati kot pa prodati. Problemi produkcije niso s< da j in niso bili še nikdar tako te/ki kot pa so problemi distribucije ali porazdelitve. Ribolovi na iztočni obali Zdr. drž;: v niso imeli nikukih težkoč produeiruti na tisoče tau rib. a ker niso mogli prodati tega. kar so prodlieirali, soj t'elnic" teh podjetij sedaj vredne po štiri cente na dolar in ladje teh i od jet i j so nezaposlene.
Politiki, ki so lovili glasove fannerjev, so skušali igrati v roke! te skupine, ne le na sirošite cele ostale dežele, temveč tudi na stroške larmerjev samih.	j
Posledice iu reakeije nevarne politične spake, katero je ustvaril t!r. Fordney kot tuniko za ameriško poljedelstvo se razlikuje od spake dr. Munvonu le v i<m, da je slednji kazal s prostom proti nebu in i»kc|; — Tam je upanje. — d očim kaže prvi prstom navzdol ter pravi; — Tam iti iiotieucpa upauja.	I
V prvi \esii j,- u«'ažanje živil iz tujih dež'! sorazmerno majhno glede tonaže. če prnm i.iaino z njim ameriške eksporte ter obseg kon-j m ma domačih proizvodov v Ameriki sami. To uvažanje iz inozems-i"ih dežel pa je izvrševalo zdravo funkcijo, da j-* tlačilo navzdol u-j rr.etne profiturske vrednosti, ki -o sii-er proizvajale bogastva za maloštevilne pohlepne, v resnici pa manjšale konsttm. omejevale pro-' (Jukeijo ter nalagala neznosna bremena številnim.
rvažauje d a ruskega surovega masla je znižalo ceno surovega i asta za celih deset eentov pri funtu, d oči m ni vzelo farmerju niti' enega penija, špekulant ne bo delil > farmerjem svojega dobička. — Surovo maslo, katero je proizvedel farmer meseea junija in katero je kupil špekulant za najnižjo ceno v letu. drži slednji v ledenicah do decembra, ko se je vrednost surovega masla neizmerno povečala.. Farmer pa vi i deležen tega povečanja vrednosti.
1'va/anje jagnjet iz Nove Zelandije je imelo za posledico, da se je ceno tega mesa i;a drobno zmanjšalo "a celih :$.*> centov pri funtu, a ameriški fanner ni izgubil pri tem niti enega penija. Politiki pa se mu skušali natvezni, da se je zgodilo ravno obratno.
Importirana živila ne pripomorejo le k stabiliziranju trga s tem <la onemogočijo grd > nrkane profitirjev, temveč nudijo tmji bodrilo za izboljšanje kakovosti najvrednejših domačih produktov, kojih! i/delovab-i so kaj radi pripravljeni iti rakovo pot. če ni takega bod-i rila od zunaj. (To ni veljavno glede sira. Ameriški sir ni bil nič vre-' den ter se je njegova kakovost šele izboljšala, kr se je importiralo evropski sir. ki je pokazal Amerikancem, kako mora pravzaprav iz-j gledati sir.)
Nam« n Fordnev« ve predloge j« izključiti iz ^dr. držav vso inozemsko pšenico, pšoučno moko. laneiio seme. koruzo, fižol, pinole. bombažno olje. kokosovo olje. olje iz šoja fižola, olivno olje. govejo živino, bravino. goveje, telečje in svinjsko meso, bombaž, volno, surovo maslo, sir. mleko, tobak, jabolka, črešnje. olive itd.
Preplašeni vslcd proglasitve trgovske vojne od strani Nove rrndlandije v pwnlilo za zgraditev teh umetnih meja proti uvaža-| n ju inozemskih živil * Združene države, so polivki videli znamenje! na zidu ter izpustili iz seznama ribe iz Nove F* null and i je ter s tem priznali iiezuanstveno nezdravo in izključno politično naravo jih |»o »rt tipanja.
Politiki prostodušno izjavljajo, da je tieba inozemska živila za-dižati iz Amerike v namenu, da s<* poveča njih cena doma.
— Farm«-rji mor;;je dobiti več denarja za svoje proizvode. — pravijo politiki. Fanner ji pa ne morejo dobiti več denarja, razven če cena živil raste in vsled tega bo cena živil rastla. Da pa bodo mog-! 1»? cene poskočiti, bo sprejeta Fordneveva predlopa.
Ta predloga pa t itli predlaga povečanje vrednosti številnih mi-! sovin, ki so bistvene važnosti za številne važne ameriške industrije. To pomenja višje produkcijske stroške. vsled cesar bo tudi neizmer-) no težje za Amcrikan-'e najti inozemske trge za to. česar ne morejo, koiiMiraiiati doma.
i
(lotovo ne more Amerika ki plačuje visoko uvozno carino na surovine, tekmovati z inozemskimi deželami, kojih surovine so neob-
dačen*.
Ena izmed stvar«, o kateri ni dr. Fordney prav nič razmišljal, iazven v slučaju Nove Fundlandije, bo povračilo dežel. ki ImkIo nastopile proti ameriškim produktom, ker se je njih lastne produkte1 potoni zakonodaje izključilo iz Amerike.
Mi h« ne mogli vzdrža*i obratovanja v svojih tvomicah. če bi ne mogli pošiljati izdelkov na inozemske trpe in vendar bodo inozemski trpi zaprti za nas. prav tako kot je naš trg zaprt za inozemske pro-J izvode. Proti našemu povišanemu tarifu bodo nastopile inozemske, dežele s svojimi lastnimi povišanimi tarifi. Njih tarif pa se ne bo ti-( kal le ameriških produktov ter dajal s tem vsem ostalim deželam »veta prednost pred Ameriko.
Med tem časom in čeprav sanja ameriški farmer razkošne san-' je o obilnem denarju katerega bo dobil za svoje proizvode, ne bo imel tvomiški delavec vsled zmanjšane produkcije v tvornicah. ki bi bila po&hdiea dejstva, da bi bila ztuianja tržišča zaprta za ameriške produkte, manj denarja, s katerim naj kupi dražje farmerske proizvode To se pravi graditi piramido na gIa\o in brez stebrov, ki bi jo podpirali.
Fordneveva predloga izziva le še bolj smrtonosno trgovsko in j industrijalno depresijo kot je bila ona. skozi kftero je šla dežela v zadnjem času. Vsi ekonomi soglašajo v tem. da ic sedanjo depresijo] pripisovati začasni stignaeiji naših ekšportov. Ameriški dolar, ki je, bil vreden toliko in tolik o ve«- kot pn inozemski denar, da je začasna ovira, naložena ameriškim produktom, pustila ameriške ladje nezaposlene.
Začasna depresija, katero je pripisovati ust a vi jen ju ameriških «ksportov, in ki je Imela za posledico nagromadenje neporabljenih , proizvodov doma. bi postala stalna In trajna s sprejemom Fordneve-I v? predloge.
Državniki so že lako pogosto opustošdi sv»-t in ameriški politiki ko že tako pogosto motili mir in srečo onih. ki so jim poverili odgovorna mesta s tem, da so se prilizovali eni skupini na stroške vseh drugih, da je skrajno verjetno, da se bo tudi Fordneveva spaka uveljavila, ee se ne bodo volilci odločno postavili proti tem nakanam
Politične razmere y Srbiji.
Pozoren mot rilec bo v Belgradu opazil dve krizi: ena je državna. a druga je — kriza srbske duše. Državna kriza se da lahko razumeti, kajti težko je z malimi sredstvi ustvariti močno in enodušno državo, pa naj so elementi, iz katerih naj se sestavi, še tako sorodni. Toda še večjo te/.kočo povzroča dejstvo, da so ti elementi v isti mah sorodni in disparatni. Različen zgodovinski in kulturni razvoj, «** pri tem še verski moment, — je povzročil — poleg vse plemenske blizosti — med Srbi, Hrvati in Slovenci tako velike razlike, da je duhovno edinstvo med temi trebi bratskimi uarodi sedaj, ko imajo eno državo, mnogo daije. nego je bilo pred evropsko vojno, ko so živeli razcepljeni po nekoliko državh in upravah. Posledica takega stanja je kriza, v kateri se nahaja ju g. drž v a od svojega početka in katera more še dolgo trajati.
Dočim je zunanjemu opazovalcu državna kriza pojmljiva, bo težje razumeti krizo srbske duše. Poizkusiti hočem, da z nekoliko momenti pojasnim vzroke te krize.
Predvsem je tem'i vzrok razočaranje, ki ga je srbski narod doživel v tej vojni. Politične stranke v Srbiji so bile vse proti Avstriji. Da bi pripravile n.?rod za boj proti njej. so predstavljale Avstrijo kot nenavadno slabo državo, ki jo bo podrl najmanjši zunanji ve-t<reek. Ko je bila Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, je tedanji srbski vojni minister spričo možnosti vojne med Srbijo in monarhijo rekel v nekem intervjuju: "Prvo bitko bomo imeli pred Novim Sadom, drug.) pa pred Pešto". Zato je ljudstvo v Srbiji, ko je buknil svetovni požar, po pravici pričakovalo, da bodo ruski koraki čez mesec fini podili svoje konje ob Donavi pri Pesti.
V tem pa — kakšno razočaranje! Vojna je ne samo dolgo trajala in bila strahovito krvava, ampak se vedno bolj razvijala na šlrodo Rusije, a Srbiji je brzo douesla tragičen. zlom.
Prepuščena na milost in nemilost sovražnikom, je Srbija polna tri leta ječala pod sovražno okupacijo. Srbska vojska je bila doma-lega uničena, a od vseli narodov, ki so se vdeleževali vojne, je največ trpel srbski narod. Kraljevina Srbija je izgubila tretjino prebivalstva. Po podatkih, ki jih je zbralo ""Društvo za proučavanje so-cijalnih posledie vojne'4* v Kodaiiju. znašajo izpuhe srbske vojske €90.000 mož ali 14.8 odstotkov, dočim znašajo izgube Francije 3.5, Nemčije 3. Avstro-Ogrske 2.9. Rumunije 2.1. Rusije 1.8. Belgije 1.5, Bulgarije 1.4 odstotkov. Ravno tako so tudi srbske izgube na civilnem prebivalstvu ogromne. Te izgube znašajo 1 miljon in tristo tisoč duš. oziroma 2.8 od sto. Pri ostalih vojujočih so državah pa se je j gibal odstotek takole; Rusija 8.5, Francija 4.6, Nemčija. Avstro-Ogr ■ ska in Romunija 2.6. Bulgarija 2.5 odstotkov.
J Iz tega se jasno vidi, da prekaša Srbija po vojnih žrtvah vse o-, si ale države. Ona je dosegla na-Iravnost rekord v izgubah tako vojaštva kakor civilnega prebivalstva. Posamezne družine v Srbiji so naravnost iztrebljene, a dru-
i
ge zmanjšane na minimum članov. Med vaškimi zadrugami, po-j jsc-bno v zapadnih krajih stare kraljevine je takih, ki so izgubile
•	'po pet, po šest in osem, pa tudi
po deset članov. Ko se je — da J navedem samo en primer — sedmi pešpolk. ki se je rekrutuje iz Belgrada in okolice, po svoboje-nju vrnil v prestolnico, je nudil več nego žalostno sliko. Od vseh treh pozivov tega polka, ki pred-, stavljajo normalno moč 12—15 |tisoč vojakov, je ostal le še en sam polk s 1100 puškami, a še od te-'ga je bila večina prostovoljcev 'Bosancev, Hereegoveev in Voj-
•	vodincev). doc i m je bilo Belgraj-čr.nov in kmetov iz bel grajskega : okraja komaj 500.
Ako tem rezaslišanim izcrnbam dodamo še ostale težave, trpljenje, pregnanstvo, duševno potr-jtost, gmotne škode in podobno, pctein ni prav nič čudno, da je du-jšc srbskega naroda prevzela nezadovoljnost in da ni navdušen nad izidom vojne, akoravno se je zanj j ugodno končala. Srbski narod je I svoje osvobojen je z veseljem spre-' jel in pozdravil, toda to veselje mu je skalila novoustanovljena država Srbov. Hrvatov in Sloveu-icev. katere on nikakor ni mogel in ne more razumeti. To se da pojasniti s tem, da so bile vse tra-dicijonalne težnje na jug: da se; osveti Kosovo in da se obnovi Du-j šanovo carstvo. Te težnje so se v J glavnem uresničile v vojnah 1912 in 1913 leta.
Vojno z Avstrijo je pa hrvskij narod pojmil samo kot njen na-'pad na njegovo svobodo in neodvisnost; pojmil jo je torej kot nujno obrambo, kot izključno de- [ ifenzivno vojno, dasi so srbske via-j 'de in žurnalistika pred tem že le-( tri pripravljale srbsko ljudstvo naj možnost ofenzivne vojne proti Avstriji. Oim se je dosegel ta eilj, to je čim je bila Srbija osvobojena! od sovražnika — jeseni 1918 —j je ljudstvo smatralo, da je treba : 'ostati na tem.	I
Ljudstvo v Srbiji niti najmanjl tne mrzi Hrvatov in Slovencev. J (Ono je versko tolerantno, če že ne.i zaradi drugega, potem enostavno!« za to. ker v Srbiji ni bilo več ver.Ji da bi mogla nastajati verska tre-ji nja. Po vendar se je srbsko ljud- r stvo pokazalo nasproti zed in jen ju i
Hrvati in Slovenci zelo ravno- < dušno. Celo pri gotovih indigent- . nlh krogih se je pojavila bojazen pred predominaeijo nesrhskih in katoliških elementov. To je po 1 priliki tista bojazen, ki jo sedaj'«
Jak.-, često izražajo Hrvati preti ■ ^kozvano srbsko hegemonijo.' iled Si bi se vrhu tega oglaša strah, da ne bi srLski narod, ustva rivši veliko državo, v njej ne propadel tako, kakor so propadli germanski Fraiiki in tatarski Bolgari.	j ■j Za vse to so v prvi vrsti krivi ' srbski politiki, ki se ne znajo najti v novem položaju. Njim se sedaj vs-ljujejo mnogi novi. nepričakovani in težki. problemi, na katere v predvojni Srbiji niso bili vajeni. Tedanja Srbija je bila najenostavnejša država na svetu: en narod, ena vera, iste gospodarske razmere (mala posest;. Zato je bilo tedaj enostavno in lahko ' upravljati deželo. Sedaj pa imamo naenkrat tri narode, v resnici bratske, toda z različnimi svoj-stvi, potrebami, težnjami in neenakim zgodovinskim razvojem; imamo dalje tri vere, ki so se stoletja med seboj trle in končno so se pokazala ostra gospodarska nasprotja, med katerimi predstavlja agrarno vprašanje na najobčutljivejše mesto. Vsaka solucija izziva iia .vs di poljih nezadovolj-j nost iu trza vice, a avtoriteta nove države je prt slaba, da bi se mo-' gli lotiti odločilnih rešitev. Stare stranke v Srbiji so se preživele. Po petnrjstih letih neprestanega vladanja in z^to, ker so vodili toliko vojen, s«» se radikalci že samo s tem izrabili in so morali izgu-. biti na svoji nekdanji popularn'>-sti, kakor so jo pred njimi izgubili liberalci po vojnah s Turki 1876 do 1S7S. in naprednjaki po j nesrečni srnsko-bolgarski vojni 1885 leta. Demokrati so negativ-' i na stranka, ki je po glavnih ide-' jail in programu podobna radi-' jkalcem. Ona se je skrpala ad hoc jiz treh srbskih strank in srbsko-hrvatske koa!?cije, ne zaradi kak-' šne državn*? potrebe, marveč edine zato. da bi preotela radikal- j |oblast. Srbski politiki v tej stran-k: so tako brezznačajni, da so1 'stvarno vodstvo stranke prepusti-1 ^ i i Svetozarju Pribičevieu, dasirav-' ne je on zanj** homo novus in da-1 'siravno se mora tudi ostalim po-' litikom iz bivše Avstro-Ogrske —' jkljub vsemu priznanju za njihovo' narodno delo — odrekati sposob-1 ■ nost pravih državnikov. |
Ostanejo samo še najnovejše politične organizacije: komunisti ji:i kmetska stranka. Toda tudi !oni nista pokazali, da ju je ljud-' j stvo sprejelo s tistim navduše-j •njem. s katerim se sprejemajo no-ive stmje, kadar se ljudstvo okre-j ne proti starim, kakor je n. pr. ' srbski narod 1880 leta sprejel ra-.tikalce.
P.o vseli znakih sodeč, pričaku- , je ljudstvo v Srbiji neko novo gi-J .banje, novo stranko ali nove Iju-'l 'di, ki bodo znali pogoditi njegove]
Jugoslavia irredenta.
Razmere na Goriškem.
Italjanska oblast sili italjanŠei-no v ljudsko šolo. Prvotno so rekli, da. kjer so učitelji zmožni in se je poučevala nemščina, naj se sedaj v isti meri poučuje italjan-ščiua. Potem so šli dalje in so po
nekaterih krajih že razširili pouk
,. ... . * i v italjanseim na štiri ure na teden. Slovenska šola plača to drago z dvema urama poučevanja slovenskega jezika manj. Celo ua potovalne šole silijo italjanščino. Tako hočejo ubiti pravi šolski pouk in vpreei šolo v svoje raznaro-jdovalne svrhe.
K tolminski aneksij^ki proslavi je bil razposlal civilni komisar ' okrožnico na šolska vodstva, ki je (ukazala istočasno proslavo po-vsod. Poudarjalo se je v okrožnici. da so prebivalci Julijske lie-'nečije enakopravni v dolžnostih j in pravicah ostalim državljanom j vseh drugih italjanskih pokrajin, i To se sliši prav lepo in krasne so 'bile tudi besede dr. Pettarina iz (■urice na proslavi v Tolminu, da , italijanski narod noče, tla bi se v mejah italjanskf države drugemu narodu odrekala pravica iu svo-jboda. Italjanski gospodje znajo I lepo govoriti o pravici in svobodi
I listi eas, ko oblagajo Slovence s krivico in sitžju»st.j<». Dr. Pettari-> nove besede so v očitnem n asp rot-*stvu z oblastveno zaščito fašistov, ki se razteza celo na sodno dvo-. rano, fašistov, ki so glavni pred-'stavitelji itaijanske politike na-. prani •Jugoslovanom, in izvajanje te }M>iitike kaže. da Italija komaj |čaka trenutka, ko raznarodi svoje nove državljane.
| V Logu pod Mangartom s>c je na dan aneks>ijs(ke proslave večina prebivalstva oblekla v črno. 1 Xa lipi pred cerkvijo je visela črna zastava, ali samo do 11. ure ' dopoldne, ker jo je dal <-d<etraniti
■	župan, ki se je menda zbai italijanske oblasti.
i Iz Vrtojbe pri Gorici poročajo, . kako draga je obnova hiš. Gra-.'dijo jim male bajte. Najprvo tre-. ba šteti denar za cenitev, potem t odtegne bana k '.\r'f obresti, vlada pa tvrdkam materijal .'i0rr dražje ^ nego je dnevna cena. les pa je zelo slab. Ena tvrdka je zgradila ' tam že hiš za vrednost '.i miljone lir. pa z izgubo nekaj tisočakov. Ponujajo se pa še novi "gradite-' Iji \ ki hočejo ustanoviti konsor-" cije lastnikov hiš. Le proč žnjimi!
Fašisti v Gorici so. kakor že
■	znano, sklenili, da preprečijo Fai-
-	duttiju in liugattu povrnitev na ; Goriško. Kakor čitamo v dotičui
-	resoluciji, so slovesno prisegli, da t bodo postopali ž njima, ako bi se
vrnila, kakor se postopa z izda-. jalci domovine. P«*stopali bi ž nji-. ma "a forro freddo'' (z niralim želez je m to je: mstrolili bi ju.
I
Izpraznitev Dalmacije.
' Evakuacija ali izpraznitev je , razdeljena na tri skupine. Prva obsega Pag. Obrovae. Kistanje. Knin. Drnis. Korčulo itd. Ta izpraznitev se je imela izvršiti dne 1. aprila. Evakuacija druge skupine. ki olisega vse ostalo zasedeno ozemlje, izvzemši Za«ler in o-krdico. ima sb*liti aprila. Evakuacija zadrskega okoliša ]»a se ima izvršiti dne 1. maja.
I-;----
(t(žnje in čustvovanje ali katere ■, bo on spoznal kot edino primerile. da napotijo državo v drug. pravilni pravec. Vse dotlej bo o-stala sedanja nejasnost, v kateri imajo začasno — a tudi samo za-,časno večino radikalci in demokrati fante de mieux. j Da se pa r.ekaj novega pripravlja in da ljudstvo to po pravici (seje in po niej. Sieer pa ustavo-Ivem instinktu. Rrzen tega kaže I ves politični razvoj srbskega na-(roda. da je bil ta narod v največjih preobratih in krizah vselej ^sposoben, da na politični oder postavi ljudi, ki so bili kos težini položaja.
J Ta kriza se ne bo rešila v usta-votvorni skupščini, marveč ztuiaj seje in po njej. Sicer pa usatvo-tvorna skupšeina stopa iz okvira 'srbske politike; ona je dejanska J potreba vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in od njih vseh od vis-: j na: ali bo ona done.ila uspehe in kakšne
Mi dvomimo, da bi f. uspehi zadovoljili vse, in dvomeč verujemo. da bo ljudstvo samo, kakor Jveslej. pogodilo tisto, kar je naj-: boljše.
J Dr. Boža S. NikoUjevic.
Ljubavno razmerje japonskega princa.
Ali se bo devetnajst let stri jajonski prestolonaslednik flior-hito, ki se nahaja na potovanju v Anglijo ua veliki bojni ladji, vi nil na Japonsko, tir. se poroči s svo4o zaročenko, lepo osemnajst-letno prineesinjo Nagako. ki je sicei odlične, a ne popolnoma kraljevske krvi.' Ali pa bo princ razdrl zaroko, :mešan vsled dolge Itčilve ter dvornih intrig?
Vse to zveni kot kaka zarota v japonski kino-sliki. V resnici r* je t« narodna japonska ljubezenska drama, ki se počasi razvija Efekti na pozoruici so resnični, — kraljeve palače, cesarski blesk, dvorne ceremonije, krisanteme. črešnjev cvet iu bojne ladje. Osobje je sestavljeno iz kraljevskih oseb, intrigantnih državnikov ter starodavnih uasprotnih i>i rodov, kojih upliv sega prav v eesaxsko hišo.
Občinstvo obstoja iz cele Japonske, ki hoče videti, kako se bo romanca razvila v cesarsko poroko, iiiikar bodo glavni junaki živeli v sreči *n miru.
-Vekje na morju, na krovu bojne ladjo Katori. se nahaja mladi prestolonaslednik cesarstva V shajajoč ».ga solnea. Z bojno ladjo Katori vozita tudi drednota Fu-So in Nngato, Bojue ladje bo _
skupina izkrcala, najbrž dne 7. maja ter se odpeljala s kraljevim vlakom v London kjer se bo vršil slovesen sprejem.
Navidez bo najstarejši sin cesarja .Jošihito vrnil Angliji Čast. katero je izkazal preteklega leta Japonski p rine of Walles in mogoče je tudi. tla bo posloval tudi kot komisar za obnovljenje ja-ponsko-angleške zveze.
Xa Japonskem pa kri»ži povsem drugačna povest glede tega dolgega potovanja okoli sveta, ki bo trajalo cele mesece, p redno
sr. ho prestolonaslednik lahko vrnil k mali piimesinji Nagako. _
'Jo je povest o najbolj izvaiiredni dvorni intrigi uaJaposkcm.
Princ je v neprostovoljnem izgnanstvu, pravijo nekateri najbolj mogočni intrigi.nti, ki -o mnenja, da bo odsotnost princu preje ohladila kot pa razpalila ljubezen princa do mlade hčerke ■generala Kuni, princesinje, kt.je kraljevsko pokolenje pa prihaja j le z očetove strani.
i Japonska kraljevska družina nima / narodno politiko nobenega stika. Ko je biio sedanju cesarstvo resiavrirano, je postala i politika posel na jbolj odličnih družin v deželi, ki >o si pridobilo svojo moč na bojnih poljih Mikada in ki so obdržale to svojo moč v državništvu prav .lo današnjih dni.
Rivaistvo med dvema vodilnima rodbinama. Cošu rodom vo-:jaške slave ter Satsiima rodom mornariško slave, je prišlo v setla-nji generaciji na površje v glavnem v gosposki zbornici, v cesarskem svetu ter tajnem svetu. Česa- ali Mikado je vedno ostal no-minalni načelnik države, a je prepustil vodstvo dežele obema vladajočima strankama
Pričakovalo se j<> «-t lo. da bo >-!ediisi kaka objava obširnim ceremonijam. ki so se vršile v novembru leta Iflllj. ko je bil mladi i se zbrale velikanske množice ter odkorakale z lampijoni pred obe i narodni palači v Tokio, da počaste cesarja ter njegovega niusled-nika.
Tek resnične ljubezni. — celo v kraljevski japonski družini, — pa se ni izkazal kot pot. posejana s krUantcmi. Otl trenutka naprej, ko ^o državni ministri in v^i visoki dostojanstveniki cesarstva čestitali kraljevi družini leta 1916. je nu »očni Cošu rod pri-jčel s svojimi intrigami, da prepreči in če bi bilo mogoče tudi raz-j veljavi zaroko mladega para.
Starega maršala Jamagato je pred kratkim obdolžilo, da je voditelj te zarote ir da izrablja svoje visoko dostojanstvo v ta 1 namen. Sedaj, ko sta tako prestolonaslednik kr:t princesinja X;t-g£.ko tlos«»gla starost, v kateri postaja zakon vsak dan bolj verjetna stvar, se glasi, da je nepričakovano odpoto\anje princa zadnji obupni p« ».kus, da se prepreči to zvezo.
Se nikdar preje, v dva tisoč letih japonske zgodovine, ni no-
jbena kraljeva oseba, v činu princa, zapustila obali Japonske. _
[Soglasno z govoricami, ki so krožile v Tokiju pred nekaj ledni, |je bilo potovanje jirestolonaslednika tako hitro sklenjeno, da je bila stvar uravnana še prodno je dobila vlada od Anglije obvestilo, da je lak obisk zaželjiv.
Predno je odpotoval prcstolonsalcduik Ifrohito iz Jokohamc v Evropo dne 3. marca, je bil vprizorjen poskus od Satsuma državnikov, da se ga proglasi regentom cesarstva. To je bila poteza, ki bi mii preprečila odpotovanje iz Japonske, če bi bila uspešna. Ta poteza je skoro povzročila narodno krizo ter spravila kraljev-,sko ljubezensko zadevo še bolj v jt-vnost kot je biia kdaj poprej,
Cesarski hišni lepa rt men t je izdal ofieijelno ugotovilo, da je poročni kontrakt ugotovljeno dejstvo in da s' ne namerava vpri-z<;riti v tem ozirn nikake izpremembe. Domači depatrment je iz-• lal wlično izjavo ter pripomnil, da je baron Nakamura. član Čosu redu. sklenil resignirati kot mijiister za cesarsko hišo. Pozneje mu je sledil baron Makina. član Satsuma rodu. Ko je princ Kuni, I je bila javnost skoro popolnoma pomirjena.
Danes pa se nahaja mladi prestolonaslednik na dolgem potovanju. Predno }? odpotoval, je obiskal svojo prineesinjo. Japonska je zopet v dvomu Ali jo bo ljubil še tako f:oreči\ ko se bo vrnil? Ali j«' mogočna Cašu stranka še vedno pripravljena nadaljevati s svojo opozicijo proti tej po.oki? Ali !>.» šc nadalje intrigi-rala. da diskreditira malo prineesinjo ter njetio plemenito rodbino* Ali pa se je naveličala boja ter se udalaJaponska mora čakati povratka Hirohka. da bo izvedela resnico.
v
Čudno je, čudno na Koroškem.
i Od članov ' Heimatsdiensta" . povzdočena številna nasilstva napram mirnim slovenskim Korošcem postajajo tudi že deželni vladi v Celovcu zelo neprijetna. Slu-i čaja, ko je noč pozneje, ko je celovški okrajni glavar zbiral v ' Kapli ob Dravi gradivo zopet de-ka na Limpelna. bil isti zahrbtno napaden, ali .'lučaj, ko je noč po-1 i zneje, ko so grozili in pretili za-\ednemu slovenskemu kmetu Ku-stru, po domače Lobaverju, pogorelo celo pohištvo, spravlja avstrijsko upravo v čudno luč. — Ni čuda. da jo pod vtisom teh in drugih nasilnih dogodkov izdal' deželni predsednik dr. Lemisch v; Celovcu na prebivalstvo '"Poziv",! kjer poživlja Ijndstvo na red in I mir; seveda raj velja ta poziv ne j toliko Korošcem, kakor inozemstvu gor do Pariza, ki naj vidi, kako človekoljubno skrbi deželna vlada v Celovcu za slovensko Ij.idstvo. "Freie Stimmen" v isti številki v kateri objavljajo "Poziv". na najstrupenejši način zopet napadajo različne Slovence,
, \	5
' torej nikakor ne kažejo voljo, • ravnali se po navodilih poziva. - Dr. Lemisch pa stoji v najožji zvezi s "*IIeimatsdienstom*\ glavno gin silo 1' 1 leimatsdicnsta' * pa so "Fr, Stimmen". Če to upošte-i varno, lahko razumemo mišljenje .in postopanje avstrijskih orožni-► kov napram našemu ljudstvu na j Koroškem, ki so se ponekod izrazili: "Nič zato, če par cušov ubiješ. saj boš dobil za to samo par dni kazni". Drugod pa se bojijo nastopiti napram nemškim nasil-sivom, da se ne zamerijo "Ilci-matsdieustu". kjer sodelujejo vse i nemške stranke na Koroškem. Ta-;ko pomeni liPoziv"* dež. predsednika nič drugega nego pesek v Joči za izvenkoroško javnost. Na-i silstva pa se bodo vršila še v naprej. kakor doslej, ker "Frcie Stimmen" kot organ "Ileimats-diensta" že radi nemškonacijo-nalne politik^ hujskanja zoper Slovence nikdar ne bodo pustile, saj so glavni - krivec vseh nasil-stev zoper našince na Koroškem.
• '" - \ ' ' ^	.	"	r	*
GLAS NARODA, 19. APR. 1921
Nekaj o kojotu.
Poroča R. L. Tullia.
( c ste k<L»j živeli, (Kitovali ali pa se mudili na lovu v obširnih divjinah za[>adnih držav Severne Amerike, »te prišli liro« <iv«ma v klik z za vratnim, pretkanim kojotom, kajti ta iiival je znana pri-kazen za farmer je, rejW-erje in drn (TP naseljencei n naj žive v jrorah po dolinah ah pa na suhih planjavah. V na*IcJnjetn člunku hoT-m navesti par očimih izkušenj s k<»-jotom ali Oni« latrans in na te-melju tejja opisa ai lioste sami I« h ko u>lvarili primerno sliko o intelifrenei, prebrisanost i iu zahrh tniKti te živali.
V	»"-asu, ko sem živel v različnih delih goratih in hribovitih sekeij države Kalifornije, m-uj pojrosto prišel v stik s to škodljivo živaljo jo ubit. ujel v past. ali pa v*aj poskušal ubiti ali ujeti v past.
Pred številnimi leti, ko sem ži-\t*l na samot:*! gorski renči zgoraj v Santa Munira jroralu sem imel par zanimimlh doživljajev s prebrisanim kojntom
Mila je to rorska rem"« za živi-nerejo xer oi.si^ala nekako petsto a k rov pašnikov. Moja mati. sestra in jaz smo živeli na renči tri se preživljali z »ivinorejo. — lmt'li smo tii*«i par konj. nekaj prašičev ter »iekako dvesto kokoši in purrnov. Konji so se z prove-jo živino vred prosto pasli po *ror-skih pašnikih. Le malo je bilo o-jrraj in fte te <-o bile v kaj slabfin stanju tr r potrebne popravila. — Ta led tejra je bila moja naloga ja-h&ti nj'okrosr po trorah. držati ži-\ino skttpaj paziti, tla se katera žival ni predaleč odstranila ali bila ukradena. Včasih se je perutnina odd.'ljili po eelo miljo daleč od hiše. a se jii■ na večer vedno vrnila. da pr«*noči v drevju v bližini hiše.
Nekega dne je moja mati pri štetju kokoši zapazila, da jih pre-<ej manjka in «.a so bile to največ-' j'- in ii" j bol j drhele kokoši. Seveda j«- mati to takoj povedala meni in ker sem itttel že preje izkus < nje v tem oeiru, sem kmalu priš»-l do zakl.jučka, k»>j je vzrok te prikazni. Vet le l sem. tla je v jrorah polfio kojotov in da je zanje perutnina največja >laačica. T.ikoj h< m se lotil nab jre, da očistim prišel do prepričanja, da sem se lotil v re.sniei težke in velike na-lcjre.
K okoli in purani so iuieli navado pa-sli se v majhni, ravni dolinici v bližini his". Xekejra jutra sem I v?,tal še predno je napočil dan ter odšel iz hiš«', iinsfr s seboj dobro! puško iu do\olj m nuje i je. Bilo j«*i par sto jardov od dolinice, kjer' m ni se nameraval skriti ter čakati, na kokošjem tatu. Ravno se je pričelo svitati, ko sem se skril v skupino srnovj« na nekem prič-ku, s katerejra se je videlo po eeli doliniei.
Kot znano, je perutnina zgodaj na no^ati in Krtuaj sem čakal jvar minut, ko se je že približala majhne čreda kokoši v družbi par puranov. Kokoši so pričele brskati, po suhi tra^ ter si polniti srolše s suho travo in malimi žuželkami. Jaz sem bil popolnotna skrit vi grmovju, s pripravljeno puško iu če. k al, kdaj se ho pojavil sovražnik.
V	približno pol ure »o m- pripa-sh« kokoši pt-eko male doline, do nasprotne strani kanjona, ter se bližale grmičevju ob obronku. —1 Naenkrat pa je planila iz grmov-1 ja siva lisa. Bil je kojot. približno velikoMti navadnega psa ter uma-1 z;:no sive barve z velikimi ušesi ter košatim repom. Hitel je pre-ke doline proti čredi kokoši, ki niso ničesar sumile. Kot strela hitro je bil pri eni izmed največjih kokoši ter jo zgrabil z gobcem. Perje je pričelo leteti naokrog po zraku in kojot je pričel korakati navzdol po kaujonu. malomarno ter držeč trdno v gobcu kokoš. Dvigr.il sem puško, a ju-trrnja svetloba je bila slaba in barva kojota se je popolnoma ujemala z okoliec. Moj prvi strel je vrgel v zrak pesek pod nogami* živali in kojot je skočil v zrak. ko je udarila krogla v tla pod njim. Nato pa je podvojil svojo naglico ter pričel leteti v zig-zag. Črti. v sled ees&r ga je bilo izvan-redno težko 7.*deti. Brez dvoma je bil že preje enkrat obstreljen ter valed tega izurjen v umetnosti, kako izogibati se vročemu srinen. Nadaljeval vm s streljanjem, dokler sem pa videl, a brez vsakega. BtrpOha.
Naslednjega jutra sera zopet« ležal v svojec, skrivališču, a prebrisani kojot *e ni pojavil na poze. ri£č« ter ni vznemirjal kokoši, itofcler KIP jih iu ufdfWTia. -J
--
i Oči vidno so prejšnji dan moje t krogle padle v njegovi neposred-• ni bližini in vsled tega je prišel
■	ilf. prepričanja, da niso dobre za
-	zdravje. Brez dvoma me je zavo-. hal ter vedel, da čakam nanj.
i Krog sedm • ure sem postal la-i čen, kajti ko sem odšel z doma,
-	nisem ničesar zaužil. Sedel sem za i mizo ter jedel, ko sem naenkrat
začul jezno lajanje psov na dvorišču. Par minut pozneje je prilii-i tela v hišo moja mati ter z jeznim
>	glasom izjavila, da ji je kojot od-
>	ntsel nadaljno kokoš in sieer eno najboljših in največjih. Pričel s< m kHi ter prisegati osveto celi mu rouu kojotov.
V »a ko jutro od tedaj naprej sem ležal v zasedi ter potrpežljivo čakal s puško v roki na trenutek, ko ve bo pokazal kojot, niti enega strela nisem mogel oddati nanj. Kmalu sem prišel do spoznanja. <La sem jaz oni, katerega se lovi In da .ie kojot lovec. Vedel sem, da se skriva kojot nekje v grmičevju ob gorskem obronku in da najbrž opazuje vsaico mojo kretnjo. Kako?hitro sem namreč zapustil svojo postojanko za par miuut, da grem jest. je planil kojot navzdol v dolino, prijel kokoš idi purana, skotil preko doline v prmovje ter izginil. Bil je tako. poln ukan kot fantom in prebrisan in lokav kot :i«iea. Včasih sem ga zapazil za trenutek, kako se je potikal po bližnjih kanjonih, a nikdar mi ni dal prilike za strel. — Neizkušenemu človeku je mogoče teiko verjeti, da more postati divja žival tako prebrisana, a vsak. ki je imei le količkaj izkušenj s kejoti. bo gotovo potrdil moje izjave. H' 1	] Skoro ob ' %aki priliki, kadar ; sem hi! gori v gorah, sem zadel i nepričakovano na kojote. ko so 1 prišli iz grmičevja ali šli preko ! k;:ke planjave. Cc je kojot star iu 1 i/kuaeu in če nimate vi puške, bo pogosto ob>tj' ter zrl na vas z za-ničljivo radovednostjo, kajti ko-jotu je dobro znano, da mu ne mo- ! rete škoditi, če nimate puške. — Kojot zadulia ali zapazi puško tako hitro kot blisk. Če nosite pu- ( ško, se vas bo kojot izogibal ter izginil tako hit ro kot le mogoče. Kot pri človeških bitjih se tudi I ri kojotih inteligenea in prebri- , sanost večata s starostjo in izku- ! Šr-nostjo. i Kmalu sem spoznal, da je to po-! ;M-ben kojot, ki mi je delal toliko ' preglavice, tako star kot izkušen i j;:i da dobro pozna zvijače lovcev i j^r. nastavljal.'-ev pasti. Nastavil j sem zanj pasti, opremljene z ži- i v-mi kokošmi, a ta kojot ni hotel I imeti nobenega opravka s kokoš- ] jo, ki je imela vrvico privezano < okrog noge. To se mu je zdelo 1 sumljivo in rajše je imel one ko- < k'_ >i, ki so se prosto pasle po do- i lini. Tndi se ni hotel dotakniti 1 mrtve kokoši, katero sem napol- : nil s strihninom. Nastavil sem tu- < «ii žive kokoši v dolini ter jih pustil tako eelo noč. potem ko sem prepojil njih perje z medom in strupom. Pogosto sein ujel na ta način mlade, bedaste kojote, a nikdar nisem mogel ujeti ali zastrupiti onega starea. ki mi je bil' najbolj pri srcu. Ves ta čas je odnašal naše kok< ši in ker je izginilo tndi par novo rojenih telet, sem domneval, da je ta stari kojot . ugrabil tndi
Popolnoma dobro sem poznal sled tega starega kojota. Bila je večja ter delala v mehkih tleli tudi globlji vtis kot pa stopinja dni-1 gib povprečrih kojotov. Na neki točki, kjer je prihajal navzdol po ozki >: zi z vrh;* v bližini renče, seui nastavil jekleno past. katero s»-m zak.-nal v tla. jo pokril z zem Ijr in listjem tako. da je bila sko-to nevidna. Ko sem nastavil past,( sem nosil rokaviee, katere sem na-r»«w"-il v zajčjo kri. tLa odstranim duh po člove*k*'Ui potu. Past je bila postavljen? na sredi poti, po kateri je šel kojot vsako noč. — Naslednjega .Intra, ko sem preis-j kal pi'st. sem našel, da je popolnoma nedotaknjena. Sled kojo*i| jr> pokazala, da se je nemudoma obrnil vstran od navadne poti in ČM je šel krog pasti. V bližini pa pustil kojot svoje blato, kot da se Hoče roga4i mojim znažnostim v nastavljanju pasti.	j
Ob neki drugi priliki je šla moja mati po kanjonu, ki leži nad dotično renčo. S seboj je imela svojega psa mehiške pasme, ki ni-' ;n-a skoro nobenih dlak ter je ko-'
maj tako velik kot domača mac-' jka. Dotičnega popoldne je mali psiček skakal ter se igral nekako! sto korakov pred mojo materjo.
■	Naenkrat pa je prišel neki velik
| kojot ti stranskega kanjona, ki se
'je odpiral na stezo. Moja mati je
| pozneje pojasnila, dase ni kojot prav nič brigal za njeno navzoč-
jnost, najbrž raditega, ker ni no-'sila puške. Zver se je ozrla vaujo ter nato posvetila svojo pozornosti majhnemu psičku, katerega je ko-t jot zgrabil za hrbet ter ga odnesel, po kanjonu navzgor. Kakorhitro jt psiček spoznal, v kakšnem položaju se nahaja, je pričel lajati, j grizti ter se obupno boriti za prostost. dočim je moja mati tekla za j kojotom ter kričala. Kojot je nesel psička par sto jardov po ka-1 njonu navzgor, ter ga nato spustil j na tla nepoškodovanega, dočim se je sam izgubil v grmičevje. Dosti' imam vzroka za domnevanje, da ji bil to isti kojot. — moj kojot., — ki je hotel na ta način pokazati' s\ oje zaničevanje do pasje družine v splošnem ali pa prišel spoto-. ma do prepričanja, da ni pes dobra pečenka.	:
Moja sestra, ki je živela z nami ne renči, je bila stara nekako IS , l?t. Smatrala se je za velikega lov- V ca ter znala v resnieidobro stre-'( Ijati. Moja mati je je ponudila po j pet dolarjev za vsakega kojota, katerega ubije kajti kojoti so 3 n;:m p:ičeli odnašati čimdalje več >' kokoši.	j1
Nekega djie. ko mene ni bilo do-! ma, sta postali mati in sestra na-| enkrat vznemirjeni vsled turnega j: h.janja psov ler kričanja kokoši s m dvorišču. Moja sestra je pobi-j] tela ven, z eno mojih dobrih pušk j v roki, kajti dozdevalo se ji je.| kaj povzroča vse to vznemirjenje j na dvoriščp i*i razentega bi tudi1 r<*da zaslužila onih pet dolarje%-i nngrrde. Videla j" velikega kojo- / ta. ki jepodil kokoši po dvorišču,1 nt da bi se mu posrečilo ujeti to J ali ono. Sesfa je položila svojo 1 težko puško na plot, skrbno po- 1 merila ler sprožila. Pozneje je s pojasnila, da je skočil kojot v —| zrak, kot da je smrtno zadet ter J nato padel v prah na dvorišču. — j Ona je bila t.iko razburjena, ker ^ j' posrečilo zadeti zver, da ni ^ ustrelila drugič ali pa čakala, da j vidi. če je žival v resnici mrtva. ^ Pohitela je v hišo. kjer je poveda-' la materi, da si ji je posrečilo u- 1 st relit i kojota. Moja mati je bila ; tako premetena kot previdna. —,J IJo>ela je videti truplo kojota. — 1 Obe str odšli ven na dvorišče, a 1 nobenega kojota ni bilo videti. S Moja sestra .je ali lahko ranila ži-l a al in jo omamila, ali pa se je ko-1, jot poslužil enega izmed svojih', premetenih trikov ter ušel nepo-®( škodovan.
Kojot je zlokoben iu prebrisan be,rilec. Le redkokdaj se spusti z nasprotnikom v boj. temveč skoči nanj iz zasede ter ga skuša raztr-j pati s svojimi ostrimi zobmi. — Nikdar ne oufcti nasprotniku, daj bi dobil oprijem nanj. Le malo je j psov, ki bi se lotili kojota, razen , če je pes že premagal enega kojo- ] t « ter je vsled tega izurjen v na- j činu boja s kojotom. Pes, ki poz- , r.a svoj posel ter ve, kak.o se bori- ] tr. s kojotom. ne bo obstal na me-| stil ter skušal meriti svoje moči v t" enakem in poštenem boju s kojo- j torn, temneč ho skočil naprej ter', zgrabil kak bistveni del kojoto-'j vega telesa. On ve. da ni kojoti njemu enak v odprtem boju in ko-' jot spoznava to ter se vsled tega'j izogiba vsakemu požtenemu boju. ' Nekega dne- je pripodil velik ' kojot nekega psa prav pod noge mojega konja, na katerem sem ja-.' hal. Pes je tekel za svoje življenje , ii» kojot je bil le par jardov zaj njim. Bil je to pogumen pes, ki je j ■iS zadavil marsikatero divjo mač-> ko in marsikaterega risa. a "pred. kojotom je imel velik strah.
Kojot je eden najbolj hrupnih mesojedcev, kar jih leta naokrog po štirih nogah, a svoje koncerte vprizarja šele pozno ponoči. Kojot s<de na svoje zadnje noge. dvigne | svoj nos proti zvezdnatem nebu ter tuli kot more tuliti le duša v ( (vicah. Tudi smejati se zna, klepetati ter mučiti pse. ki so preveč bojazljivi, da bi ga zasledovali v (temi. Vse kaže, da znajo kojoti t govoriti s trebuhom ter razdeliti, svoje glasove. Zelo pogosto, kadar |en sam kojot tali ali laja zunaj naj planjavi, bi prisegli stokrat, da je 'najmanj pol ducati' glasov, na daleč ločenih ter različno ubranih. To tulenje je izvanredno mučno za človeška ušesa. Naenkrat pa se tulenje izpremeni v h učen smeh, ki polagoma izmre v tišino noči. j | Kojoti ljubijo zrele buče ali vodi ne melone in zastrupil sem marši-j katerega mladega aH pa bedaste-' ga k«jota s strihninom, katerega 'sem spravil v vodno melono. Ko-'jeti zauživajo tudi grozdje, zrele 'eeiplje ali eelo zeleno korozo, kadar so izstradani.
j Nadaljni znak kojota je. da je zelo strahopeten in boječ, .^nikdar nisem cul. da bi kak kojot napadel človeka, ____
Ali je Avstrija sposobna za življenje. [ . • j
Ves svet verjame, da je Avstrija uboga reviea, ki si sama gospo-.darsko ne more pomagati in je z bog tega navezan na tujo pomoč. Avstrijci samo to trobijo v svet in o tem bi radi prepričali predvsem Fariz in London. Glede Pariza se jim je njih načrt ponesrečil, zato so sedaj osredotočili vs? svoje sile na London, da r>i tam dosegli, česar 'niso mogli prej v Parizn. Avstrijski kancelar z vsem svojim štabom jsc je napotil naravnost v London, da preveri entento o potrebi, da se Avstriji pomaga, pomaga teko. da bo mogel Dunaj zopet tako lahkomiselno, brezskrbno, udobno in prijetno živeti, kakor nekoč v tistih lepih čs. 5ili, ko je Dunaj kot "Faeakeustadt" še komodno lahko živel na stroške Jugoslovanov. Cehov in Poljakov.
In vendar je goveriea o avstrijskem beraštvn samo fikcija, samo .bajka, ki jo Avstrijci namenoma in zloiirmerno raznašajo, da bi še nadalje lahko živeli na tuje stroške in da bi jim ne bilo treba — delati.
Dunajska vlada je mobilizirala v to svrho ves svoj aparat, vse svoje časopisje ter vs; svoje duševne in fizične moči za — beračijo. Videli smo berača, ki je z beračenjem za kruh združil tudi berače-lje za politično pomoč. Dunajska vlada je potvorila številke, stati-f stiko in vso državno upravo uredila na odporu napram zahtevam zma-) govalcev. Detail za .ažnjivo diplomatično delovanje nudijo inozem-j ske dobrodelne misij«-, predvsem 'Society of friends'. Člani vlade so posečali predavanja in prireditve tega društva ter so tudi sami predavali. Vedno in povsod so zasledovali isto tedeneo. Pazljiv posluša-1 lec je mogel dostikrat čutiti ost proti sosednjim držvam. Tako je bil i n pr. otvoritveni govor dr. Herza, zaupnika državnega kancelarja! (4lr. Rennerja, na shoiu v dvorani "Konzerthausa" navadna politic-^ na hujskarija: Kljub temu pa so inozemske misije sprejemale refe-' •r«te o bedni Avstriji.
j Temu ravnanju avstrijske vlade bi bila morala slediti s strani na-1 'šib kompetentnih krogov protiakeija. ki bi dosledno zasledovala av-slrijsko delovanje. Namesto da bi se z naše strani razumela politična J konjunktura, predvsem časopisne razmere 1919—1920 in namesto J primerne protiakcije, ki bi pokazala ententi resnico.
Da moremo svojo pozieijo napram temu nasprotniku zopet uve-1 ljaviti. moramo predvsem sumi spoznati lažnivost trditve, da Avstrija i (n» more živeti. Ko bi tudi mi akeeptirali to laž, bi se postavili pred j zelo nevarne probleme iu kon.se k vence. V Londonu razpravljajo o i usodi Avstrije in kakor se zdi. v našo škodo. Dobro. Dokažimo, da je 'Avstrija zmožna življenja. Zbirajmo sistematično vse dokaze in upo- : rabimo jih ravno tako sistematično, kakor so sistematične avstrijske j laži. Dokaze za življeusko sposobnost Avstrije pa dobimo, ako se po-j stavimo na soeijalistično stališče.
S Avstrija in Nemčija sta premagani. Vzrok svetovne vojne je bi-. It poleg osebnega in uaeijonalnega imperijalizma nadprodukcija in konkurenca na svetovnem trgu. Kdo ovira danes nemško-avstrijski narod pri agrarni reformi? K;do pri notranji kolonizacijiKdo ga ovira pri monopoliziranja trgovine in poljedelskih prokutov. Ker mora biti za premaganca skrajno sredstvo dobro, kdo ovira pri upejljavi ttančnega in kreditnega monopola? Drug dokaz za življensko zmožnost Avstrije je dejst\o, da poseduje Avstrija celo vrsto premogovnih j žil. Zakaj se ne prične z delom ? Kdo ovira Avstrijo pr povratku 1i' agrarni državi, če je to treba? Mogoče miljon Židov, ki jih je priva-J bil avstrijski socijali::em ? Takih vprašanj je še nešteto. Odgovori na ta vprašanja so jasen dokaz, da je Avstrija zmožna življenja, brez vsake podonavske konfederacije in brez tuje pomoči.
Neobhodno in nujno potrebno je, da se zberejo kolikor mogoče ,vsi ti dokazi, ki jih treba pokazati svetu, ker drugače nam preti ne-Jvarnost, da pridemo zopet pod avstrijski jarem. Cesar ne more doseči ena konferenco, to lahko doseže druga.
Seminole Indijanci še vedno sovražni.
Ko so se Indijanei vseh plemen j predkratkim oglasili pri predsed- s nikn Ilardingn in njegovi ženi v. < Beli hiši. da izkažejo čast novemu! najvišjemu uradniku dežele in da I ga prosijo različnih stvar\ je bila le ena skupini rdečekožcev, biva-jočih v Združenih državah, ki se je odlikovala s svojo odsotnostjo in ta skupina je bila vedno odsotna ob takih prilikah in tudi najbrž vedno bo.
| Seminoles Indijanci iz Floride, [prebivalci ozemlja, ki je zuauo kot Everglades, niso nikdar sprejeli ugodnosti od vlade ter tudi nikdar prosili zanje. Te Indijance je najti v nižjem delu države Floride, tako na iztočni kot na zapad-ni obali.
j Sovraštvo, katero goje, sega na-•z?j do njih pradedov leta 1837. — Svojim otrokom pripovedujejo o vzrokih tega sovraštva ter izjavljajo, da jim je bolj mogočen ca-rod kot so oni sami« storil veliko krivico.
Opozarjajo na dejstvo, da je bi! njih glavar Osceola ujet leta 1837 pod zastavo premirja iu zajetje glavarja je praktieno končalo drugo vojno s Reminoli.
Ostali člani tega indijanskega rodu, obstoječi iz onih v nižjem delu Floride, niso hoteli odstopiti nobenega ozemlja ter se umaknili v Everglades, kjer se pečajo Jz lahkim poljedelstvom ter lovom. Ti Indiji'nei niso zlobni, ne beračijo nikdar ter ne sprejemajo ni-kakih darov. Prijatelji, dobri prijatelji helokožeev postanejo le v izvanrednih slučajih, a kakorhitro nakloni Indijanec svoje prijateljstvo, pomen »a to zanj veliko, j 01x»vni posel teh Indijancev, v kolikor pride v poštev stik z belimi ljndini, ki žive v Floridi ali k" pridejo tjakaj tekom zimske s^ij** j* poslovati kot vodniki na lovskih izletih v Everglades. — Svoje majhne kanoe vodijo zelo spretno po plitvih kanalih in znana jim je oči vidno vsaka najma-njšp. vo^a. Tndi na* ribolovskik izletih se jih potrebuje in uspeh in&rsikaterega lova, s katerim se
postavlja lovce", je dejanski posledica ročnosti in izurjenosti indijanskega voditelja. ! Reseda Seminole pomen ja v in-I dijanskem jeziku "renegat" ali
begunec. To ime je dobilo pleme, ko je v pričelku 18. stoletja odpadlo od mogočne federacije — Creek Indijancev.
Druga doba, v kateri so se bodrili ti Indijanci proti avtoriteti Združenih držav, je obstojala od | leta 1835 do 1842. To je bila najhujša med vsemi vojnami z indi-1 jauskimi plemeni na ameriškem i kontinentu ter je stala nu tisoče - življenj ter na milijone dolarjev.
Vojna je izbruhnila, ker plenic ni hotelo odstopiti svojega ozem-jlja ter se preseliti v Arkrnsas. Ko , - je indijanski agent rekel Semiuo-.'lem.. da se morajo preseliti v kra-jt, ki so določeni kot njihovo 110-.vo bivališče, je mladi glavar Osceola, ki je bil rojen v Georgiji, ; obvestil vse glavarje Seminolov, da bo dal usmrtiti vsakega pod-, glavarja, ki bi se pokoril temu f povelju vladnega agenta. ! Seminoli so se rajše pokorili j svojemu glavarju kot pa vladnemu agentu. Nekrj časa pozneje je šel Seeola v glavni stan agenta in takoj so ga vkovali v železje. — jž.aprt je bil "*cč mesecev a izpuš-! ič^n na prosto proti obljubi, da! ^se mora rod preseliti. V tem slu-jčaju je eden izmed podglavarjev I skušal odvesti proč svoje ljudi in i ;se s tem pokoriti povelju vlade,' a bil je takoj usmreen. To je dejanski pospeš-lo izbruh vojne, kaj ;ti delavnost vlade, ki je iskala mo-, rilca, je dovedia do spopadov med j zastopniki vlade ter Indijanci. — J Pozneje pa ."o prišlo do pravcatih ! rfdnih bitk.' v katerih > njlo na ; tisoče bojevnikov na vsaki strmi.
V septembri leta 1827 je prosil •glavar Osceola za pogovor pod zastavo premir.i? z generalom Thomas Sidnev Jesupom. General Je-j sup
.ie tej prršvsji ugodil, a gledal | na to. da je imel pri rokah dosti jl fcdi. da izvede svoj načrt. Dočim ijc govoril 7. glavarjem, je dal general dogovorjeno znamenje in prijet ni bil le Oseeola. temveč tudi vsi Indijanci, ki so prišli z njim na pogovor.
Osceolo so odvedli v Fort Moultrie. South Carolina, kjer je v ja-i nu ar ju naslednejga leta umrl. ka-jkor pravijo Seminoli na strtem srcu. ker ni mogel
olwlrzati Seminolov v Floridi, deželi njih oee-tov.
Pristaši Oseeole so se nato u-maknili v Everglades, kjer žive od teda j naprej.
200.000 invalidov
je danes na Poljskem. Listi prosijo vlado, naj jih na kak način podpre in priobčujejo obširne raz-prave o teh vojnih žrtvah.
Baroška Inka
je bila definitivno prisojena Jugoslaviji. Gro* Sforza je izjavil. |da je italijanska vlada popolnoma, na tem stališču, da se to vpraša- j i nie reši no rnnallski nofodbi
Za združitev Avstrije z
Nemčijo.
--—
dihanje za združitev avstrijske republike 7. Nemčijo je vedno intenzivnejše in zavzema vedno vee-ji obseg. Misel za združitev obeli držav je že preiela ves nemški narod in povsod se javljajo glasovi, ki zahtevajo velike akcije za izvedbo tega načrta. Zla-sti na Slol-nograskem je ta akcija najbolj razvita. Ideja spojitve obeh držav je tembolj prožela ves narod, čini večja in čim bolj kategorična je prepoved entente, da se Ne.aška Avstrija ne -me združiti z NTem-eijo. Sodijo, da morajo te dni dospeti na Dunaj zapisniki o sklepih pariške konferenc«, kjer se enten-ta 7. vso odločnostjo izraža proti spojitvi obeh držav. Toda ves narod je trdno odločen in hoče z doslej nepoznano intenzivnostjo v , vseh deželah razviti agitacijo za i združitev.
Nič manj intenzivna agitacija j kakor v Avstriji se razvija tudi v Xenieiji.
| Z Bogom, koroški Slovenci!
Proti vojnim zločincem boljševi-škega militarizma
je izdala čehoslevaška socijalna {demokracija oklic. "Neglede na to, da kompromitirajo ideje revolucije in mednarodnega socijaliz-ma, so — pravi oklic, ki je naper-ijeu proti vpadu v Gruzlnsko — boljševiki zahrbtno napadli soci-j a lističu o republiko!"
OGROŽENI JADRAN IN SLO VANSKA RIVIERA.
Naše Jadransko morje je bilo že pred vojno cilj tisočem kopaliških gostov in turistov. Po lepoti in klimi bo Jadran 'prekosil čelo irancosko in italjansko riviero, če dobi zadostno število hotelov in penzionatov. To suio znali tudi že pred vojno, a v premoči so bili nemški in madžarski podjetniki, ki so si hoteli zagotoviti bogate dobičke. Vojna iu poraz sta jih nekaj časa ovirala pri tem delu. a sedaj so že zupet krepko na delu. Zato je tem bolj pozdraviti akcijo dubrovniškega hotelskega iu kopališkega društva d. d., ustanovljenega v Pragi na Češkem, ki je pridržalo slovanski posesti najlepša velika zemljišča okrog Dubrovnika. bisera Jadrana. Zgradilo je tu že svoj prvi hotel v Kit-pari s -10 sobami, ki se otvori 1««-tošnjo pomlad. Ilaš s«*daj razpisuj«- društvo posredovanjem naših bank subskripeijo novih delnic. Ida s«* finančno okrepi za nadaljnje delovanje.
•	V.
NAZNANILO
Bančni oddelek države New York je dne 23* novembra 1920 inkorporiral
Frank Sdkser Stajte Bank
82 Cortlandt St, New York
Vsa kupčija se vrsi kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka* a ne vec privatna.
Osobje je ostalo, staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah.
Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodp ro? jald od sedaj naprej pošiljali za denarne posilja-tve v staro domovino ali potne listke naj se glase:
FranK Sakser State Baak
Zanosi kupuje polno vplačana irota $150,000.00 in sicer:
Kapital $100,0001 Rezervni sklad $50,000.
Za Frank Sakser State Bank
PRANK SAKSER, predsednik
GLAS XARQDA. IS. APR. 1921
Slika in srce.
Novela. — Spisal dr. 3lojau.
(Nadaljevanje.)	f
"Ali čujva, kaj piše pmktoj- i
niča!"	,	i
K»k<»r pregled«! orel z bistrim , oc»Mini hipoma tm airmi ravan. | ali ne zapazi kje bogatega plena. < tako je jrrajieak radoveden in za- i maknjeu v tmiotku prerital vr- t sto za vrat«, liat za iMtooi.	t
"Pismo je kaj zanimivo", reče i Kailivoj. "Popis odgovarja popol-noma sliki, in z njeno krasoto se J ujema nr-ki tudi njeno sree, nje j duhovit« in znaeajiiflst. — Pre- t "leno hvalo vam izrekam, gospod } "skrbnik, za vaš trud; kajti le va- a m zuauje s predstojnico tega de-Klf-^k«ga zaroda privede mi v hišo , tako blago bitje, kakor je naša j b» loč a od gojit olj ica. Ali berite , rajai pismo sami; na vee mestih je ] meni njegova vsebina nejasna, da, , lahko bi rekel temna.**	i
Pi«mo je jflasilo tako-le: j
"Na vaše pismo, v katerem me , vprašata, ali vam morem iz svoje- { ga zAvmU dobro in zanesljivo od- | gojiteljieo poslati, lLsojam si sle- j deee n»|povoriti. Imam v«v izvrst- j no iauolanih goapic za take sluz- « be, ali nobena se ni hotela odlo- s čili. da bi zaptiHtila gla\no rnewto j ler >;e napotila tja na Slovensko, j v nnpoznato in zapuščeno dežel j- j» eo. (K«ibito pa n»' gre nobena od- i gojiteljk-a rada na deželo, kjer je < vsem neprilikam izpostavljena, j zlasti v taki grajščini, kjer ni go- ''] vj>e grajske in drugega omikane- ( ga ženatva, kakor bi to biLo pri ; vas. Dalje še zahtevate, da bi ka- l zalo, naj zna tudi ta ali oni jezik ^ s|ovaie<ki. najt »olju* hrvatski ali r eelo aloVenski. Smejale «o se go- ( s-j»iee tem {M»gojeiu: nekatere *o i»K*ne celo jtopraiievale, kakšen je- j zik je to — slovenski jezik in kje -m* govori! Vi. g<*t|Hpd Deaiimr, ( ste me večkrat poučili o svojih do-mačilt m/merah. in vaš pouk mi je pri tej priliki kaj dobro priha-jal na jxuno*-, da >«mii jim razmere j na ilnbno iu ] tov oljno raztoluia-erta. Ž»' "t m vam hot«-la naznaniti,', da nf morem vaš«'j -proiaiiji ustre- ^ či, <1 kar naenkrat tni pove ena najljubših mi učiteljic v zavodu, L da j » je volja za nekaj let pre- ' vzeti to mesto, rekoč: "»laz si že-, lini na deželo, uo«*pa predstojnica. ^ Kada bi zopet enkrat diliala aveži ^ zrak in se kretala prosto in veselo ^ pod scjjro košatih dreves. Kako krasno bi bilo moje življenje, ko bi s«* snogla šetasti po logah in ga- . jih, hoditi po poljih iu travnikih, . po edati pod košatim bukovjem,'" poslušati žnborenje .šumijajo*'-e^a vira ter »»e kopati v šumečih valo-vili bistre Save. Za nekaj let naj i stopim iz vaše službe, gospa pred--siojniea, in i k »tem se vrnem zopet! v gailuhlo aidovje tega uiesta."Y Ne rada a vendar uališim njeno
11
prošnjo, in si«-er zato. ker jo lju- | luni iz eelega srca hi cele svoje!j duše. Dragoslava, tako se zove-moja ljubljenka, je prišla kot 14- J letno dekletce v moj zavod. Brez ' očeta in matere je p«*ilal siroto v UM)je varstvo neki »»dvctnLk iz me- j sta Zagreba. <>n je bil njen varuh. Dekle m1 mi je smililo v dno moje duš«*. Dragoslava je bila nežna evetka, kateri pa ni priiival do- | brohotni vrfliar, temveč ona je rastla. kakor klije tam ua polju ' P<hI miliiu iielMuu divja rožica, za-IHiščena in omamljena. Bila pa je to blaga roža. Jaz «em jo |>r«sa-dila v svoj vrt, gojila jo štiri leta m tako mi je powtala plemenita e vet lica. ki razprostira milo *n sladko vonjavo po mojem dekliškem zavodu. Tretje leto mi je že pomoč»iea iu najbolj zvoato ter najbolj vdano bitje, kolikor jih imaai in poznam. Težko se ločim ml nje, ali njeni prošnji in želji imeni mogla odreci. Sama sem vesela, ako jo viditn veeielo, radu-jeni ž njo, kakor sie raduje mati x edinim svojim otrokom. Ko sem j«-j ^»isnl« krsj. kjer stoji graj-ieina vele|HMH«taika Radi vo j a in niiKlikala kraauo at ran gorenjsko z bistro roko Savo m mežnikom Triglavom, takrat je Draganiava kar vzkliknila samega veselja ter mi rekla. da še hoče enkrat videti one kraje, kjer je nekdaj kot šent-letiio dekletce hode in stoje občudovala krasno zemljo ainvannko. Proti svoji volji pošiljam neizkušeno deklico v avet. Osamljena je sirota in zapaftfceti*. Vse. kar itaa in pc*more. mtfu % »-uboj: blago sree in plemeniti dah. Narava jo je sicer obdarila z iz vanredno lepoto, kakor vam medo^i prideja trn slika; ati ftroskt krm je mm i, u * e*H*t okrat (odi človeku ——
v pogubo. Zatorej moram nagla-
šati, da še Dragoslava vedno po- ,
trebnje dobrofrouie ro*ke, ki jo bo1,
varovala vseh nezgod v življenju.-.
I "pani. da mi £r>«*pod grajačak lie ,
odreče prošnje, naj čuva poslano^
mu cvetlico kakor svoje lastno de-1.
te ter ini jo po preteklih letih po- ^
šlje veselo in zadovoljno nazaj v
moje naročje."	''
Tem besedam prikima grajšč-ak '
Itadivoj. Vr sree se mu je smilila j
zapuščena sirota, a vendar jo je *
tndi blagroval, videč, da se s toli- i
ko materino ljubeznijo poganja 1
zanjo njena predstojnica.
•'Po tem pismu nu je sklepati.'t
?»i-spod oskrbnik, da je gonpiea <
Dragoslava celo pripravna za od- i
gojiteljieo iu tovaivieo mojima i
nežnima hčerkama. Njena s|)riče- f
vala kažejo tudi, da je vseskozi g
izobražena ter izurjena v moder- j
nih jezikih in glasbi. In baš to je j
v sedanjem času v naših piemeui- A
laških kr<»gih najvažnejši faktor. •
Blagovolite torej naznaniti goespe ^
predstojnici v mojem imenu, da
je pogodba sprejeta z vsemi po- *
goji. liiti pa hočem odgojiteljici ^
svojih hčerk tudi še varuh in za- *
ščitnik, kolikor moje moči* in čas '
premorejo. Sicer pa lahko tudi vi, 1
gospod oskrbnik, predstojnici kot
mikdaiiji svoji znanki zagotovite, *
da uii bodete dobrohoten pomoč-]
ink v mojem novem potdu in časli. i
Ne pozabite pa pristaviti, da ho- t
čem po dokončanih letili odgoji- |
relji«-i š*- enkrat toliko svoto, ka- 7
l:or jo sama zahteva, izplačati, j
ako izpolnjuje izvrstno in v popol- t
no mojo zadovoljnost svoje važno s
me^to."	i
•i
Ni še bil grajščak izgovoril zad- ^ njih be-»ed. ko že prihitita Angela ( iu Dt»riea smeje se na verando k očetu.
"Tu sva. dragi oče!" za kliče t a ( '»be in tia potegneta za roki pro- 1 seč. naj gre hitro ž njima na spre- ' hod.	.
"Po»"akajta malo. ljubi moji de- ' kliei", tolaži ju oče. "Poglejta s pri'j to le podobo!"	*
Hlastno sežeta obedve po sliki 1 iu jo nekaj časa pazno in začude- 1 uo ogledujeta.	j
"To je krasna podobica**, reče s starejša hčerka. "Lepa je kakor 1 materina, ki nad mojo posteljico i visi."	«,
"Ta gos-piea je menda tudi ta- . ko dobra, kakor so bili rajna na- j šii mamica, ali ne, atek?" popra- . ša radovedno Angela svojega j očeta.	! j
"Seveda je tudi tako ljuba in i mila", pritrjuje oče naivnemu j vprašanju. "Zatorej sem jo pa po- j vabil, naj pride na naš dom. da bi , se z vama igrala, šetala po vrtu ] in olgu. vodila vaju po bližnjih gričih in hribih ter se z vama ve- " selila kakor mat-i s svojima otro-'. koma. A tudi učili se bode t a ž njo peti in igrati na glasmir, risati in , slikati, na primer visoke gore, bele cerkvice, košata drevesa, lepa , poslopja, a tudi majhne kmetske , hišice.*'	✓	'
"To bo veselje!" zakličeta deklici iznenadeni ter silita očeta, naj jima še več pove o njuni bo-( <ioči t»»varšici.
Grajš<*ak ustreže žel ji svojih hčerk, a šele na potu .j>o vrtu in polju, kjer jima razloži, da se pri-, čenja sedaj za njiju čas pouka in prave od go je.
IL	j
NVkaj tednov pozneje je sto^>ila Dragoslava na zemljo veleposestnika Kadivoja in v njegovo graj-ščrao. Nepopisljivo prijeten Čut j«» je prevzel, ko je poljubila svoji gojenki. Angelo in Dorico. Zdelo ji je, da prevzame vse materine' skrbi za nežni bitji, in globoka notranja ljubezen je pognala v njenem srcu do mladih deklic.' Nerazrušljiva vez je nastala med Dragoslavo iu njenima gojen k a' ina. Od tega trenotka, ko je sto-' pila naša znanka pod prrajacmskoj stre+io. nista več čutili Radrvojevi hčerki, da sta brez matere.	j
Dragoslava ni pustila iz skrbnega očesa rrojih gojenk niti po dnevu niti po noči. V dveh veli-1 kih sobah je bivala naša trojica;' skupaj je bodila po vrtu in frozduj skupaj se učila in razveseljevala. V druščini svojih deklte je pa postajala Dragoslava bolj vesela, nege je bila sprva, ko je stopfla Rod tuja Mtrebo.
Žalostni spomini na njeno mater in svojo mladost so jo fflto-krat prevzeli, ko je slone gledala
■ iiiiliii,,-, - . ,
Belgrajski essapisi.
Piše Ivan Pucelj.
Pogost oni a čujemo, da so čas-|, uiki ogledalo duše nan>da. Jaz te-(-ga nc verujem: ne za slovensko, ] r Se manj za belgrajsko easopis- 1 je. Ako bi bila duša našega na-, J roda res taka, kakršna se včasih J izraža v naših časnikih, potem bi.I bilo to v resnici žalostno in bor-|' ha za boljšo bodočnost bi bila pač • le brezupna neumnost.	i
Slovenci smo v zadnjih dvajsetih letih že vajeni različnih na- ■ činov in metod v zablodah poli- ' tične žnmalistike, vajeni čkati,' laži. ob^eko^•anja. blatc^ija in n»- 1 txdeevanja. vajeni demagoštva, ' osebnega boja, zaknlLsnih spletk in podivjanih strasti, toda kar j* nudijo v tem pogledu v Belgraduj' od časa do časa različni novinar- 1 ski bašibozuki, to je za nas čisto " nekaj novega, to je poseben po- 1 ja v onega baikanizma. ki je zašel 1 v belgrajsko politiko, in katerega 5 je treba na novo in na poseben ^ način študirati. Od časa do časa ^ pronica to tudi v slovensko časo- ' pisje. zlasti če pomislimo, kako 1 slabe zveze imajo z belgrajskimi 1 dogodki skoro — ▼ malo izjemo — < vsi slovenski časopisi, in da so nc- ' hote navezani na pomoč svojili 1 l»elgr: jskib tovarišev.	1
Vzrokov novinarske pokvarje- 1 i ion t i je več. Gotovo ni liajzadnji ta. da ima Beigrad prevoč časni- ' kov. Več kakor polovico preveč ' za svojo potrebo Iz tega nastaja konkuieuea in za konkurenco je dobro pri južni vihravosti vsako 3 sredstvo. Senzacija je vse. Drug , vzrok je ta. da se vodi tn v prvi
i
vrsti politika oseb, a ne politika načel. Stranke se navadno naziva- ^ jo po svojih voditeljih, katerim osebnim nairnenjem imajo v prvi vdsti služiti. Samo tako si je mogoče predstavljati tisto napravlja-nje "štimung*:", ki se jo priprav- ^ lja in dela po več tednov za eno ^ smo Slovenci vajeni od doma či- , tiiti laži, zavijanja, tajenja in iz-krivljcnja dejstev, zlasti ob voli- ^
lit vali. Ali. da bi slovensko časo-
. i
pisje namen«.ma in zavestno opisovalo laž, prazno in neverjetno, j kot dejstvo, ali da bi si popolnoma na suliem nekaj izmislilo, da
tako iznese svojo pobožno željo v 1 __ I
raz verande po Gorenjskem in sol- 1 aeča se obračala proti beli I/jirb- ' Ijani. Tedaj se je živo spominjala, kako je s svojo drago materjo kot šestletno dekletce hodila na * Blejsko jezero, kako se je voeila' po srebrnih valovih ter nabirala 1 ob njegovem obrežju krasnih,' krasnih cvetlic. Nekako temno se ! .ji dozdeva tudi, da ji je mati večkrat kazala na to grajščino. kjer 1 zdaj sama prebiva. Ti in enaki mladostni spomini so delali Dra-goslavo otožno. Ona je vzdihovala po svoji materi ter se čutila tu osamljeno kakor še nikjer in nik-' dar poprej v svojem življenju. Le' neskončna vdanost Angelina ini Dorina ji je za treuotek pregnala' tužne misli in čute. | Odkar je živela Dragoalava v 1 Radivojevi grajščini, 'zprenienilo; se je nekaj tu družbinako živije-j nje.
I Grajščak je, videč, da sta nje-1 .govi hčerki v dobrih rokah, brez' j skrbi po več dni izostajal od do-Ima. In tudi oskrbnika ni bilo zla-!*ti po letu mnogo doma. ker je imel po fužinah in na polju, v ru-dokopih in gorah mnogo opravka. Le včasih se mu je posrečilo. xia je, prišedši v park, naSel Drago-alavo sedečo na samotni klopiei. , Tedaj se ji je približaj in jo navadno vprašal, kako se kaj počuti in ali je tu zadovoljna, j Molče je prikimala z glavo o-skrbnikovim besedam Dragoslava. ali Desimir je hitro spoznal, da čuti njeno sree drugače. Zatorej nadaljuje svoj pogovor: j "Zdi se mi, gobica, da se ču-( ^tite tukaj zapuščeno in osamljeno. |Saj ne občujete z nikomur razen z deklicama. Jaz bi se vam rad » včasih pridružil bodisi na vrtu ali im poljn ter se razgovarjal z va-;'mi. ali. ali..."
"Zakaj pa take pomisleke, go-. spod oskrbnik?'* i j " Bojim se. da naju opazuje , skrbno, sumljivo oko." i 44Kdo pa T** popraša radovedno 'Dragoslava.
-	.**Kdo* me vprašate. On — on
-	sdm. arajšeak!*'
\	(Dalje pribodtu^.)
| javnost, taki časopisi so vendarle J— vsaj po mojem mišljenju — pri nas lMile vrane. V Bel^rradu je
I	to narobe. Tu je neizkrivl jeno po-(ročilo o činjeniei bela vrana in jaz se vselej čudim, če berem kako nepristransko poročilo, ker je
[to izjema, nasprotno pa pravilo. Samo nekaj primerov, ki se tičejo našega kluba:
Ko sem se po praznikih vrnil v Beigrad, sem sedel neko popoldne čisto sam v klubu. Prišel je pop Janjič. desna roka in adjutant ašičev in tajnik radikalnega kluba k mejri ter me povprašal po pred-sediiiku Laziču, češ da bi se mini-strski predsednik Pašič nad raz-j govarjal še tekom popoldneva z njim o mišljenju našega kluba nasproti novi vladi. Jaz sem mu odvrnil, da ga, kolikor vem, še danes ne bo v mesto in da sva do-sedaj prišla samo jaz in drugi klu-, bov podpredsednik, Dalmatinec y Franič. Nato je Janjič odšel. Drug j dan pa so \se belgrajske novine j. prinesle obširuo poročilo, da je v ministrski predseilnik Pašič spre- v jel v imenu zemljoradnikov pod- r predsednika Franiča. kateri mu je j. podal obširno poročilo o misije- t nju v klubu in njegovem zadrža nju. Drugi dan je bil naš klub že večji in različni tovariši so napadli Franiča, kako je mosrel da-
i
jati informacije kluba brez dovo- . ljenja. No. to je siromak debelo
"	r
gledal, ker ga ni bilo niti v zbor- r niči, niti ga ni nihče zval. niti vi- \ del. Drug primer: Lazič in jaz sva ^ šla kart klubova pooblaščenca k ministrskem predsedniku Pašiču I na razgovor glede mišljenja v J klubu z ozimni na ustavo, i;lede ] vstopa v vlado pa ni bilo niti go- ' vora. Razgovorov se je v mini- 1 sirski posvetovalnici udeležil tu- s di šef demokratskega kluba Lj. Davidovič. Pretlala sva 22 pisanih 1 točk. katere smatra klub kot na- 1 Čela. ki morajo priti v ustavo. Ca- ^ sepisje je napravilo iz 22 samo 20 -i točk. Izpustili so zlasti našo važ no zadevo: nadzorstvo države I nnd zlorabo velekapitala. Nada- 1 lie je časopisje pisalo o naši de- 1 srti točki, tako kakor da smatro- J mo vero za privatno stvar vsakega posameznika, med tem ko smo J mi dobesedno prepisali naš pro- t gram, ki se glasi takole:	1
Stranka ščiti vero naroda. Vse i vere so preti zakonom enake. Cerkev in vera s*1 ne smeta izkoriščali v politične sbrhe. Nadalje jej-pisalo novinarstvo, da so vse na- -sc točke sprejeli razen prve in 'siopstva v vseh zastnpih in pa prava volileev, po katerem smejo i odpoklicati poslanca, kateri bi se;j jim izneveril, ter da sva midva na i to pristala. Resnica pa je. da se ; je gospod Pašič previdno izogibal ] vsaki obvezni izjavi ter da je bil « (le Davidovič pripravljen sprejeti i 2 to^k iz našf.ga programa. Ves < j pogovor je ^eljal izključno ustav- ; ; nemu vprašanju in samo Pašič j«' ] |ponovno vabil, naj vstopimo v ] vlado. Jaz sem ga prav po "kranj-jsko" zavrnil, češ da se tako vabi 'otroke in ne poslance in da nismo {prišli v Belsrrad po portfelje mar-
Iveč da realiziramo naš program: i
II	_ • • če tega programa ne sprejmejo.
nimamo v vladi ničesar iskati. Pred razstankom sta vprašala oba gospoda skoro istočasno, kaj naj j rečemo časnikarjem, ki jih toliko j | čaka pred vrati, nakar sva midva odgovorila, da nič. Odobreno obo-l jtstransko. Davidovič, Lazič in jaz smo odšli skupno. Zunaj nas 1 je obsula cela truma žurnalistov.
Davidovič je odbitel v klubsko so-- bo, mahal z rokama, da danas ne-. ma ništa. midva pa sva jo Uirno i mahnila v naš klub. Eden izmed i [gospodov je tekel za menoj prav do vrat kJubove sobe ter me za "jbožjo voljo prosil, naj mu povem. • kdaj se bodo razgovori nadalje-J vali. češ da drngo že vse ve. a . jaz mu nisem nič odgovoril. Dru-1 »gi dan pa sem čital z debelimi očmi poročilo o našem razgovoru in j vsa ona izkrivljena dejstva, ki so feliU is bel grajskega časopisja »'nato tudi v hrvatsko in slovensko (časopisje. ,] In to je namen predatoječih vrstic. Kljub seml j oradnič ki ni po i godn ne eni starih strank, katere 'so bife doserfcij neomejene <pospo-i da rice situacije. Vse te stranke
m I Lsaman ■ 1 M »
■	v wr^wv m i ■
■1 CTP^^I I^C J ■ I
Cigarette!
» i
H's Toasted
^. iCii "ima '^Crm ^
■	' ■	■ ■	■ I
Cirkus v New Yorku. j
Največji ei.*kus na svetu Ring-' ling Brothers in Darnuui Bailey^ ima letos čisto nov program ter prireja vsak dan po dve predsta-. vi v Madisou Square Garden. V • mestu bo stal le malo časa. Kot že, rečeno, je program nov in kaj ta-j kega kot se vidi tukaj, se še ni vi-j delo v tej deželi.	i
Vsakdo se mora diviti i z veži) a-1 nim divjim ;:ivalom, katere si vodstvo cirkusa preskrbelo iz Evrope. Videli boste skupino afriških levov, sedem bengalskih tigrov, osem polarnih medvedov ter i skupino izvežbanih leopardov, ki delajo svoje vaje v treh jeklenih kletkah.
Znameniti evropski konjar Adolph lies-! se predstavi s skupino štiriindvajsetih konjev, ki so izborno izvežbani ter kažejo skoraj človeško inteligenco. Vse to sc vidi prvič v Ameriki.
Meti telovadci mora vsakega zanimati krasna Lilian Leitzel, ki izvaja vratolomne vaje na vrvi visoko v zraku. Nastopajo slavni jahači Rooneys. Davenports i. dr.; Hilary Lond, ki se na glavi spusti po vrvi; sekači lesa iz Avstralije; balancerji iz Španske; telovadci iz Italije in Kitajske ter še mnogi drugi.
Jako zanimive so tudi človeške pokveke, katere je dobilo »odstvo cirkusa tekom zadnje zime. Videli boste Johna Daniela, edino gorilo na svetu, ki živi v jetništvu.
Klovnov je na stotine.
Vsak dan sta dve predstavi v ITadison Square Garden.
mi * ens*\ms ** ess
imajo namen kompromitirati naš 'pokret in naše gibanje ter vzeti rvBŠemn prizadevanju kredit in zaupanje med našim kmetskim ljudstvom. Ker tega ne morejo gospodje storiti sami. zato se zatekajo k znani belgrajski žuraali-stiki, ker je le-ta v svojem poslu znana veSčakinja.* Težka je naša borba v tem twiru, ker je orožje neenako. Mi namreč nimamo svojega novinarstva. Bodri nas le zavest, da je resnica hčerka božja, katere ni mogoče nikdar ubiti, čeprav se jo za nekaj časa prisili k molčanju, da potem toliko glasneje govor??
Razne vesti.
Za Foverjenika za socijalno skrbstvo
pri deželni vladi v Zagrebu je bil ifeienovan Ivan Ancel.
Holandci proti francoskim nasil-stvom.
Vesti, ki so prišle iz Amsterdama. so vzbudile govorice, da so' liolandski trgovski krogi pozvali' vlado, naj pri zvezi narodov protestira proti gospodarskim prisilnim odredbam entente zoper Nemčijo, ker smatrajo te odredbe kot škodljive za trgovino med Nemčijo iu nevtralnimi državami.
Rumunija priznala republiko Georgijo.
Iz Ženeve poročajo, da je ru-munska vlrda priznala de jure republiko Georgijo.
Finančni položaj Češke
ni najboljši. Država dolguje Sko-dovi tovarni šest miljouov čeških kron pa jih nt more vrniti.
Serrati proti novi internacionali?
j Pariški list "llumanite" je pii-;nesel vest. da je Serrati odgovoril jFritzu Adlerju. ki ga je obiskal |v Milanu, da ga pridobi za sovde-ležbo na dunajski kouterenci, da je njegova stranka uenizdružlji-vo zvezana s III. interuacijoiialo [in da smatra samo kot začasno sedanje nasprotstvo med Moskvo in Milanom.
Zakonski predlog proti strokovnim organizacijam.
Madžarski list "Regeli Hirek" (Jutranje Vesti) -poroča, da pripravljajo v trgovinskem ministrstvu zakonski predlog, ki bo onemogočil vodjem delavskih strokovnih organizacij izrabljati moči. nakopičene v gospodarskih organizacijah. v politične namene. Ta predlog zagotavlja gospodarsko delovanje vseh strokovnih organizacij.
NAPRODAJ JE
čevljarska delavnica, opremljena z vsemi modernimi stroji. Najboljša prilika za kakega Slovenca ali sploh Slovana. — John Serial, 12.'S5 Magnolia St., Beaumont. Texas.	(16-22—4)
Kje je moj sin JAKOB MASLO? V Ameriki je že 15 let. Jaz njegova mati želim izvedeti, če je še živ ali mrtev, zato prosim, da mi oni. ki kaj ve o njem, poroča. — Marjeta K rebel, vdova, Dol»ra vas št. 2(1. p. Kočevje, Slovenia. Jugoslavia.
(19-20—1)
OGLASI NAJ SE
KAROL PEXKO. Pri nas ima pismo od Toni Božič Lz Žareč ja, pošta Trnovo.
Upravništvo Glasa Naroda. (10-21—4)
IMPORTIRANE
BRIN JE VE JAGODE
Vreča 130 funtov $12.
I*ri večjem nakupu vr>rašajte za
posebno cer:o. K naročilu priložite Money Order
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
j Srbeče	lj
| kožne bolezni
1	»o mnogokrat neprenesljive. P"ks2rp '<•	f]
|3	t cbliki pordcfele koie,vochar> v, Utektia	IJ
g in kar jo nsjneprijotnetf« — ti saski	|;
jS r^T-^h^raa srbe, dniijo in po Tiro's jo p*-	«<
3	senzacijo, ki primrri bolnika. d» ©	tt
M	pn«ka n t priuflrtih mesti, kar je pa fe
§	tUbče. iio ujhe tc£a. Pcslubis se
| Severas jj
ESKO
B (preje Sererovo Mullo za kuCo) mtistp.	C
m tičnefo nuili z» srbelo in vn?lo k »io in	1
3 kraalo bost® dt>seell zaieijeno od;«n:< f.	S
9 To mazilo vživa uupanja pri tisafib lja"
J d«b, ki so ga poskusili proti rrbctoi ko/.ni	p
I bolezni različne VTil«. Ti so lzn=Jli v njeni	P
izvrstn« tupcbe — tako boste izr.ičii ledi	S
Ti. Na prod_j pri Tiih dobrih lekar„iU.	£ Cer a 50c.
Rada bi izvedela za naslov KAII-LA DRAŠLER, pndomaČe'Kri/-manov iz Borovnice, ter za LOUISA KUA1TZ. podomače Anžieov iz tirali o ve<;a pri K;1.-keku na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kd«» ve za naslov jfora (> men jenih, da mi naznani, «ili naj s»» pa sama ztrlasita. Zak;ij ju i««-«*m. že v»*-sta. in to je moj zadnji op «mtn. Mrs. Milka Stefančič, R. D. Worcester. N. Y.
|] BRZOPARNIK j
|j Calabria
I Cunard-Anchor črte ) odpluje
I 17. maja
v TRST
j Cena za III. razred $120.00 (
I Cena za 11 razred ^lsO.OO ^ vštevši vojni davek.
cj Za vsa pojasnila se obrnite » na tvrdko
i
jSj FRANK SAKSER STATE '
jij _BANK,____I
: Dr. Koler
j	SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pena Ave. Pittsburgh, Pa.
^tijgnSB?	Dr. Koler 3« naJ-
^gtrmc^	EtareJSI slovenski
s* »dravnlk ftpecja-- f-. list V nttaburgbu, "" fj ki lina 24-letno \ prakso v zdravtje-^^	nju vseh moAkih
boleini.
Jank jfchr, Zastrnpljenje kr-^l^rlg- vi zdravi ■ gla sovi t c m 806. ki ga je lEum«-l dr. proi'. I5rllcb. Če Imate mov^j« ali mehur-Ckd po telesu, v rriu, Izpadanje las, bolečine v Koeleh, pridite in IzčistU vam bom kri Ne Čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse mcSke bolezni sdtavlm po o-krajfianl metodi. Kakor hitro opaxlte da vam prenehuje zdravje, ne Čakaj-ce. temveč pridite ln jaz vam ca bom zopet i»ov-niL
Hvroeoio aH vodno kilo ozdravim / S6. urah in .Jeer brez operacije.
Boleini mehurjn. ki povzročajo bolečine v krl«u In hrbtu in včasih tudi pri puSianju vodo. orlravlm r Boto-
I'fivmatlzcm. trsanje. bot'Cine o-teklino srbečice, fikrofle ln druge ko-bolrzni. ki nastanejo valed nečl-Bte tirvl. ozdravim v kratkem času In ni potrebno letati.
N..kateri druri zdravniki rabijo tol-rnn^, da vas razumejo. Jaz znam Ae is nt are ga kraja, zato vas laije edr^vfm. ker vas razumen slovenski. Uradne ur«: ob delavnikih od 9. do S. Ob nedeljnb od t do t,___
—-DELNICE =——
JUGOSLOVANSKE BANKE D. D. v ZAGREBU
preje HRVATSKI ZEMALJSKA BANU
Avtoriziran kapital: K200,000,000.00 Popolnoma vplačan kapital: K100,000,000.00. Rezerva: K98,000,000.00
Glavni urad v Zagrebu. 10 podružnic v Jugoslaviji, 1 v New Yorku.
LASTUJE OZIROMA FINANCIRA 39 TOVARN IN OBRTNIŠKIH -
PODJETIJ V JUGOSLAVIJI.
Cene po pravem kurzu Zagrebške borze, a ne na špekulacije in na
nevednost.
* v
Kdor želi vložiti svoje prihranke v delnice JUGOSLOVANSKE BANKE D. D^ ki je * ozirom na vplačan in reservni kapital ena največjih, a z ozirom na indnstrijalno podjetnost najnaprednejša banka ▼ Jugoslaviji ter tako oegrurati svoj delež pri razvoju in dobičku tega velikega bankovnega podjetja, na i se blagovoli obrniti na:
S. KUCICH, Broker 66 Cortlandt St, NEW YORK
CLAfl VAROPA, 19. APR. ISA
! ŽENSKA VOJNA.
I
-
¥ IgodoTiaaki roman. — frmnooakl spisal 4kkuid«r Oibii Em "Obu H&roda" prlrwUi O. F.
67	(Nadaljevanje.)
—	Hvala vam, prijatelj, a pretehtajte -svoje besede. Dam vam do jutri rasa, da odgovorite. Če hočete gospodični de Lartigues kaj po-, vedati. če hočete iti k njej... Prosti ste, Canolles, iu jaz sama va*i j riiiiem /a roko ter .as |»ovedem »kozi vrata do ltordeauxa.
J Madama. j«- odvrnil Cauolles, — iii ;ieha čakati do jutri.' Kcčeiu \ ani s plaintečim sreem. a hladno glavo; — Jaz vas ljubim, ljubim le v«» ter bom vedno ljubil le v a*.
—	Jliivla. hvala. j»rijalelj moj. — je vzkliknila Claire ter potiš-' liila na stran ograjo. IV*!« »;| uiu je stojo roko. - Dam vam svojo roko. svoje sr»-e.
t'uiio!les j*- priji*J roko ter jo |>okril s poljubi.
Pcn:i]p»*e mi j«- dal znanu nje. da j«* i'as odlii. — je rekla Claire.'
Ur« z dvoma h«*-« jo zapreti vrata. Zdravstvujt«\ prijatelj, ali prav-. ..pr.iv na i«l«-nj« Jutri boste izvraHi, kaj ho«"« m >1<>ri1i za vas. ali prav/aprav za naju. Justri Inist«* sr«'«"ni in jaz bom srečna.
Ni bila \ •»ti iiu «<livla<lovati «.\ojili čustev, pot« gnila k sebi nj«*~ govo roko ter poljubila kont-«- nj« ••rovih prstov. Na1«» je odhitela lah-nih koiak<i\ ter pu»tna ('anoll»*sa. srečnega k«»t ang«dja, kojih nebeški koncerti '«> našli odmev v njegovem srcu.
Dvaintrideseto poglavje.
Mc«ltcm pa so s-- napotili, k<»* je rekla Nanon, kralj, kraljiea. kardinal iu gospo«! de Meilleraye. da kaznujejo uporno mesto, ki si
drznil«« ««lkrito st• piti ua stran princa. Hližali >o sc počasi, a bližali so se vendarle.
Ko je do.»pel kr-dj v Lihourne. je sprejel deputacijo prebivalcev i.-' Bordenaoxa. ki je prišla, da da izraza sv««ji udanosti in lojalnosti. Kot so stale stvari, j? bilo to kaj čudno zagotovilo.
Kralji« a j«' sprejela odposlance z viška svojega avstrijskega ponosa iu svoje habsburške ošabnosti.
<o«spod;t moja, - je rekla. — zasledova'i bomo svojo pot do \ avres. Kmalu bomo lalik«« vsled tega saini >«>dili, če je vaša udanost tako velika kot trdite sedaj.
Pri b< s>'«li Vavres so se spogledali odposlanci z nemirom, kajti brez dvoma so bili poučeni «» okoliščini, ki ni bila znana kraljici. Ana Avstrijska, kai«ri ni ušla nobena stvar, je zapazila te poglede ter rekla:
Napotimo se 'j ko j proti Vavres. Prostor je dober, kot nam jp zagotovil vojvoda de Epcrnon. Tam bomo napravili kvartir za kra-Ija,—
Nato pa se je obrnila pr«»li svoj«-niu kapilar.u ter ljudem spremstva ter vprašala:
—	Kdo poveljuje v Vavres?
-	Ma«lama. pravijo da nov governer. — je rekel Guitaut.
—	rpam, da zan«-sljiv človek j«* odvrnila kraljica ter nagu-bila čelo.
—	Mož gospoda vojvode de Epernon.
Gube <»«i izginila s čela kr.-'ljiee in rekla je:
t e je stvar teka potem hočemo hitro marširati.
Madama. j«* odvrnil vojvoda de la Meilleraye. — Vaše veli-čuiislvo Iphko sklene kot Imčc. a jaz mislim, da ni treba hitreje korakali kot armada. V«»jaški prihod v citadelo Vavres bo napravil ugo-uen litis, kajti zelo dobro j«', da poslaniki spoznajo moč vašega veličanstva.
—	.Mislim, tla ima g«>spo«l Mcillerave prav. — se je oglasil Ma-zarin.
In jaz pravim, da nima prav. - j«> odvrnila kraljica. — Ničesar se nam ni treba bati od ltordeauxa. Kralj je močan sam po sebi. n« pa sko/.i svojo armado. Hišne čete bo* I o zadostovale.
< i os pod de la Medlsrave j«* sklonil giavo v znamenje pokortio-Mi ter rekel:
\ aši- veličanstv<* ukazuje, ker je kraljiea.
Kraljica je poklicala <>oitaiita ter mu okaxela. r^aj zbere gardo, iiieskelirjt iu |ov««o hJiko konj»'iiiee. Kralj je sedel na konja ter se postavil na čelo čet
Tako so se odpravili p rot i Vayres. Armada je sledila in ker je bilo treba premeriti .e deset mil.i. naj bi d«»spela tri do štiri ure za kraljem ter se vtaborila na desnrm bregu Dordogne.
Kralj je bil -tar takrat komaj dvanajst let, a je bil že dober ja-hae. ki je »r.U-l lepo na konju, s«-veda / vxmii ponosom, lastnim njegovo diii/ini. \"zgoje.-i [»«.r! očmi kraljice, a trpe«"* p«»«l večnim stiskanj« in kardinala, ki mu ni privoščil uiti najbolj potrebnih stvari, je nestrpn«) pričakoval svoje polnoletnosti, ki naj bi prišla naslednjega septembra. Večkrat je kazal muhe. ki so kazale, kakšen bo v bodočnosti. Ta bojni polio 1 mu je prišel prav dohro. kajti smatral ga je za va.j«» v vojskovodski umetnosti.
Ko s.. tak«i korak«.li ter -c pomenkovali, so premerili eno miljo za «'riigo in k'ualu so se pričeli prikazovati stolpi h» galerije forta Vav-'es. Vreme je bilo krasno, pokrajina slikovita in solnce je metalo svoje žarke poševno ni reko. Kralj je pričel obračati vso svojo pozornost na trdnjavo, v kateri ni bilo za|>aziti nobenega življenja.
Voz kraljice je pričel voziti hitrejše, tako. da je prišel v prvo % rsto.
Nekaj se mi ?<ii čudno, gospod maršal. — je rekel Mazarin.
—	Kaj, gospod ?
Meni se zdi. da vedo governer j i ponavadi, kaj se vrši v okolici trdnjav iu kralju, ki je tako milostljivt da koraka proti trdnjavi, so dolžni vsaj deputacijo.
—	I lah, — je rekta kraljica ter se prisiljeno zasmejal a. — Ceri-tuonije! Zvestoba mi je ljubša.
Gospod de la Me: lic rare si je pokril z robcem obraz, da skrije svojo vesel ost.
V resnici sc ne /gane u«»ben človek. — j»* rekel kralj, nezadovoljen vsled tega omalovaževanja etikete, iz katere je pozneje uapra-vil temelje svoje moči.
—	< i os pod. —vje odvrnila Ana Avsirij.ska, — tukaj sta gospoda Meilleraye in (j uit* t, ki vam bo*ta povedala, da je prva dolžnost g o verne rja ostati za :-«d«»vjem. posebno če se nahaja v sovražni deželi. Ali ne vidite svoje zastave, zc^tave Henrika IV. in Franca I. plapolati n* citadeli f
Pokazala je s ponosom na to znamenje, ki je dokazovalo, da je Lilo njeno upanje upravičeno.
is pre v od je nadaljeval s pohodom ter zapazil naprej potisnjeno jpofeiojaiLko, ki je bila zgrajeni šele v zadnjem ča»u.
—	Ah, — je rekel maršal. — Governer je v resnici videti Človek, ki pozna svoj posel. Ta prednja straža je dobro izbraua.
Kraljica jc poglodala iz kočije in kralj se je dvignil v svojih stremenih.
Ena sama straža je hodila po polumesecu gorindoL Drugače pa je bil zakop prav tako zapuščen kot citadela.
—	Čeprav ne poznam vojrških dolžnosti governerja, — je rekel j Mazarin. — čeprav nisem vojak, se mi vendar zd« čuden način obnašanja proti lastnemu kralju.
—	Pojdimo malo naprej in videli bomo, — ^.e rekel maršal.
Ko je bila mala četa oddaljena nekako sto korakov od zakopa. je .straža, ki je dotedaj hodila goriudol, obstala. Potem ko je gledala nekaj rasa. je vzkliknila:
—	Kdo tukaj *
—	Kralj. -— je od vrnil gospod Meilleraye.
Pri tej eni sami besedi je pričakovala Ana Avstrijska, da bodo' pričeli vojaki letati .-.»ni iu tja. da sc bo spustilo doli most. da sc bodo vrata odprla ter «la bodo zleteli meči iz nožnic.
Ničesar takega pa se ni zgodil«*.
Straža je dvignila mušketo ter zaklivala: — Stoj!
Kralj je obledel od jeze. Ana Avstrijska se j * ugriznila do krvi v iMniee. Mazarin j«' / imrmral neko italjansko kletvico, ki j«' veljala jv Franciji za skrajno nedostojno, a Meilleraye je inn I za veličanstva le en pogled, ki pa jo bil dogovorjen.
fDalje prihodnji?.)
Glasovi iz Koroške.
venci postopa.
Iz tVlovea poročajo; Pri našem glavarstvu imajo «hI "Hei-inatsdiensta" izdelan natančen seznam vseli zavednih Slovencev iz »-one A. IV pride kdo po potno dovoljenje. p«»gb*da okrajni tajnik l'nterluggaucr v seznam in če ua.i«le njegovo ime v oni črni listi, ga surovo nahruli: ''Sie waren Jein Prii gel gardist und haben fur «li«* Serbeu agitiert : sie kriegen
i
nielits. schauens. dass sie Av«'it«*r kommeii!" To j«* \ saint-germain-ski p »g»;<l'ii od Avstrije zajamčena ena popravi)' s! kor«>ških Slovencev pred uradi!
Te dni je prišel Slovenec L. B«>-rovnik iz l»orovelj k okrajnemu glavarstvu po potno dovoljenje za 'Jugoslavijo. Tajnik 1'iiterlug-g-auer mu je po \"i>ogledu v seznam Slovencev iz cone A izjavil, da se m«»ra prej »ibrniti na "Heimats-
I SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
S ANTON ZBAŠNIK |
(	soba 103 B^aweU Bids.. Pittabnrsh, P».
vocal IHftKond and Grant Sta.	(nasproti Court*). . !
fwieiuje raznovrstne notarske dokumente, kot d* pr. pooblastila, ' i iLtipne iKtgttdbe, pobotnice, sapriseiene izjave in prošnje za dobavo svojcev Iz starega kraja. Preiskuje lastninsko nr«vlco zeml"W tu in v sta- ] rem krajo, i*osreduje v tožbenlh zadevah med strankami tu in v domo- t i rini. Izdeluje prevode iz slovenščine na angleški jezik, ali obratno, tolmači na sodniji ali pri komperacijskih razpravah in d«je vsakovrstne , iof<»rmacije zastonj. Osne nizke, del« točno in prsvtlno.
DOCTOR LORENZQ j
■DINI ILOV INtKO OOVORCČI ZD KAVNI M	\ JL F/ I
f^eCUALIST MOŠKIH KPL.C2NI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa. ^^
Moja stroka j« adravljenj« akntnik m Dominik boleanl Jas m*m < te zdravim nad 28 let ter imam skušnje v vuk bolemih in k«| mtn> tloveniko, sato tv ifiorem popolnoma rmsumeti in spozna d vmg balezen, da ru ozdravim in trnem mot in sdraT^j. d 23 let sem pridobil posebno sknin^o pri ozdravljenju mftlUt 1 bolezni Zato m morete popolnoma mwti n% men«, moja akrk I pa je, da vas popolnoma Mdravim. N« odlašajte, ampak pridite čimprej«
Jm* omravlm Hrtiu|'»m lat. SMMSIJS I« llss ss Mmm, ■■l—m « ar*«
»Manj* im, bol*«in* v hst>». stars mw, S«iM Mainl. nSMSot >ilwil V fthwf|w. »sd—letr-eh nt (Mh. ismrIm, wwHlliw. ksftsr. tU* Cii«. UMM IUL
'j/»<n* urs wm: V SMtSsilsk. srsdaM In SS«klk s. mps UMrtl «• S. ••MMnk, V tortus, ftatrtklh In nobotnS oŠ s. ura aHrtral Sa a urs gvaaar. OS nadalJaS sa Se a ura StaoMna. «f *S*T' NB ZDRAVIM. MIIOCTC OS KB K«. NI SOIASITI 111 «M
NA1LOV.
Dr. LORENZ 644 p«n a^ Pittsburgh, pa.
N«fatar| Srusi ravni ki -sMJa to4ma*a^*a vss ruunuja Jas nusm knaBfet
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
82 Ccrtlandt St.	New York
Poučne knjige.
Hitri računar	.SO
Nemški abcednik	33
N'emiko-an^leski tolmač .60 Plavilo dostojnosti	.30
Slovensko-an^iciki slovar, trdo v platno rezan	1.50 £.'<>venxko-nemški slovar
(Janežič Bartol)	4.00
Sloven sko-nemiki slovarček	1.00
Zabavne in rasne droge knjige.
Amerika in Amerikan-
ci	5.00
Knjiga za lahkomiielne
ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli z orožjem	.50
Zbrani spisi Jakob
Aleiovee Kako sem se jaz HWI. Prvi del	1.25
Dnigi del	1.25
Tretji del	1.00
Ljubljanske slike. Četrti in peti dal 1.50
Ne t Ameriko. Sesti del	1.85
Oledaliike igre. Revček Andrejček .50
Zemljsridi.
Zdrulanih držav	.25
Celega sveta	J.0
Kranjske dežele	.10
Zemljevid Evrope	.30
Velika stenska mapa
Evrope	2.50
Zemljevidi: New York, 111^ Kana., Colo., Mont. Pa-, Minn., Wis., Wyo„ W. Va., Alaska
vsaki po	JM8
MolitvenikL Rajski Glasovi,
v platn ovezano	.90
v usnje vezano	1.80
v kost vezano	1.70 Sveta Ura.
v platno vezano	1.00
v usnje vezano	2.00
v kost vezano	1.80
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodM v gotovini, poitari nakamlrt ali poitnOi nam.
kak. Poitnina je pri vseh oenah vratojena.
»' - -
Valutno vprašanje. '
i _ ]
Dosedanja rešitev valut, vpra-'t&mja v razmerju 1 : 4 je bila mi- ^
išljena kot nekaka premoženjska j oddaja po vojni manj prizadetih
-	pokrajin v korist onega dela Jugoslavije. ki jc vsled vojnih ope-raeij in okupacije nemške in av-
j stroogrske vojske gospotlarsko , silno trpeL	'
I Princip take obdavčitve sam na sebi je zdrav: gospodarsko moe-jKC-jši naj bo relativno bolj obre-Jrceiijen kakor slabejši. Pri iimcv-3 ni devalvaciji krone pa pravične 3, Kilo pokazauo. da bi bili pri relaciji 1 : 4 ravno revnejši sloji naj-' I bolj prizadeti. Zaradi t^pa se zali-J jteva zdaj od preeanskih zastopni-. kov v konstituauti. da prepre«"ijo' .j'definitivno uvedbo tojra razmer-j ja in «la koneedirajo največ raz-i nit rje 1 : 2 ali 1 : 3.
Kakor vse kaže. je nakuadno i/boljšanje razmerja neizvetlljivo. i Faktorji, ki jim je bilo ležeče na t •-m. da dosežejo čim večjo razdalje med krono iu dinarjem, ne bo-,r do si več tega uspeha dali iztrga-ti Boj na tej podht<ri bi bil najbrž luuspešeu in bi ino^el služiti le cii magoškim «iljem. | Pač pa je «lru«;a nevarnost. pr«»-ri kateri se raeramo z vsemi raz-:položljivimi ^redslvi boriti, ker,
u
pas lahko pelje v gospodarsko] propast, namreč proti namerava-nem razširjenju srbske dinarske 11 veljave na eeio državo. 1'vedba di-e narskega valutnega sistema bi bi-l-i veliko bolj usodepolna za ves 7, na daljni razvoj našega gospodar-J .skega in tudi političnega življenja i ■ kakor še tako neugodna relacija. I Pridržuje si, da to trditev v na-J j daljnem dokažem, hočem najpre; j t navesti, kako si prestavljam re-, šitev tega vprašanja. I Podlaga novemu denarnemu si-I stemu naj no bo dinar, ampak ! I krona. Za sto jugoslovanskih kror j orinosno 25 dinarjev se ne bi do i i bilo 25 (star-K oziroma srbskih^ (dinarjev, nego 100 jednot novr
-	| veljave. Ime te rove edinice j< I j postranska stvar. Upoštevajoč p? j I rnentaliteto srbskega plemena b' i j predlagal naziv ''dinar", in siee1 i z;:časno, dokler izmenjava ne b' | bila vsestransko provedena, da s«
i ff'. razloči od srbskega dinarja ; ! z atributom 44novi" ali 44jugoslo venski".
i Pri knjižnih terjatvah in dolgo vih bi ostalo v pokrajinah s prej | šnjo kronsko veljavo vse pri sta r«'in. glasila bi se samoveljava na k n.esto na krone na jugoslovanska dinarje. V Srbiji pa bi se zvišale |terjatve, hranilne vloge, vredno Istni papirji, delnice, glavnice tr jgovskih podjetij, plače, dolgov" .in davki na štirikratni znesek ^ 'novodinarski veljavi, j Ce posmatramo prednosti kron jsko - uovodinarske edinice, mora mo uvaževati naslednje momente a) Tehničt-i moment. Izvzemš slučaj, da se sprejme edino pravil j no razmerje 1 : 1. kar pa se zd*
-	za sedaj izključeno, pomeni vsaka Ureditev nov-1 veljave precejšnji" potrato narodnega <lela. Pri vsel
'p°djetjih na primer, kjt-r se vo dijo osebni računi, (denarni za vodi, trgovci itd.) se bodo moral z dueiu. ko -e definitivno lived nova edinica. zaključiti vsi ti ra čuni in preračunati ostanek v no [vo edinieo. V interesu celokupno j si i je, tla bodo ta dela. katerih ob isežnost se sme omalovaževati j j čim manjša. Ker je kronsko pod ročje -Tngosla\ije ne samo velik* ! večje, ampak posebno gospodar ■ sko veliko bolj razvito, je eviden j t no. da bi zahtevala uvedba srbsk i dinarske veljave neprimerno ve dela in truda, kakor če se uved« !jugoslovanski dinar, j b). Socijalni moment. Vpeljav; starodijiarske edinice bi pomenil nepravično in nesoeijalno favori ziranje imovitejsili slojev v škod' j , slabejših. Kapitalist ima svoj-premoženje večinoma investiran' v realitetah *in posestvih, v blagu v draguljih in zlatnini, v zadnjeu I času tudi v tujem denarju ali ^ I inozemstvu. Regulacija valute p. | bo zadela v prvi vrsti le gotovinr I ir denarne vložke. Statistike de I namili zavodov pričajo, da ravne | prihranki mailmega človeka tvo I riio pretežni del hranilnih vlo^ I Iver so imovitejši sloji izgubo, k' I
dienst" v Borovljah, ee proti nje-1 mu ne obstoje kakšni pomisleki. I
Isti dan je isti uradnik okra jI nega glavarstva nekega sloven-1 »kejra mladeniča iz Kotmare vasi-1 ki je prišed tudi po potno dovo-1 ljenje. takoj dsl zapreti pet dni I češ, da je bil član slovenske "Prii-1 gelgarde". rekoč, da ima eno uri I čas spisati reknrz.^Mladenič je ia-11 ginil takoj v zapor.	J!
jo imeli pri zamenjavi kronske ! gotovine v srbske dinarje, že dav-1" ao paralizirali in desetkrat krili j j s profiti iz rastoče vrednosti o- j stalega njih premoženja, bi bila , devalvacija donarja le v škodo de , lavcu, uradniku in kmetu.
Deset dolgih let je trpela ženska
Sophia Steiu,	Atlantic Are..
MrKeesport, Pa.. j»> se«laj zadovoljila ž-nska. Oua pravit : "I»eset dolgih let snu trpela vstal želodčnih lK>lezui in n-vniatizuia ter sem |>oskušala vsakovrstna zdravila, ]«a mi ni uobeuo po magalo. Potem sem |»a enkrat i*»sku-šala iiolgarski Krvni Čaj. iu v en en. [ tednu sem biln l«oljša. l>anes noPem biti bn-z Bolgarskega Krvnega Oaja e«Iiu» pripravljenega za ui«».ralK>. ki ;nr obdrži z«lravf>. pregauja linde inv liinde. ol>«lrži moj želode«* z*!ruv te:
uravnava Črevesje. Jaz hočem sain« pristni Kolgarski Krvni raj z imenom II. H. v«»n S« hliek na škatljl. kujt5 \em. da je t«> najboljše zame "
T«» je samo iiifu izuietl tis*>eerih ljmli. ki slave Bolgarski Krv..i Taj. >_Tgotovo vprašajte	lekarnar-
ja za pristni Bolgarski Krvni «"aj. ka tet-ega lz«leljuje II. II. von S*-hlielE Bolniui ljutb-ni. živeeim nr» farmah in k «*r ni lekarn. Ih.ih z vesi-ljein »•■•-ta* >voj veliki družinski za roj. poštnina I'!ai'iiii:i in zavarovano, »i $1 i"i. -ill !i zavoje ui jCi.iri ali »I zavojev m
SC,.-JT».
I H. H. ton SGHLICK, President, Marvel Pro-dicts Co.. 9 Marvel Building, Pittsburgh. Pa.
Rad bi izvedel za svojega brata JOHNA FERENOAK. doma iz vasi Sk«»pi<-«». «>lx'ina (,'erklj«* ;>ri Krškem, .laz njegov lira t s«*rn ]ireil kratkim <b»šel iz stare il««-movine in mu imam sporočiti več važnih reči. Prosim cenjene rojake sirom nove domovine, č«-kdo ve za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen; ako pa Mam čita ta oglas, naj s«* mi nemudoma javi. — Louis Ferenčak. 3764 East 77. St.. Cleveland. Ohio. (10-20—4)
j SUHE IMPORTIRANE'
GOBE
iz Kranjskega Zavitek $1.25
poitnina prosta.
MATH. P E Z D I R
Box 772, City Hall Sta. NEW YORK, N. Y.
NOVO! NOVO!
ZNIŽANJE CENE;
veljavne od 15. marca naprej.
Cene za pristne glasne Columbia gramofone so padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri nas •ramofon za nizko ceno.
rišite nam takoj po novi cenik z novimi cenami ter si prihranite precej dolarjev.
| Ivan Pajk
M Main S L, Conemaugh, Pa.
V zalogi ga je le še sto iztisov!
Slovensko-I Amerikanski I	Koledar
I [za leto 1921
40C. • P°*tll*no wed
Naročite sedaj!
AMERICAN LINE
Direktna alužba
NEW YORK - HAMBURG
Veliki moderni oarniki na dva vijaka.
MONGOLIA MIXNEKABDA (nov) MANCHURIA sumo tretji rasred. SS. aprila	21. maja	2. junija
Najkrajša In najbolj pripravna pot. | PreT»l» se potnike prresa in tretjega, razreda. Potnikom tr»«jnr» »sreda atrelejo v veliki obednici steward! pri iedl. Zaprte zobe rezervirane za
lenake in otroke. Vprašajte pri kcmpanijskl oisarnl • BROADWAY. NEW YORK	all pri lokalnem aoentu.
Cosulicli črta
Dirrktno potovanje w Dubrovnik (GravosaJ in Trst.
ARGENTINA ...... 21. maja
PKFS. WILSON* .... 28. maja BELVKDERK ...... 11. junija
fMwn iMtkov. iMtniM m wo Uk-to « Jue—loviH la SrMK.
Haafceiae waodnootl prvoaa. mrwwm-•o I« trot>o#a f»»n<>
^oMlkl U»I)im r«ii o<» Orosalofoo vliw,
PHELPS BROTHERS &. CO.
4 West Stree«	New York
LLOYD SABAUDQ
Prihodnji odplutjo 1* N T. parnlk na 2 vijaku. RE D* ITaLIA — 4. maia
REGINA D' ITALIA — 28. maja Izdajajo s« direktni vosnl llatki do
vseh Klavnih mest v JuyoolavlJL Bresplaioo vino potnikom Z. razreda-
PREDNO SE CDLO CITE
a svojo družino sorodnik* ali prijatelja naročiti vozni listek, sli joslati denar ▼ domorino, ds d <a potnik sam kapi, piiite najj r-o ca tosadevna pojasnila na ar>v «o in zanesljivo tvrdko FRANK 8AKBKR STATE BANK 83 Cortlandt 8t . Hew York
OGLASI NAJ SE
MIHAEL BOLTE. ki se je nahajal pred enim letom v PrincevilJe, III. Poročati mu iniLnio zelo važne stvari. Ako pa kateri rojakov ve '.a njegov naslov, prosimo, da lam naznani.
Frank Sakser State Bank, <2 Cortlandt St.. New York City. (16-19—»\
KRETNJE PARNIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU-JEJO JZ NEW YOEKA.
•^XONIA	I M aprila — Cherbourg
ZECLANO	Si aorila — Cherbourg
HVNDAM	m aprila — Sotiloane
SAXONIA	2(i aprila — Chcrbouro
ROUBiLLON	28 aprila — Havr*
3ERENCAPIA	rt aprila — Cherbourg
N. AMSTERDAM	3U aprlia — Boulogne
CHICAGO	! 30 aorl>j — Havr*
«_A LORRAINE	SS oprlla — Havre
TIN L AND	30 aorlta Cherbourg
AQCIT AN IA	3 mail — Cherbourg
ADRIATIC	4 mala — Cherbourg
MOOR DA m	r mala — Bo« loan«
JiFAfETTE	7 mala — Havre
.APLAND	I 7 mala — Cherbourg
-RETIC	'11 ma«» — Genoa
"RANČE	I 12 ma-a — Havre
LA TOURAINE	| 12 mala — Havre
MAURITANIA	mala — Cherl>«ura
"ochambeau	14 maia — H^vre
OLYMPIC	14 maia — Chcrbou-u
KROONLANO	*4 mala — Ch«rbr„M
Calabria	IT ma a — Trst
LA SAVOIE	2T mala — Havre
aquitania	*4 mala — Cherbourn
ZEELAND	Tfl maia — Cherbourg
LA LORRAINE	29 maia — Hivm
ARGENTINA	?4 ma a — Trst
AQUITANIA	2t ma a — Cherbruro
ORES. WILSON	i ?8. ma l.i — Trit
ADRIATIC	' i iuri . — Cherbourg
BERENGARIA	2 lun . — Cherbourg
OLYMPIC	4 iuni. — Cherbourg
PIN LAND	1 4 jun». — Cherbourg
i ATAVETTc	. 4 iuni. — Havre
ROUSILLON	7 iunl. — Havre
LA TGURAINE	f luni'i — Havre
MAURITANIA	<» Iunl. — Cherbourg
LAPLAND	11 iunl. — CherbO'irq
^^LVEDERE	j 11 Iunl. — Trst
CANOPIC	.17 Iuni ia — Genoa
KROONUAND	18 iuni. — H*vre
COLUMBIA	i.in. — Tr»t
ncoeNG*RlA	30 tun. — Chcb~urg
PRES. WILSON	I « Ju'lla — Trst
ARGENTINA	III. la — Tr»t
BELVEDERE	11 »ua. — Tr.t
'JMe r«n re •»•»n« tlatv« «•» vse *>-uga obrnit« mm ni «*i4k*. FRANK SAKSER STATE BANK *2 Cortlan«*t S*.. Now Vorlr
French Line
C0MPA6MIE 6ENERALE TRANSATLAiCTiQUE
v juensiAviio preko havrč
LA LORRAINE .............. 30. april«
LAFAYETTE ................. 7. mala
FRANCE ..................... 12. mala
ROCHAMBEAU .............. 14. mala
Direktna ieleznlika xveza lz F*rlza t veo glavne točko J ugasla vi le
Hitri parnlkl a itlriml In dvema vllako-ma. Poaebeo zastocnlK Jugoslovana!«« vlade bo prlCakat potnike ob prihodu no-!lh parnlkov v Havru ter |lh tofino od-D rem II kamor ao namenlenl.
Parnlkl Francoake £rte ao tranaportlral tekom vojno ns tlaode £ehoalc«aikih vo-laov brez vso noprlllko
Za t If karte In cene vprriajte v
0RU2BINI PISARNI, 19 Stlti St., M.Y. G
I	ali pa pri lokalulh ooontth.
I	—