Qb obletnici (ilebiscila
Peta demarkacijska črta
Zaporni pas na Koroškem
"Vsako leto ob obletnici plebiscita se vznemirijo srca na Koroškem. Eni se vesele zmage/ drugi pa zadržujejo dih in ostajajo doma, da ne bi še enkrat, opozorili nase svojih nasprotnikov.
Tudi lansko leto so na Koroškem praznovali 10. oktober, in sicer ne v takem obsegu kot letos. Da je letošnje leto pri-nicrno za take proslave ne verjamemo. Predvsem bi bilo najprej potrebno urediti medsebojne odnose med Slovenci in Nemci na Koroškem, potem pa prirejati proslave. Ali ne bi bil 10. oktober najlepše pra-znovan z zavestjo, da so tudi Slovenci zadovoljni, ne pa, da z nezaupanjem poslušajo obljube in lepe besede svojih sosedov.
Za 10. oktober smo prejeli od nekega gospoda iz Celovca pismo, v katerem pravi med drugim:
»Iz stolpa sv. Ilija v Celovcu bo zopet zapel plebiscitni zvonček in nas spomnil na vse trpljenje 'in gorje, ki smo ga v polpretekli dobi doživeli. Praznovali bodo zmagovito glasovanje leta 1920. Kdo je bil to leto premagan? Nihče! Pokazalo se je le, da je večji del slovenskega naroda ha Koroškem nezaveden in da je mnogo Slovencev nasedlo obljubam, ki so bile sicer dane, a so danes ostale še neizpol-hjene.
Najžalostneje pri plebiscitu pa je to, da je zanj največ žrtvovala Nemčija, in to ona Nemčija, ki se je že desetletja pripravljala na zasužnjenje sveta. Nemčija se ni borila za »nedeljeno« Koroško, pač Pa za svojo nadoblast..
Po prvi svetovni vojni se je razsula Avstrija vsled nestrpnosti Nemcev, ki jih je nemški sosed na severu trajno podpiho-val. In ko so se črtale nove meje so mislili ^hdi na ureditev koroških meja. In če so biti takrat mnogi proti Avstriji, ni bil noben greh. Dokler obstoja država, je ljudstvo seve dolžno, držati se državne misli, 'ko pa se je država sesula, nihče ni bil več dolžan, držati se Soseda, in če je kdo rekel: potegnimo meje ob jezikovnih mejah. k0 ni bil noben upor in ni bilo v tem ra-zloga za pričetek borbe.
Ko je že na vse strani prodirala demokratična misel, je bilo naravno, da so se Ba Koroškem odločili za plebiscit: naj ljudstvo'samo odloči tako ali tako! Tudi Poznavalci koroških razmer niso mogli Predvidevati izida plebiscita. Na eni strani s° stali Nemci in nemškutarija, na drugi Zavedni Slovenci in teh je bilo pred tride-setimi leti še znatno več, kakor danes. Nemci so bili politično zrelejši, kakor Slovenci. časniki so jih vzgajali, izobraževala so jih društva, vsaka vas je imela Požarno hrambo — nemško, vsaka župnija svoj nemški pevski zbor. Nemški so bili orožniki, nemški učitelji, nemški odvetniki in zdravniki, nemški državni in deželni gradniki, nemški gostilničarji in deloma še ^ugi obrtniki. Nasproti tem je stal samo slovenski kmet, hlapci in nekaj delavcev.
Neljubi in temni dogodki, ki so sprem-•lali priprave za plebiscit in plebiscit sam. gotovo niso vredni, da jih s proslavami pbujamo. Razen tega so nam že mnogo-krat povedali, da bo tudi na Koroškem določila mejo mirovna konferenca. Potem takem nima sedanje praznovanje plebiscita hikakega drugega cilja kot razburjati že Kak prevroče duhove. Bodimo že enkrat kametni in dokažimo enotnost z deli in ne zasedami.«
v Kdor koroške Slovence pozna in jih sku-razumeti, ta se za praznovanje plebis-KKa gotovo ne bo navduševal. Ali se niko-r^r ne zdi, da oznanja plebiscitni zvonček J11?. — pokopališki mir, ki ga pa na Ko-°skem ne bo, ker zdrav narod ne more hjreti. Ne vedimo se kot otrok v temni °Cl> ki si s kričanjem odganja strah.
Pod tem naslovom je objavil avstrijski list »Die Wochenpost« članek, ki ga v izvlečku priobčujemo.
»Po Avstriji je mogoče potovati brez kake posebne izkaznice in dovolilnice. Če pa hočete sem in tja po Koroškem, pa vam zastavi pot demarkacijska črta.
Ta črta pride iz Štajerske preko Male planine in proti zahodu v Dravsko dolino. Gre ob Dravi tja do Beljaka, kjer se obrne proti zahodu k južnemu koncu Dobrača in loči tudi Ziljsko dolino od ostale Koroške. Med državno mejo in to črto leži zaporni pas; okrog 20 km globok in 200 km dolg. Odbijač med ostalo Koroško in Jugoslavijo. Mogoče tudi cedilo. Varovalno ozemlje pod britanskim nadzorstvom. Ta demarkacijska črta je tgko močno zastražena, kakor državne meje same. Nihče je ne sme prestopiti, če nima stanovanja v tem pasu. Ta pas ima svoje stanovanjske izkaznice. Kdor hoče drugače v zaporni pas, potrebuje britansko propustnico. To pa izdajajo samo za nujne slučaje. Zasebno potovanje je brez izgleda. Sam sem potreboval več kakör tri tedne, da sem to izkaznico dobil.
Ne, res ni lahko priti v zaporni pas in •celo na meji pasu so pregledali mojo propustnico od' prve do zadnje črke. šele potem da stražar prosto pot in človek je v zapornem pasu v glavnem področju k o-roških Slovencev.
Če prestopamo meje, ki delijo ljudi z različnimi govoricami, se nam vedno približa privlačnost nečesa novega, dragocen občutek napetosti, nas napravi bolj dovzetne. S tujim jezikom in tujimi slikami se odpre nov svet. Kdor pričakuje ta občutek v »prepovedani deželi« južno od Drave, se moti. Razen lepakov v slovenskem jeziku, ki so nalepljeni v nekaterih vaseh na stenah, ni tukaj ničesar, kar bi moglo biti tuje. Slika vasi se v ničemer ne razlikuje od slike vasi severno od Drave. Kmečke hiše so zidane v istem slogu kakor tiste v Srednji in Severni Koroški. Tudi tip človeka je enak onemu iz Severne Koroške.
Šele, če slišimo govoriti ljudi, vemo, da smo v zapornem pasu. To je edinstveno v Južni Koroški. Ni slovenščina. Ni nemščina. Oboje je. V tem področju žive drug poleg drugega ljudje različnih govoric.
Tu je že stoletja pomešan nemški element s slovenskim. Tu stoji ime »Josef Druhkovič« na označbi podjetja na neki hiši, pri kateri se hočem malo odpočiti. Imenovani ni več Slovenec. On govori nemško. Zato pa je njegov sosed še vkoreni-njen Slovenec, čeprav ima nemško ime Fritsch. To je značilno za to deželo.
Tako je povsod. V Rožni dolini in južno od Celovca, ima tretjina koroških Slovencev nemška imena. Družinska imena niso tu nikak dokaz pokoljenja. Odločilno je le priznanje k materinščini.
Ti pa sta na Koroškem dve. K slovenščini se jih je priznalo leta 1934 samo 6,6 odstotkov, medtem ko jih je bilo leta 1846 še 30 odstotkov koroškega prebivalstva. Tukaj se je torej vršilo asimiliranje in
Komu pa je »peščica« miroljubnih koroških Slovencev nevarna?
Razen tega pa so Slovenci v zadnjih letih preveč trpeli, da bi jih bilo sedaj volja uganjati nove pustolovščite.
Ne samo Nemci, tudi Slovenci želimo mir, zato nam ni všeč, da nas z raznimi »zvončki« vznemirjajo.	—š.
nam da sedaj tudi razumeti, zakaj slišimo dandanes v zasedbenem pasu več ljudi nemško govoriti, kakor pa slovensko. Občin s slovensko večino je izmed 249 samo deset. V teh krajih govore seveda slovensko od župnika pa do pastirja in lahko se ti zgodi, da naletiš' na ljudi, ki nemščine sploh ne razumejo.
V eni od teh občin s slovensko večino, v Selah, visoko gori pod Košuto, sem vprašal neko staro kmetico za pot. »Jaz ne razumem« je rekla. Ni me razumela. V dolinah, ki so odprte prometu, boste težko našli Slovenca, ki ne bi obvladal nemščine. Povsod v Spodnji Koroški sem slišal drugačno nemščino Slovencev z edinstvenim trdim naglasom.
Končno je že šola, ki uči oba jezika. Koroška ima šolski sistem po švicarskem vzorcu. V prvih šolskih stopnjah učijo slovenščino in nemščino. Pozneje postane učni jezik nemščina. Toda slovenščina ostane obvezni predmet do srednje šole.
Ta šolski sistem je star šele eno leto. Najprej je naletel na odpor pri obeh straneh. Sedaj so predvsem Slovenci zadovoljni z njim.
Učitelj. v neki vasi pod Karavankami, ki mi je to potrdil, je sam Slovenec. Pa ni niti avstrijski državljan, iz Ljubljane je. Cela vrsta takih učiteljev deluje na Koroškem. »Imamo pač 8Ö dvojezičnih šol na Koroškem«, je izjavil »in premalo učiteljev za nje. Saj se ni smelo sedem let govoriti slovensko. Sedaj pa bo trajalo dobrih pet let, da bo dorastlo potrebno število učiteljev za dvojezične šole.«
Prehodno se mora pač pomagati z ino-zemci in improvizacijami. Ampak začetek je le. Slovenska mladina ima sedaj vsaj v večini krajev pouk v materinščini.
Materinščina ? To pravzaprav ne drži popolnoma.. Kajti v šoli se učijo slovenski pismeni jezik. Koroški Slovenci pa govorijo »windisch«. Nekako mešano govorico, ki je nastala iz mešanja slovenskega narečja s številnimi nemškimi jezikovnimi deli. Nekak mešani jezik, kateri pa ima v južnem pasu Koroške nič manj kakor sedem različnih narečij.
Slovenske oddaje
Ponedeljek:
7.10: Četrt ure za naše gospodarja. (15 min.)
20.10: Poročila. (5 min.)
Torek:
7.10: Poročila in komentarji. (15 min.) 20.10: Poročila. (5 min.)
Sreda:
7.10: Poročila in komentarji. (15 min.) 20.10: Poročila. (5 min.)
Četrtek:
7.10: Poročila in komentarji. (15 min.) 19.30: Polurna oddaja. (30 min.)
20.10: Poročila. (5 min.)
Petek:
7.10: , Poročila in komentarji. (15 min.) 20.10: Poročila. (5 min.)
Sobota:
7.10: Poročila in komentarji. (15 min.) 20.10: Poročila. (5 min.)
Nedelja:
7.20: Pol ure glasbe za nedeljsko jutro. (30 min.)
19.30: Polurna oddaja. (30 min.)
20.10: Glasba za lahko noč. (5 min.)
Vkljub temu: Koroški Slo ven cj razumejo to književno slovenščino. Tako leži skoraj v vsaki hiši v Južni Koroški v pismeni slovenščini tiskana »Koroška kronika«, katero izdaja Britanska obveščevalna služba in vsak dan kliče skozi eter: »Tukaj radio Celovec...« To je vsakodnevna oddaja za koroške Slovence.
Kdor se pelje skozi zaporni pas in govori z ljudmi, kdor predvsem s kritičnimi očmi vidi to področje kot naselbino manjšine, ta je presenečen. Ti koroški Slovenci imajo svoje šole, svoj tisk, svoj radio, samo po sebi umevno, morejo slišati tudi pridigo v svoji materinščini. Imajo svoje zadruge, svoje lastne hranilnice. Vsak Slovenec more podati svoje vloge v svoji materinščini. Pri vsakem okrajnem glavarstvu v Južni Koroški sedi slovenski referent.
Res je to delček Švice, ki nastaja tu na koroških tleh.
Kdor se vozi v jesenskem soncu skozi ta čudoviti košček zemlje med Dravo in Karavankami, ne opazi nobene sence. Kakor je oster pogled na meji zapornega pasu, tako neoviran si v tem pasu. Miroljubno je v vasicah in marljiv narod je pri delu.«
K članku je treba pripomniti, da ga je pač pisal človek, ki mu razmere pri nas niso predobro znane, čeprav je hotel biti pisec nepristranski, je v svojem članku »marsikaterega kozla ustrelil«, kot pravimo mi.
Vsi dobro vemo, da Slovenci ne prebivajo samo v zapornem pasu, pa da tudi druge ugodnosti, o katerih člankar govori še niso resnične (n. pr. vloge v slovenščini).
Sicer je pa o razmerah pri nas težko pisati, posebno še človeku, ki ni z življenjem na Koroškem v neposrednem stiku. Morda bi bilo potrebno, da bi bil pisec članka pristavil:	Koroški Slovenci so za obrambo
svojih pravic vse žrtvovali, zato ni čudno, da danes, po sedemletni vojni, ne prenehajo s svojimi zahtevami po narodnostnih pravicah. Zdrav narod pač ne more umreti! Ali je to morda greh?
\ celovškem radiu
Polurne oddaje so vedno ob četrtkih in nedeljah, Cas teh oddaj je večkrat izpre-menjen, zato poslušajte napoved oddaje v četrtkih in nedeljah pri naši jutranji oddaji. Skupni čas slovenskih oddaj je 3 ure 35 minut tedensko.
To je vsekakor razveseljivo dejstvo, ki more nas Slovence navdajati z zaupanjem.
Vodstvo slovenskih radijskih oddaj se trudi, da bi Slovenske oddaje čimbolj izpopolnilo. Delno se je to že posrečilo, vendar nas današnje stanje še ne sme zadovoljiti. Stremeti moramo za čim lepšimi oddajami. Naše oddaje so izraz našega narodnega in kulturnega življenja, zato bi bilo prav, da bi se za oddaje bolj zanimali. Vsak naj sodeluje in po svojih močeh pomaga. Če drugače ne gre, vsaj z nasveti in stvarno kritiko. Naj nihče ne stoji ob strani in gleda kako drugi delajo.
Vse predloge, ki jih imate, note slovenskih pesmi in drugo, kar bi bilo mogoče uporabiti pri oddajah, pošljite na na^ slov: Vodstvo slovenskih radijskih oddaj,-Celovec, Völkerjnarkter Ring 25,
Zavezniki pred novimi vprašanp
Niirnberška razprava proti 21 nacistič-nim zločincem je zaključena. Povzročila je nešteto komentarjev po vsem svetu, poleg lega pa postavila zaveznike pred nove probleme, ki jih, bodo morali rešiti. Von Pa-pena, Fritscheja in Schachta, o katerih pravijo poročila, da bodo v kratkem izpuščeni na svobodo, bodo verjetno takoj za tem sodila nemška sodišča na podlagi zakona o epuraciji.
Smrtno obsodbo bodo izvršili 16. oktobra. O podrobnostih osmrtitve in o vprašanju usode trupel bo odločila komisija 4 generalov, ki so prispeli iz Berlina. Menijo, da bodo trupla sežgali, pepel pa raztrosili. Usmrtitve ne bodo smeli fotografirati. Uradne fotografije trupel, ki jih bodo posneli zaradi zgodovinske dokumentacije, bodo smeli objaviti samo s pooblastilom nadzorstvenega sveta. Neki visoki pravnik britanske vojaške uprave je izrazil mnenje, da je izven debate, da bi katerega koli izmed obsojenih izročili v na-daljni postopek kakemu drugemu sodišču.
Glavne britanske osebnosti z niirnberške-ga procesa so se včeraj vrnile v domovino. Sodnik Lawrence in sodnik Berke sta pohvalila enotnost sodišča. Isto sta storila javni tožilec Shawcrvs in Fife. Slednji je dejal, da bi bilo nepravično do sovjetskih sodnikov, če bi njihovo nesoglasje glede na „del obsodb rodilo misel, da pri procesu ni bilo mednarodnega sodelovanja.
»Pravda« je v nekem uvodniku komentirala niirnberško sodbo in napisala, da bo sovjetski narod, vse napredno človeštvo in vsi poštenjaki z zadovoljstvom sprejeli sodbo, ki »zveni kot sodba zgodovine same«, ki je neupogljiva, neizprosna, stroga in pravična. List se pridružuje stališču, ki ga je izrazil sovjetski sodnik v pogledu oprostilne sodbe, ki jo je izreklo sodišče glede Papena, Schachta in Fritscheja.
Ameriški vojaki in nemški novinarji v Nürnebergu so dali prve komentarje k sodbam. Večina se strinja s sovjetskim sodnikom, dh bi morali tri oproščene obsoditi na zaporne kazni. Hessa pa na smrt z obešenjem. Neki nemški časnikar je izjavil. da so tri oprostitve popolnoma nepričakovane.« V Nemčiji sami je sodba predmet najrazličnejših, često zelo si nasprotujočih komentarjev.
Mreža radijskih postaj
Narodna, fcomisija Združenih držav , je objavila zaključno poročilo, v katerem toplo priporoča ustanovitev »Vzgojne, znanstvene in kulturne organizacije Združenih narodov (UNESCO), ki naj bi pospeševala svetovni mir. Omenjena komisija je izdala poročilo na sestanku,. ki je trajal štiri dni. Pomočnik tajnika za zunanje zadeve William Benton je o poročilu obvestil zunanjega ministra Byrnesa. Komisija predlaga, da bi bila splošna konferenca ustanove UNESCO novembra v Parizu.
Ustanova je popolnoma nekaj novega tako. po namenu kot po organizaciji. Za pospeševanje miru naj bi uporabljala vsa mogoča sredstva, čeprav bi bila še tako draga.
Da bi ustanova lahko uspešno izvajala svoj program, je njen proračun predviden na eno milijardo in pol dolarjev.
Komisija je mnenja, da pomeni ta ogromni znesek še malo, če imamo pred očmi grožnjo bodoče vojne.
Med posebnimi predlogi, ki jih je sprejela komisija, je tudi predlog, da naj bi ustanova UNESCO po vsem svetu ustvarila mrežo radijskih postaj, ki naj bi pomagale narodom sveta, da bi se med seboj spoznavali ter bi tako medsebojno razumevanje nadomestilo nezaupanje, sumičenja in strah, kar povzroča vojno.
Bei’ton je opozoril na mnenje predsednika ameriške radijske družbe generala Davida Sarnoffa, ki pravi, da je taka svetovna radijska mreža tehnično mogoča ter bi stroški zanjo znašali okrog 250 milijonov dolarjev.
Poleg predloga o mednarodnem sodelovanju za razširjenje splošnega obveščanja in znanja je komisija posebno priporočila še dva predloga:
1.	predlog o mednarodnem sodelovanju za ohranitev že obstoječih informacij o lastnem narodu, o zunanjem Svetu, ter o drugih narodih.
2.	predlog, o mednarodnem sodelovanju za povečanje našega sedanjega znanja. V ta namen naj bi se čimprej obnovili muzeji, knjižnice ter drugi učni pripomočki, kar je komisija podrobno preučila..
Benton se je v pismu Byrnesu o delu in načrtih komisije jako pohvalno izrazil ter dejal, da so se člani komisije posvetili isti tuilcgb kateri se je posvetil tudi Byrnes, da bi namreč odstranili nevednost, nezaupanje ter nerazumevanje, ter na njihovo mesto postavili intelektualno in moralno soli-, clarnost vsega človeštva.
»Ne,w York Times« piše: »Sodbe ne morejo popraviti zla, ki so ga storili ti možje svetu, prispevale pa bodo k pomiritvi vesti človeštva in na častno mesto postavile človeško dostojanstvo«. »New York Tribune« pravi: »Na nalogo, ki jo je izvedlo sodišče, lahko gledamo samo z globokim spoštovanjem.«
»Daily Mail« pa pravi:	»Nürnberg je
ustvaril nevaren precedent. Zaradi pomanjkanja primerne zaščite bi utegnile nekatere države slabo tolmačiti njegov pomen ter misliti, da bi odslej dalje lahko bili voditelji podlegle strani postavljeni pred sodišče in sojeni iz enostavnega razloga, ker so. izgubili vojno.«
Po zaključku razprave so se zavezniške oblasti v Nemčiji znašle pred potrebo izvesti vrsto odločitev glede usode * desetiso-čev nacistov, ki so začasno zaprti.iz varnostnih razlogov. Pričakovali so, da bo nürn-
berška razsodba proti »zločinskim organizacijam« služila kot pravna podlaga za končnoveljavno rešitev vseh primerov, bodisi da so priporniki vojaški voditelji, člani SSoddelkov, visoki uradniki nacistične vlade in člani nacistične stranke, ki so zavzemaj! visoke položaje. V številnih primerih so ta namen dosegli, ne pa v vseh. Videti je, da bo ihoral zavezniški nadzorstveni svet izvesti tri odloke večjega pomena: 1. ali bo kazalo uvesti splošni sistem obstoječih zakonov na ameriškem področju, ki zadeva člane zločinskih organizacij in izvajanje prepusti nemškim sodiščem v skladu z zgoraj omenjenimi zakoni; 2. ali bi pooblastili Nemce, da raztegnejo enake ukrepe nad nacistične zločince iz predvojne dobe; 3. ali bi izvedli varnostne ukrepe po posebnem sporazumu proti odgovornim članom, ki pa niso zločinci v okviru nacistične politične, vojaške, upravne in gospodarske hierarhije.
V vsakem primeru bi morali najti rešitev če hočejo doseči namen zavezniške zasedbe.
Upanje u ugoden usmi na Kitajskem
Po časopisnih vesteh sp fukcionarji Združenih držav izrazili mnenje, da je na Kitajskem kljub državljanski vojni in majhni verjetnosti za neposredni sporazum se mogoča ureditev.
Kljub odpoklicu komunističnega zastopnika generala Čou En Laja z mirovnih pogajanj v Nankingu poročajo, da Združene države upajo, da sta dva meseca 'bojev lahko prepričala obe strani, da nobena ne bo mogla- doseči svojih smotrov z nasiljem in bodo tako lahko prevladali razlogi za kompromis,, ki jih je predložil posebni ameriški odposlanec general George C. Marshall.
Po nekaterih vesteh komunisti mislijo, da bodo mogli lažje doseči svoje smotre s sodelovanjem v vladi, ne pa da se vladi odtujujejo m se zatekajo k orožju. Opazoval-^ ci mislijo, da predstavlja očividno pomanjkanje sovjetske pomoči komunistom, general Marshall in njegov mirovni program za komuniste upanje za vstop v vlado in za soudeležbo pri mirni obnovi države.
General Čou En Lai je po nekaterih vesteh izjavil, da bi se ponovno udeležil mirovnih pogajanj, če bi generalisim Čang-kajšek ponovno sklical vojaški odbor treh, v katerem bi bili general Marshall, zastopnik kitajske vlade in zastopnik komunistov. Po zadnjih vesteh je generalisim pristal na ta načrt in general Marshall je Čou EnLaiu poslal pismo, verjetno s povabilom za vrnitev. Odbor so ustanovili januarja, da tii dosegli premirje v državljanski vojni, toda od junija dalje ni imel zaradi sporov med Kuomintangom in komunisti nikakega dejanskega vpliva .
V prvih treh mesecih odposlanstva je general Marshall utegnil zaključiti tri temeljne sporazume ter vpostaviti v Pekingu kitajsko-ameriško poveljstvo treh za izvedbo teh sporazumov. Prvi sporazum je bil odlok o premirju, ki so ga izdali januarja. Drugi sporazum je bila obnova zvez v februarju. Tretji sporazum pa je 1 bila pogodba za vojaško reorganizacijo, po kateri bi bila kitajska vojska po preteku enega leta sestavljena iz 90 nacionalističnih in 18 komunističnih divizij. Te sporazume so prekršili zaradi neprestanih obojestranskih sumičenj in nezaupanja. Kakih 25 odposlanstev za premirje se trudi na vse mogoče načine, da bi preprečili razširjenje državljanske vojne.
Po poročilih se general Marshall neprestano trudi za ustanovitev državnega sveta. v katerem bi bile različne stranke, kakor Kdomintang, komunisti, demokratska zveza, mladinska stranka in nepolitiki. Državni svet, bo omogočil komunistom, da podredijo svoje čete koalicijski vladi, namesto Kuomintangu.
Komunisti nočejo voditi političnih pogajanj s Čangkajšekom dokler generalisim ne bo ukazal splošnega premirja. Generalisim pa baje nasprotno trdi, da mora biti politični mir vpostavljen pred vojaškim premirjem. Čou En Lai je baje izjavil: »Komunisti ne zahtevajo pomoči Združenih držav. Zahtevajo samo, da Združene države pomagajo Kuomintangu pri vzpostavitvi miru. miru, ki bo ustvaril koalicijsko vlado, v zvezi s katero so komunisti že pristali na to, da skrčijo svoje čete na šestino celotne kitajske vojske.«
Siel m želi več vojne
Ameriški zunanji minister James Byrnes je v govoru, ki ga je imel v Parizu, izjavil, da se popolnoma strinja z maršalom Stalinom, da ni nikake neposredne nevarnosti za vojno. Dodal je: »Upam, da bo ta izjava napravila konec neupravičenim obtožbam, da skuša kakšna država ali skupina držav obkoliti Sovjetsko zvezo ali da mislijo to odgovorni voditelji Sovjetske zveze.
»Mislim, da noben odgovoren funkcionar nobene vlade ne želi vojne. Svet je imel dovolj. Težava pa je v tem, da čeprav noben narod ne želi vojne, narodi utegnejo izvajati politiko ali smernice, ki vodijo do vojne. Narodi lahko težijo ža političnimi in gospodarskimi koristmi, ki jih ne morejo doseči brez vojne. Če se torej želimo izogniti vojni, moramo obžalovati ne samo vojno, temveč tudi stvari, ki vodijo do nje.«
Byrnes je govoril na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil pariški »American Club«. Izjavil je, da je Amerika ponosna na prispevek, ki ga je dala v obeh svetovnih vojnah.
»Toda Amerika ni tako ponosna na politično smer, po kateri je hodila po zmagi leta 1918. Od Peari Harborja se je Amerika prekasno naučila, da je svet nedeljiv ter da se od tega trenotka ne more izolirati.
»Amerika je tokrat odločena, da se ne bo povlekla v politiko izolacije. Tokrat smo odločeni za sodelovanje pri ohranitvi miru. Politiko, ki jo je pričel predsednik Roosevelt, skladno nadaljuje njegov naslednik predsednik Truman. Slednji je vztrajno vzpodbujal, naj bi v osvobojenih ozemljih in bivših sovražnih državah Evrope praktično uvedli politiko, o kateri so se voditelji vlad na Jalti sporazumeli na predlog Roosevelta,
PEPPER, WALLACE, MORGENTHAU — »VELIKI TRIJE« OPOZICIJE?
Izgleda, da so trije znani ameriški politiki odločeni povzeti boj za zunanjo politiko Združenih držav v Rooseweltovem duhu, kakor se je izrazil Morgenthau. Nekaj dni po svoji odstavitvi kot minister za trgovino, so črtali Wallacea z liste govornikov demokratične stranke, kar je praktično isto kot prepoved govorov. Isto se je zgodilo s senatorjem Pepperjem, ki je na isti način kakor Wallace, kritiziral zunanjo politiko Združenih držav. Tako Pepper kakor Wallace sta izjavila, da bosta vkljub temu vodila boj naprej.
Tretji, vodilni ameriški politik, ki je spadal k tesnejšim sodelavcem Roosewelta in nastopa sedaj javno proti zunanji politiki Združenih držav, je bivši finančni minister Morgenthau. Morgenthauova 'glavna kritika velja ravnanju z nemškim vprašanjem.
*
Proces proti nadšk. Slepincn
Vatikanska oddajna postaja je objavila »takoimenovano protestno noto Vatikana«, v kateri zavzema svoje stališče napram procesu proti katoliškemu primasu Jugoslavije, nadškofu • dr. Alojziju Stepincu. »Od začetka procesa«, pravijo v noti, »je zahajalo v zagrebško katedralo toliko vernikov, ki molijo za nadškofa, da je izdala policija povelje, v katerem je prepovedano vsako zbiranje več kakor petih oseb v bližini kake cerkve. Za izpolnitev tega ukaza je odgovoren kler.« V noti protestirajo tudi proti temu, da jugoslovanski tisk ni naštel dobrih del, katera je storil nadškof med nemško zasedbo, ko je pomagal Židom, pravoslavnim Srbom in tudi družinam komunistov, kateri imajo sedaj visoke službe.
dbrcSne novice
Iz uradnega vira so izvedeli, da je Sovjetska zveza po sedemmesečni zakasnitvi sporočila svoje uradno stališče do osnovnih načel v zvezi z ustanovitvijo oboroženih sil. Združenih narodov. Visoke vojaške osebnosti so pripomnile: »Končno so se Sovjeti odločili«, ter dodale, da je vojašH odbor po 7 mesečnem odlogu pričel z resnim delom.
*
Iz Washingtona javljajo, da je ameriška vlada sporočila Neruju, šefu začasne indijske vlade, da je pripravljena vzpostaviti z njegovo vlado diplomatske stike. Vest pravi, da še niso izvršili izmenjave veleposlanikov, ker morajo še izbrati moža, ki bi bila primerna za ti mesti.
■v
Petindvajset britanskih pisateljev, znanstvenikov in drugih znanih kulturnih delavcev je poslalo brzojavko bivšemu ameriškemu ministru Wallaceju zaradi njegove izjave o nevarnostih mednarodnega položaja! V tej brzojavki pravijo» »Želimo izjaviti, da podpiramo vse pozitivne korake za utrditev svetovnega miru in za zgraditev novega sveta -brez bomb, ki bo nastal na temelju skupnih naporov med vojno.
*
Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva je naznanil, da so dali poslaniku Združenih držav v Beogradu, g. Patterso-nu, navodila glede nadaljnih pogajanj za ponovno vzpostavitev uradov ameriške obveščevalne službe v tem mestu. Podrobnosti navodil niso objavili.
*
Kakor poročajo, je zaprosil britanski ministrski predsednik Attiee Trumanovega zastopnika v vladnem odboru, Henryja Gradyja, da sporoči Trumanu, da bo Velika Britanija pristala še ta mesec na priselitev v Palestino, če bi Združene države Amerike sprejele načrt federativne države. *
V	grških vladnih krogih se je izvedelo, da se bo končala britanska vojaška uprava na Dodekaneških otokih še pred koncem tega leta. Postopoma se bedo podali grški uradniki na Rodos in druge otoke, da prevzamejo tam upravo. Uradno so sporočili, da bo obiskal grški kralj Jurij 26. oktobra Saloniki.
*
V	svojem govoru pred letno skupščino konzervativne stranke je bivši britanski ministrski predsednik g. Winston Churchill ostro zavrnil politiko Attleejeve vlade in pokazal posebno na indijski problem in naraščajoči vpliv Sovjetske zveze v zunanji politiki. Nadalje je obtožil Churchill delavsko vlado, češ, da je žrtvovala skupnost britanskega, naroda, ki se je tako izkazala med vojno, iz strankarsko političnih razlogov,
*
Kakor je sporočil Moskovski radio, je dosegla, izmed marksističnih del, najvišjo naklado Stalinova knjiga o zgodovini bol-ševistične stranke. V osmih letih so izdaii nič manj kakor 31,500.000 izvodov.
*
Glavna skupščina mednarodne avtomobilske zveze (FIA) bo v ponedeljek 13. oktobra. Zastopani bodo avtomobilski klubi sledečih držav: Egipta, Belgije, Brazilije, Čile, Danske, Finske,.. Francije, Grčije, Velike Britanije, Irske, Italije, Monaka, Luk'senburške, Nizozemske, Norveške, Avstrije, Palestine, Poljske, Švice, Švedske, Češkoslovaške, Madžarske in .Združenih držav Amerike.
A
Ciklon, ki je divjal 24 ur nad Azori, je povzročil ogromno škodo. Žrtve, katere j® presenetil vihar na odprtem morju segajo že na 150. Škoda znaša več milijonov Escu-dos. V pristanišču Pota di Gade je vihar pognal iz pristanišča več vlačilcev z brzi-no 150 km na uro in jih deloma poškodoval in deloma potopil. Pomembno škodo sporočajo tudi z letališča Santa Maria, katero so Amerikanci zgradili v oporišče za promet na Atlantiku. Panika med prebivalstvom se ne da opisati. Na Sao MiguelU-je vihar izkoreninil lOOletna drevesa.
*
Britanski minister Hynd, ki je bil nekaj dni na Dunaju, je izjavil na neki tiskovni konferenci, da bi bil načrt razdelitve Avstrije v nasprotju z britansko politiko. General Kurasov, vrhovni -poveljnik sovjetskih čet v Avstriji je rekel pri nekem na" govoru na Dunaju: »Tu pa tam se bavijo politiki z potrebo delitve Avstrije. Ti politiki se izdajajo kot branilci Avstrije. Zavoljo svojega imperijalizma so celo pri' pravljeni vreči Avstrijcem na zapadu nekaj ducatov milijonov dolarjev. Pravi i11' teresi teh politikov nimajo s pravimi interesi avstrijskega prebivalstva ničesar skupnega. Tudi vrhovni poveljnik francoskih zasedbenih čet v Avstriji, general Bethouart je močno omejil načrte glede ustanovitve bloka Würtenberg. Baden, B3"“ varska in Zapadna Avstrija,
MAUSER KAREL:
A/^
Zegnanje
Na cvetno nedeljo je bilo žegnanje na Taboru. Ožbovčev Peter ga je čakal s hre-penjenjem, kakor še nobeno leto. Kajžo je imel prebeljeno, službo je dobil, do sreče je manjkala samo še Jernačeva Minca. Res, da se je, zadnje čase nekam ohladila, toda tega je bil sam dosti kriv. Preveč se je gnal za delom in premalo za ljubeznijo. Ljudje nekaj klepečejo, da jo je ujel Ža-leharjev Fonz iz Zadrage, toda Peter ne more verovati. Saj ji je že vse tako naslikal, da se je- od sladke sreče kar smejala. Toliko časa bo služil, da si prikupita nekaj zemlje, potlej pa zbogom služba. V zemljo se bosta zakopala, na svojem delala in če jima Bog da otrok, bo v kajži kakor na sodnji dan. Nikdar ne bo dolgčas.
Kaj bi se Minca mučila pri Poglajnu, ko je plača slaba, dela pa toliko, da bi bilo komaj, da bi človek prislonjen zaspal. De-kelska še nikoli ni bila prida. Pri Poglajnu celo ne.
Nabijali so že na žegnanje Matijevčev Frone, Hajmanov Nace, Jeretov Polde in Selškov Tonej. Zvonik se je domala zibal. Glasovi so padali skoz line in se trkljali po Senožetih in po Obočnici prav tja do Save.
Štantov je bilo na Taboru toliko, da se Peter ni vedel kam zasukati. Koj pod kostanji so se razstavili ljubezenski čevljarji, poleg njih trgovčiči iz Kranja z blagom, lectarji so izbrali mesta pri vhodu in ob mežnarijskem travniku. Zadnji štant, ki ga je postavila Križmanova Meta iz Bistrice, je bil že na poti, ki zavije k Poderžaju.
Petrove oči se niso mogle vsega nagledati. Koravde s pisanimi kroglicami, Židane rute, obeski, verižice, klobuki, čevlji, pasovi vseh barv, Žida, blago za krila — kar si je moglo srce zaželeti. Pri lectarjih si dobil piškote, leetova srca z zrcalci in pesmijo', bobkov kruhek in bonbone od melisnih pa do sladkih, ki so napravljali dobro slino.
Peter ni vedel kaj bi. Brez odpustka pred Minco ne sme priti. Z denarjem je križeva. Za svileno ruto bo treba precej kovačev. Ko bi ji kupil verižico s križcem ?,
Tako zapeljivo je bilo videti svetlo srebro, ki se je bliščalo v soncu. »Pravo« srebro, gospoda. Take prilike ne bo več. Poceni, le bliže gospod, le bliže.«
.Kakor da je na vrv navezan, se je Peter pomikal k štantu. Da, križec z verižco. Kako si je Minca tega želela. Ni dolgo, ko mu je potožila, da mora svetinjico nositi kar na nitki.
»Koliko bi stal takle križec?« je stegnil roko, trdo od žuljev. »Ni drag, gospod. Z verižico \ cd pride na sto dinarjev. Ne smete pozabiti, da je to pravo srebro in poglejte izdelavo.«
Petru se je kar nekaj zadrgnilo. Sto dinarjev. Zanj je bilo to že premoženje. Še zmenil se ni več za trgovčevo zgovornost. Razočaran se je pomešal med množico in se namenil proti štantu Križmanove Mete, ki je vselej imela najlepša leetova srca.
Mimogrede se je ustavil pri pomarančar-jih, ki so postavili jerbase pod križe.
Ko bi poskusil srečo? Minca tako rada je pomaranče. Kar zaneslo ga je v breg..
»Ej, Peter! Greš sekat?«
Kopačev Tonej mu je koj ponudil.
»Poskusim lahko«, se je nekaj časa obotavljal Peter. »Pa vem, da bom izgubil. Na poprijeto, če mi daš.«
»Tisto pa ne. Na skrito, če greš. Potlej bom moral vsako plačati.«
Tonej se ne da.
Peter premišlja, potlej se le odloči.
»Naj bo.«
S tresočo se roko naravnava pomaranče v jerbasu.
»Vem, da ne bom zadel.«
Potlej zamahne. Iz pomaranče se pocedi sok. Dinarja ni videti.
»Poglej ga šmenta.«
»Daš še?« se skorajži Peter.
»Za trikrat«, upa Tonej .
Tri pomaranče so Petrove, tri mora plačati Tonej.
»Prekvat kavelj,« ni Tonej nič dobre volje. Petru se kar samo smeje. S pomarančami v žepu se obrne naravnost proti štantu Križmanove Mete.
»Kaj bo dobrega, Peter?«
»Za dva dinarja melisnih bonbonov mi boste dali pa eno leetovo srce.«
»Kar izberi«, besediči Meta in napravlja škrnicelj. Peter izbira. Veliko mora biti, zrcalce mora imeti in pesem. Minca ni koj zadovoljna.
»Tole bo pravšno«, je všeč Petru največje.
Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko mene in tebe na svetu ne bo.
Peter je vlekel ravno denar iz žepa, ko je stopila k štantu Jernačeva Minca. Koj za njo Žaleharjev Fonz iz Zadrage.
»O, Minca«, se je . zveselil Peter. Za Fonza se še zmenil ni. »Bog daj. «
Minca je bila začuda mrzla. Potlej se je Fonz pririnil v ospredje. »Za deset dinarjev melisnih bonbonov.«
Meta jih je precej začela šteti.
»Križec pa kar na vrat deni, Minca, da ga ne izgubiš.«
Peter od žalosti ne ve, kam bi se dal. Zdaj Minca vleče verižico iz torbice.
Tehta jo v roki, da se svetlika v soncu. Petra nima k mari, kakor n"1 se sklanja proti Fonzovi rami.
.»Kako je lep.«
Minčin glas se zdi Petru tuj, prisiljen, do dna srca boli. V grlu mu je beseda, kletev, pa ne more odpreti ust.
Križec ji je kupil, ki ga jaz nisem mogel. Še za židano ruto nisem imel. Komaj, da bi za leetovo srce preštel beliče.
Fonz poriva škrnicelj z bonboni v Min-čino torbico.
»Za cel teden jih imam«,' se nasmiha in se obrne. »Zdaj bo pa dosti Fonz.«
»Kaj bo dosti! Oglej si, kaj bi še rada. Bi piškote jedla? Zidarjem denarja ne manjka. Hlapčevska je bolj križeva.«
Peter čuti, da je beseda naperjena nanj in da je nabrušena za smrt. Kakor pijan omahne od štanta. Metinega pozdrava še ne sliši. ne. Pri prvih postajah križevega pota se mu zdi, da se Fonz in Meta na tihem smejita.
Šele zdaj čuti, da nese v roki leetovo srce in škrniceljček bonbonov. Tudi pomaranče začuti v žepu.
Kakor da ga je velikanska pest udarila naravnost čez prste spusti lecet na tla. Srce se je prelomilo na dvoje.
Peter ■ gre-koj pri križih na pot, kakor hitro je prišel v smrečje, se je zagnal po tleh in se z zobmi zakopal v mah. Kakor vihar je bruhnil vek iz njega. S skrivenčenimi prsti ruval resje. Ihta v njem se ni mogla poleči.
Zakaj je prebelil kajžo. zakaj je kakor na blazino polagal vsako Minčno besedo v srce? Prišle so sanje in odšle, še zbogom jim ni utegnil reči.
Hinavka prekleta! Več ji je bilo za verižico kakor za pošteno ljubezen.
Pozno popoldne šele je ihta v Petru popustila. Kakor prebičan se je vzdignil in se vrnil nazaj proti Taboru. Ljudje so se razšli. Zadnji kramarji so pospravljali. Mete že ni bilo več. Po travi so ležali pomarančni olupki in papir.
Leetovo srce je nekdo pobral. Nemara otroci. Na tleh je bilo samo še strto zrcalce in rdečkast listek s pesmijo: Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko mene in tebe na svetu ne bo.
S peto je Peter raztrgal papirček. Tudi zrcalce je stolkel z nogo.
Potlej se je obrnil proti Poderžaju. Ko se je na koncu zidu še enkrat obrnil, je videl, kako se sonce odbija od razdrobljenega zrcalca.
Kakor da ga je nekdo z bičem udaril čez obraz, se je spustil v graben.
Običaji »kmečke ohceti«
Kako' je France Lipičnik opis al slovenske običaje ob poroki
(Nadaljevanje in konec)
»Toliko pa še poznamo les kot ti, go-jlec«, se je prvi zastavil Tonč.
»Saj sem včdel, da bo prelahka uganka za vas. Pa človek mora milo za drago po-vračati, pravi kmečka modrost.«
»Smrekov les bd, črno preličen.«
Svatje, ki so vedeli, kaj jim je godec pripravil, so bušnili v krohot. Tonč se ni takoj znašel. Bil je prepričan, da je spet godec pogorel.
»Le daj naprej, naj si še drugi možgane napno!«
»Kaj nisem prav povedal?« Šele zdaj se je Tonč domislil, da se svatje njemu po-
smehujejo.
Kocka je romala iz rok v roke. Fantje so ugibali, svatje pa so se zabavali ob mizi, dokler ni slednjič obstalo v rokah poslednjega kupček »dišeče materije«.
»Le čakaj, ti štarkuc, še nam prineseš v mlin!«
Svatje so se smejali, Tonču je postalo vroče.
»Kaj hočete, fantje, prej ste vi mene potegnili, zdaj sem si pa jaz vas malo privoščil, da se poravna. In stara navada je, da ima. zadnjo besedo na ohceti vedno godec. Zato vam še eno zaigram.«
S plesom je bilo vse pozabljeno. Spet so
bili stari prijatelji, ko jim je oče primaknil še vedrico vina.
Fantje so se zbirali pod oknom k slovesu, godec pa je kolovratil med njimi in venomer ponavljal: »To so pjebi, ki nič ne-zamerijo!«
V	tem je stopil Tonč na mizo in začel napijati: »Na zdravje ženinu in nevesti napijem, Bog vaju naj živi vse vajine žive dni! Kar si želita od Boga, naj vama ljubi Jezus da! In kadar vama bo zadnja ura odbila, Bog daj, da bi krono svetega raja zadobila. Angelci naj vaju spremljajo v sveto nebo, tam, kjer več konca in kraja ne bo! «
Fantje so ukali, da je moral Tonč še enkrat napiti ženinu in nevesti:
»Na zdravje ženinu in nevesti; Bog vama daj v krščanski složnosti skupaj živeti, da bosta lepe domovine cvet, da bi imela polne kaste rumene pšeničke, v štalci pitane voličke, v hiši pa tri zakonske -zaveze.«
»Na zdravje »pretfilarju« in družici! Naj se veselita pa nocoj skupaj v postelji ležita, pa glejta, da kranceljna ne zgubita !«
»Na zdravje cele svatovščine krog in krog, ker je luštna in vesela, da bi bila zveličana enkrat pa v nebesa poklicana!«
»Na zdravje častitega gospoda župnika, •ker so ti dve rožici skupaj blagoslovili, % enega vrta na drugega presadili! Da bi na tem vrtu prav lepo cveteli in obilno žlahtnega sadu obrodili!«
Spet so ukali brez prestanka. Na prag je stopil župnik in jim vrgel šop cigaret.
»Na zdravje očeta starešneta po ženinovi strani!«
»Na zdravje očeta starešneta po nevestini strani!«
»Na zdravje kuharice, ki je surovo kuhala, pa neslano solila!«
»Na zdravje plesalk, ki jih noge bolijo, naj jutri dalje ležijo!«
»Na zdravje tistega, ki se vedno ponuja, pa nikdar se ne kuja!«
Godec je zaukal sam. Fantje so mu hitro odgovorili: »Brrr —.«
Med njimi se je spet pojavil pče.
»Ker ste se dobro držali, fantje, vam ga dam še eno vedrico. Kakor hočete, no-.coj ali pa v nedeljo popoldne, ko se zberemo k pogostovanju.«
»Kaj bi odlašali, ko pa nocoj utegnemo!« se je Tonč zazibal med fanti.
Za slovo je spet zaorila pesem:
Nevesta, le zdrava ostani, nas fantov nikol' ne pozabi, zdaj moramo iti, zdaj moramo iti, zdaj moramo rajžat od vas.
Vsi svatje, zdaj zdravi ostan’te itd ...
Kmalu se je porazgubila vesela pesem po šmartinskih vaseh. Proti jutru so se razšli še svatje. Najdlje je čveterižil okoli oglov godec, da ni končno lajež psov prevpil še njegovega hreščečega glasu:
Oj vinček, hoj, hoj, bod’ dober z menoj, nikar me ne valjaj po blatu nocoj!
V	tihi kamrici pod Lanšpergom pa še je poslednjič razjokala Lojzika. Preveč veselja, preveč bolesti za en dan ...
V kraljestvu lutk
Spisat h. Bazilij
(Ponatis dovol en samo s pristankom pisca)
19.
In izredno bom počaščen, ako izvolita pokusiti dobro kapljico iz same dvorne kleti.” Tako jima prigovarja in pomežikuje. „Vidi-la, določen je bil za kraljevo vojsko. A bojazljivci, kakršne sta videla, niso vredni, da Pomočijo v njo svoje jezike. Verjemita mi: jjUvo sem tvegal, ko sem ga šel skrivaj Iskat v klet. In vse za vaju dva ..."
Vraga niti konca hvalisanja ne strpita, ampak ju že skoraj pri prvih besedah pre-motita hvaležnost norčka in njegovo sladko vince. Naenkrat sta pri dobrotniku, ki se lu kar prestraši, misleč, da mu ne verja-meta. Njuna želja po pijači pa ga zdajci Prepriča, da mu zvijača povsem uspe. Drug drugega namreč odrivata od samokolnice s Sodčkom.
"Tu so kupe. Natočita si, prijatelja!" po-nuja norček, a vraga se zanj še zmenrta Pe več. Odrineta ga od samokolnice; črni Peklenšček odmaši sod, ga privzdigne in vincs že klokoče po njegovem grlu...
>.Hu! Saj boš sam vse popil! Daj, da še jaz Pekoliko polokam!" se jezi rdeči, odvzame drugu sodček ter se jame z debelimi požirki krepčati.
Dvorni norček pa se jima škodoželjno smeje
.Črni vrag, že nekoliko omotičen od močne Pbače, se zboji, da bi se rdeči bratec pre-v®č ne okoristil. Zato predlaga, naj začno ^lši točiti vino v kupe. Tako res store, a Porčku pri tem ne privoščita sopivca več
0 četrt njegove, kupe.
„Ti si majhen in ne smeš dosti piti", skrbita in se bojita za njegovo zdravje. Prebrisanemu malčku' pa je to kar po godu, saj mora ob sebi umevno ostati trezen, ako hoče rešiti princesko,
„Le pijta, le pijta, saj sta pač po velikem trudu potrebna zadostnega okrepčila", jima prigovarja, nato pa mimogrede vpraša: „Kaj pa prav za prav delata tu z vilami?"
„Vidiš, kar dobro je, da si naju opomnil! Gospodar nama je naročil paziti na zmaja, da ne zaspi. Že šest noči ni zatisnil očesa. Poglej ga, mrcino: zopet kinka." Rdeči skoči pokonci, zgrabi za vile ter se opoteče h košari, kjer dregne pošast, da zaprha, pomoli glavo kvišku in jo strese.
„Ho, ho, striček! Pazi no vendar na čarovnikov zaklad, ki ga skrivaš pod seboj!" se zasmeje vrag, zatem pa se vrni k samokolnici. A črni je ta čas že izpraznil njegovo kupo. Zato si jo mora naliti znova.
Dvorni norček si vesel mane roke: i*'a9a bosta zdaj zdaj upijanjena, zmaj pa je zaspan in utrujen od prečutih noči. „Juhej! Vse gre kakor po vrvici!"
In zopet pijejo in pijejo. Peklenščka se čedalje manj zavedata svojih besed in dejanj. Od veselja objemata dobrotnika norčka, jezik se jima zapleta, noge ju nočejo pošteno držati in njune motne oči pričnejo zaspano mežikati.
„Se kupico na zdravje Zlotvora!" sili norček in prazni sod v dve kupi. Sebi niti ne naliva. Svojo kupo nosi kar prazno k u-stom, česar vraga še opazita ne. Pijana sta do skrajnosti.
„Prijatelj, ali tebe tudi k tlom vleče?" vpraša peklenšček, sedeč ob samokolnici,
tovariša. Odgovora ne dobi, kako tudi, saj lazi že po vseh štirih ter skuša vstati, a seveda nikakor ne more
„Vaju pa res kar prbti peklu vleče. Čakajta! Pomagam naj vama na noge!" Dvorni norček prime in vleče črnega za kosmata ušesa, da cvili kakor prašiček.
„Ne gre! Treba bo poskusiti drugače", komaj zadržuje smeh, nato pa zgrabi pijana peklenščka za rep in krepko potegne.
„Au, au!" tulita vraga. „Saj nama boš žepa spulil."
„Zares ne gre", konča dvorni norček, a preden izpusti repa, sam pri sebi zadovolj-nono pomežikne ter kosmata konca repov krepko zavozlja.
Peklenščka obsedita, naslonjena drug na drugega. Črni drži v rokah prazno kupo. Dvorni norček pa se jima samo še smčje. Svoj posel glede reševanja princeske je dobro opravil. Zadovoljen pokaže pijancema jezik ter se odplazi za pečino, kjer ga že željno pričakuje zbrana lutkovna vojska s poveljnikom Jurčkom in njegovim svetovalcem,palčkom Skokom.
„S peklenščkoma je vse prav in tudi čarovnika ni nikjer. Le kako opraviti z zmajem? Sicer se mu dremlje, a vendarle..." skrbi malčka.
Palček Skok pomenljivo mežikne ter pokaže dolgo palico, na kateri je navezan lonec, poln čudno dišečega mazila.
„Hi, hi, hi!" se zasmeje. „Le meni prepusti zmaja norček! Nisem zastonj gozdni palček ter ne poznam kar tjavdan vseh vrst zelišč in suhih rož. Preden mine četrt ure, bo pošast smrčala kakor tisoč kosmatih medvedov."
„Samo na ugodni trenutek počakajmo!" pristavi Jurček in norčka pohvalno potre-
plja po rami.--------
„Rdeči bratec, ali se ti ne zdi, da zmaj zopet dremlje?" vpraša črni drugega, nato pa obadva mežikaje buljita v zeleno pošast, ki ji je zlezla glava zares med prednje šape.
„Da, da! Ne motiš se. Pojdi vendar in dregni mrcino z vilami!" jeclaje odgovori.
„Pa ti pojdi!" se otepa dolžnosti črni.
„Kar ti vstani, če moreš!"
„Kaj misliš ,da sem res tako malo močan? Počakaj, dokažem, da nisem tako pijan kakor ti, klada zanikrna!"
y,Boš že videl, da zmorem tudi jaz vstati , noče veljati za slabiča rdeči vrag. In že kobacata oba ...
Črni peklenšček napne vse moči in se gugajo vzdigne, rdeči pa je takoj zopet na tleh, telebne še črnuh.
„Čemu me vlečeš k tlom, a?" se razjezi in prične znova vstajati. Zdaj pa zamenjata vlogi: črni potegne za seboj rdečega bratca.
In tako nastane med njima prepir. Prvi kriči in se jezi, češ da mu drugi ne da vstati, drugi pa misli o prvem enako. Za klofutami slede brce, za temi praskanje z dolgimi nohti, a naposled stvorita pijanca pravcati vrteč in vreščeč klobčič.
„Zdaj je čas!" zakliče Jurček, ko ne vidi pred seboj nič drugega več kakor hitro menjavanje rdečega in črnega.
Glej! 2e je palček Skok s svojo pripravo pri zmaju. Tako visoko pomoli palico, da dospe lonček s čudno dišečim mazilom prav pod nosnice speče zelene pošasti, ki začne strastno vdihavati vonj kuhanih strupenih zelišč.
(Dalje prihodnjič.)
Naša narodna šala
Zelo veliko je število naših narodnih pesmi, čustvenih in pripovednih, ki veselo, lahno zbadljivo in šaljivo opevajo človeške napake ali se norčujejo iz posameznih stanov. Pogosto vpletajo v šegave zapletke živali, da, celo v legendarnem svetu in Vremenosiovju spremlja našega človeka šala tudi / vezani besedi. Iz obilice tvarine, bomo navedli le nekaj zgledov, našim bralcem v veselje in zabavo.
Kaj rada se ponorčuje narodna pesem iz žene iin moža, iz dekleta in fanta. Kako težko je dobila ženka ljubega moža. Rada ga ima, a mu nagaja, da ga bo prodala. Takole ga zbada:
»V Celovec ga bom peljala, tam ga bom zamenjala, aljga bom prodala.
Prav po ceni. ga ne dam, težko sem ga dobila.
Rajši ga domov peljam, še bolj ga bom ljubila!«
Mož pa milo toži nad sitno in jeznorito ženo. Zelo znana je tudi:
»Lan sem se oženil, o pustu je bilo.
Pa radi bi plesali, pa godcev ni bilo..
V enem kotu brana, v drugem kolo, v tretjem moja žena držala se grdo.
Za kruha sem jo prosil, a mi ga ne da.	„
Za lase me pograbi, čez: pras* me pocefra.
Peč se je podrla, oj hvala Bogu!
In žena mi je umrla, oj juhuhuhu!«
Druga taka pesem kaznuje neubogljivo in nepokorno ženo. Mož jo naloži v nahrb-tni koš in vrže čez most v potok. Poslušajte, kako pesem opeva to kazen:
»Po cesti krevsa stari mož,
, na hrbtu nese pleten koš.
Ga srečal je čevljarček mlad, koj nekaj bi ga vprašal rad:
»Al v košu nesete smolo, al svojo nesete ženo?«
Ni hotla doma kuhati, zdaj mora s koša kukati.«
Pa pride mož na žabji most in vrže ženo dol čez most.
Ni hotla doma pridna bit, se mora v vodi pokorit.«
Narodna pesem se norčuje iz žensk, ki kade tobak. Takole jim ponagaja:
»Tobak je Bog ustvaril samo za moški stan.
Še ženske ga kadijo, pa jih ni nič sram.
So pipo skadile, za grm se zvalile in urha klicale.«
Snubitev in ženitev je odela narodna pesem pogosto v šaljivo obleko. Silno radi pojo fantje še danes na vasi dekletom tole pesem:
»Al me boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo, sabljico pripasano, puškico nabasano?«
»Jaz bi te že rada imela, ko bi te le reva smela.
Pa mi očka branijo, imaš premajhno kajžico.«
»Kajžica res ni velika,
' pa šem fantič, kot se šika.
Čez en mesec ali dva se boš za mano jokala.«
Jaz se že ne bom jokala rajši si bom druzga zbrala, takega k'ma dost blaga in hišico v štuka dva.«
Raznim stanovskim poklicem ne prizanaša narodna šala. Norčuje se iz kovačev, čevljarev, krojačev, mizarjev, da vsi radi vinca pijejo in še v ponedeljek praznujejo. Zato se dekleta kaj nerada z njimi mo-žijo. Razen tega so kovači štorkljači nerodni in zamazani, čevljarji smrde po smoli, krojači so pa bojazljivci, da beže celo pred polži, če stegnejo iz svoje hiše roge. Mizarji so bledi suhci in zaprašeni. Misli pa dekle vendarle:
»Po golih kolenih grem rada za njim.
Na žganih polenih, če treba, klečim.«
Tudi lovce je ovekovečila narodna šaljiva pesem. Kakšno veselje zavlada v živalskem svetu, ko zve zverina za njegovo smrt! Prirede mu veličasten pogreb. Spredaj stopa lisica in poje mesto žalostink vesele poskočnice, zajci neso krsto, za njo pa stopa gozdna zverjad: volk, ris, medved, nad pogrebci pa krožijo jerebice in neso v kljunih cvetje in zelenje.
Da, tudi živali razumejo šalo. Narod je položil v njih jezik toliko veselih in poskočnih norčij, da se jim od srca smeje-
mo, če jih slišimo. Kako lepo poje črni kos tam v zelenem bukovju. Dva lovca sta prišla, da bi ga ustrelila. Napravljala sta se, kakor bolni s postelje. Pa »Kos je bil teh špasov sit, oj špasov sit. Pojta, lovca, se solit,, oj se solit!«
In je zletel v grmovje. — Kolikokrat smo že čuli pesem o čukovi in sovini svatbi. Začenja se:
»Cuk sedi na veji, tralala, sova na vereji, hopsasa!«
Potem našteva vse mogoče zverine, ki imajo svoje posebne službe ob svatovski gostiji. Tako so bili »Psi godci s tistimi dolgimi gobci, mačke so bile dekle, meso so z miz vlekle.« Tudi na prelepi ples komarja z muho ne pozabi narodna pesem, ko poje:
»Komar in muha plešeta, nebo in zemljo treseta.
Je muha poskočila,
„ komarja je cebnila.«
Ubogemu komarju se je kri pocedila pod kolenom, da je bilo treba poklicati ranocelnika, da je obvezal težko in nevarno rano. — Tudi počasni polž služi narodni pesmi za šegavo izpodtiko. Saj je znano, kako je dejal, ko je sedem let lezel čez plot in naposled z njega telebnil: »Počasi se daleč pride«, je rekel in znova lezel na plot.
Iz življenja premnogih svetnikov je naša narodna pesem spletla prelepe legende. Seveda so skoro vse resne vsebine. Sv. Tomaž pa dela častno izjemo. Legenda ga opeva, kako zapre smrt v sod in drži zaprto tam sedem let, kako jo ujame na hruško, kjer sedi zopet sedem let, dokler
mu ne obljubi, da ga ne pride več klicat.
Kaj pa naše ljudsko vremenoslovje ? Ali pozna kaj šale? Nekaj pač, dasi je večinoma resno. Naj navedemo nekaj šaljivih, oziroma veselih vremenskih pregovorov: dne 22. januarja praznujemo god sv. Vincencija. Ob njem vinogradniki pojejo:
»Če Vinka sonce peče, v sode vino teče.«
Dne 24. februarja je god sv. Matije. Pregovor pravi: »Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.«
Za svečnico, 2. februarja pa velja reklo: »Svečnice dan, zima van, to je laž, reče Blaž«, —- ki ima god en dan pozneje. O sv. Juriju 24. aprila trdi pregovor: »O sv. Juriju še slepe mlade vrane, kmetje bodo volje razigrane.«
O sv. Vidu, čigar god praznujejo 15. junija, pravi narod: »Šv. Vid je češenj sit.« Drug pregovor mu pa laska takole: »O sv. Vidi se skoz noč vidi.«
O kresu, 24. junija, ko se pričnejo dnevi krajšati, pravi ljudstvo: »O kresi se dan obesi.« Sv. Jakob dne 25. julija je narodu zelo ljub svetnik. O njem slovi rečenica: »Jakobova ajda in Ožbaltova (5. avg.) repa je malokdaj lepa.« Dne 4. aktobra je sv. Uršule spomin. O njej trdijo: »Kakor je Uršula pričela, bo zima vsa izpela.« _
Sv. Luka (18. okt.) zelo upošteva ljudski vremenoslovec, ko pravi: »Sv. Luka repo puka«. Pa tudi: »Sv. Luka sneg pri-kuka«. Tudi sv. Gala 16. oktobra pozna pregovor: »Sv. Gal deževen ali Suh, prihodnjega poletja ovaduh.«
Vinogradnikom je sv. Martin 11. novembra dobro znan svetnik. Tedaj je mošt v sodih dozorel v vino. Zato pravijo, da sv. Martin vino krsti. Tega ljubega godov-njaka poziva ljudski vremenoslovec: »Sveti Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.«
Njega ni...
Žalostno deklica joka na vasi, v mračno daljavo upira oči.
On, ki odšel je, se več ne oglasi — drugi prihajajo, njega pa ni...
Daleč v tujino je moral oditi, letos ugasnil že peti je maj, težko mu bilo je dom zapustiti v slutnjah, da več se ne vrne nazaj ...
Tamkaj v daljavi nekje je utihnil, več ga ne vzdrami ne prošnja ne klic.
Da bi vsaj vedela, kje je izdihnil, da bi na grob nasadila cvetic!
V duhu zdaj deklica dragega išče, v mrak se ozira in briše solze; misli hitijo ji tja na grobišče, kjer je strohnelo njegovo srce.
Limbarski
Rešitev
(Dogodbica izza časa okupacije)
Črni oblaki so se zbirali nad našo domovino. Globoko na zemljo so padale temne megle in ovijale naše prijazne domačije. Po vaseh je utihnil zvonki nasmeh, kakor umolkne pesem krilatcev pred bližajočo se nevihto.
»Zvijajmo se •— trpini pod tujim jarmom — v objemu smrti — v krempljih satana . ..« Ta bolest se je širila kakor kuga in objela slednje gorsko selo. Povsod so se že opažali sledovi razdejanja.
Tudi Središče je spremenilo svoje obličje. Z javnih poslopij so izginili domači napisi in po vasi je odmevala tuja pesem. Nato se je pričelo preganjanje. Najprej je bilo treba odstraniti one, ki so jim bili najbolj napoti, drugi pa so bežali sami, kamor so vedeli in znali. Lovili so jih celo po njivah in ponoči so jih budili iz spanja. Ljudstvo. je bilo zbegano in potrto; čulo se je samo še vprašanje, doklej bo vse to trajalo.
»Trebijo, toda iztrebili nas ne bodo«, je naglašal Pelinov Janko, ki se je moral tudi prikrivati. Bil je postaven mladenič, vsa okolica ga je upoštevala in spoštovala.
»Janko, pazi se!« ga je svarila Novakova Minka, njegova zaročenka. »Zavoljo domačih, pa tudi zavoljo mene, vsi bi te občutno pogrešali.«
»Ne dam se jim in ni me strah zelencev!« Tako je imenoval pripadnike tuje posadke, ki se je pravkar nastanila v župnišču. »Kar tako me ne bodo ovili okrog prsta.«
Minka si je skrivaj otrla solzo. Strinjala se je z njegovim mišljenjem, zato ni mogla pobijati njegovih sklepov. Vendar se jo je polaščala skrb in bojazen, bala se je, da bi se mu kaj hudega ne pripetilo.
»Trpeli bomo še vsi, toda trpljenje bo venčano z zmago«, jo je skušal potolažiti. Njegov pogled je izražal željo, naj mu ostane zvesta tudi tedaj, kadar mu nihče ne bo mogel pomagati.
Mladenka mu je v potrdilo prikimala in občnem položila prst na usta. Opozorila ga je na peščico vojakov, ki so se oblastno sprehajali po vasi. »Pojdiva!« mu je po-šepnila ih hotela oditi.
»Ostaniva — nalašč!« Janko je škrtnil z zobmi in srepo pogledal prihajajoče. »Sicer porečejo, da se jih bojiva. Če bi bežala, bi bilo sumljivo ter bi ,naju pričeli loviti.«
Ostala sta na mestu in molčala. Vojaki so prihajali naravnost proti njima. Minka je zapazila, da si skrivoma namigujejo in stiskajo glave. Eden je celo pokazal s prstom na Janka. »Nate merijo«, je trepetala.
Tujci so ju pozdravili ter jima pričeli segati v roko. »Kakor Judež, ki je izdajal s poljubom«, si je mislil Janko in držal desnico v žepu.
Zelencem ni ugajalo njegovo vedenje. »Kdo si in odkod?« ga je vprašal eden precej trdo.
»Jaz sem tukaj domačin«, je odgovoril pogumno in pokazal s prstom na bližnjo hišo. »Tamkaj je moja domačija«.
»Aha, Komarjev!« Mlad narednik je vzel iz žepa zapisnik, kjer je imel zapisana imena. »Dobro!« je rekel in sumljivo pomežiknil tovarišu.
»Zdaj pa že lahko greva«, je namignil Janko dekletu ter ji stisnil desnico z obema rokama. Voščila mu je lahko noč in zbrze-la proti domu.
Tudi Janko je hotel oditi, pa mu vojaki niso dovolili. »Ti pojdeš z nami«, so ga obstopili, eden ga je celo zgrabil za roko.
»Kam in čemu?« Janko se je ozrl okrog sebe in uvidel, da ne more ubežati.
Odvedli so ga v župnišče, odkoder so pregnali sivolasega župnika, ki se je moral nastaniti v mežnariji. Spodaj v pritličju je bila pisarna. Tu so ga natančno popisali in izprašali, s čim se ukvarja, ali je deloval pri kakem društvu in kateri stranki
Poleiiinla n Hlinil isiličiiifi
Razvoj letalstva v zadnji svetovni vojni — predvsem velik napredek v premagovanju velikih razdalj — bo v mirni dobi nudil človeštvu velike možnosti, da bo moglo neovirano od površinskih in celo vremenskih prilik v najkrajšem možnem času prepotovati v premi črti (to se pravi v premem loku) razdalje, za katere je bilo do sedaj treba mnogih prevoznih sredstev, prestopanja, ovinkov itd. To, kar so do sedaj smatrali za utopijo, bo postalo resničnost. Človek, ki bo hotel potovati v kak zelo oddaljen kraj na celini ali zemeljski obli, se bo enostavno vsedel v letalo, ki ga bb v ravni smeri poneslo na zaželeno mesto. Vozne smeri bodo na zemljevidu označene kot ravne črte, kajti vse, kar je do sedaj oviralo hiter promet — reke, gore in morje, — ostane globoko pod prevoznim sredstvom bodočnosti, letalom in ne bo moglo več vplivati na čas in na-'čin potovanja.
Dolge letalske proge so posebne važnosti za britanski imperij. Hitra zveza med srcem tega svetovnega cesarstva in med njegovimi sestavnimi deli, dominijoni, je nujnost časa in pogoj za uspešno obrambo in ugoden razvoj. Hitre in direktne zveze med posameznimi deli britanskega kraljestva po zraku, so bile v zadnji težki vojni, ko so sovražne podmornice začasno ohromile skoraj vse pomorske poti, izrednega pomena. Tako nadaljujejo v Angliji tudi danes z izdelavo načrtov, kako povezati po zračni poti v najkrajši razdalji po vsej zemeljski obli ležeče dele te svetovne države. Prva največja taka pot vodi ,iz materine zemlje preko severnega tečaja v. Aljasko in Kanado ter od tam v Avstralijo. Druga taka največja pot pa gre iz britanskega otočja čez Atene in Kairo v Aden, važno strategično oporišče na jugu arabskega polotoka. Tretja taka zv(eza pelje iz Londona, čez Norveško in Sibirijo v Tokio.
Še pred vojno je bilo skoraj nemogoče misliti na direktna zračna potovanja, ki bi se ne ozirala na površinske in zračne prilike. Kot na zemlji, kjer so si železniške proge raje izbrale daljše poti, da so se izognile gradnji predorov in mostov, kjer so raje skušali s povečano hitrostjo na daljši, toda udobnejši progi nadoknaditi nevšečnosti ob premagovanju zaprek na krajši, tako so tudi letalske proge včasih vodile po velikih ovinkih k cilju. Ves potniški promet z letali je bil urejen na tej podlagi. Poleti naravnost čez visoke gorske verige ali čez oceane so bili namreč radi spremenljivih vremenskih prilik in nevarnih zračnih tokov preveč nevarni. Med vojno in .sicer že v letu 1^40. pa so Angleži z novimi prevoznimi in potniškimi letali mogli uvesti reden prekooceanski promet ne glede na letni čas, to se pravi poleti in pozimi. Severnoatlantska prekomorska letalska zveza je v najtežjih okoliščinah vzdrževala reden promet, opravila največjo in najtežjo nalogo v zgodovini letalskega prometa ter je s svo-
jim uspehom postavila temelje za neoviran razvoj tega prometa po vsej zemeljski obli in ob vsakem času. V zadnjih štirih letih so 1750krat preleteli ocean, prepeljali 20.000 potnikov in 1,700.000 kg prtljage. Slabo vreme je često prisililo pilote, da so leteli v višini 7000 do 8000 metrov. Seveda moremo mirne duše reči, da je tako delo bilo mogoče izvršiti samo v vojni, ko je vsak posameznik moral vse dati iz sebe služeč svoji domovini in stvari, za katero se je boril.
Drugo slično ogromno delo je bilo izvršeno z vzpostavitvijo letalske zveze med Avstralijo in otokom Ceylonom. Po napadu Japoncev na Pearl Harbour in po zavzetju Singaporeja, polotoka Malaje in Nizozemske Indije je bila zveza zaveznikov z Avstralijo takorekoč pretrgana. Angleži in Avstralci so bili prisiljeni urediti si novo zvezo. To so storili'preko Ceylona. To delo pa so opravila letala. Preletela so razdaljo 5600 kilometrov v času 27 ur in to v vedni nevarnosti pred napadi japonskih letal. Angleško letalstvo si je v pretekli vojni nabralo toliko izkušenj in njegova kakovost je tako narasla, da lahko mirne duše zre v bodočnost. Njegov napredek pa bo služil vsemu človeštvu in kakor govori pregovor, da ni nesreče brez sreče, tako je tudi vojna prinesla v tem pogledu dragocen napredek^ ki bo človeku
neizmerno rabljen.
koristil -— če bo
pametno iz-R.
Iz (teti sp kiiili
Nekdanji znameniti angleški minister Disraeli je šel nekoč opoldne na sprehod po svojem posestvu na deželi. Opazil je, kako je njegov zakupnik sedel v jarku ob cesti in tam kosil, čeprav ni bilo daleč do njegovega stanovanja. Disraeli se je začudil in vprašal: »Dragi prijatelj, zakaj kosite tu ob cesti in ne doma?« Zakupnik mu je v zadregi odgovoril: »Mylord, doma ne morem jesti. V sobi se preveč kadi iz peči in . ..« Disraeli ga je prekinil in dejal, da mu 'bo to stvar že uredil. Podal se je v hišo, toda komaj je odprl vrata, mu je že preletela v glavo kuhalnica in jeznorit ženski jezik se je oglasil: »Ali se mi nc-pobereš takoj, stari osel?« Disraeli se je brž umaknil, stopil je nazaj k zakupniku, ga tolažljivo potrepljal po rami in dejal: »Bogme, dragi prijatelj iz vaše peči se pa res močno kadi.«
DOBRO POVEDANO
V majhnem podeželskem mestecu je v večji prijateljski družbi stavil odvetnik župniku tole vprašanje:	»Kdo bi dobil
pravdo, če bi se duhovnik in vrag pravdala?«
Župnik: »Brez dvoma vrag, ker ima večino odvetnikov na svoji stranic
pripada. Mladenič je povedal vse, kakor je bilo, ničesar ni prikrival.
»O tebi smo culi že marsikaj«, — Vojak, ki vodi zapisnik, ga je primeril od nog do glave.
»Pa menda nič kaj takega, kar bi bilo vredno zapisati«, se je pošalil Janko in gledal mirno v opi vojaku! »Vprašajte one, ki me poznajo, ako meni ne morete verjeti«.
»Kaj, tako nam odgovarjaš?« se je zadrl narednik ter mu priložil zaušnico. »Ali ni dovolj, da rovariš proti nam in ščuvaš k uporu«.
»Dokažite!« Mladenič je stal pred dolginom kakor sveča. »Dokler mi ne dokažete odklanjam odgovor na vsako vprašanje«.
»Take ljudi je treba odstraniti«, je pihal narednik. »Iztrebili vas bomo in razkropili po širnem svetu, tako da še za muzej ne bo nikogar.«
»Ali menite?« je fant neverno zmajal z glavo.
»V klet ga zaprite!« je zapovedal. »Tam doli je hladilo za narodno zaveđnbst.«
Vojaka, ki sta željno čakala na povelje, sta ga zgrabila in odvedla v obokano klet pod župniščem, kamor so tačas zapirali nedolžne žrtve.
»Pa dobro zaprita!« je naročil. »In ključ izročita meni, jaz sam ga bom hranil v svojem žepu.«
Z zlobnim • posmehom in vidnim zadovoljstvom sta izvršila kruto povelje. Poveljnik je spravil ključ v žep svoje suknje češ da ga bo nosil vedno pri sebi. Sladka mu je bila zavest, da je zaprt nasprotnik, ki jim je bil nevaren. »In Minka bo odslej moja«, je sklenil, maščevalno. »Igračka, dokler še je ne naveličam. Še nocoj ji bom nastavil zanko, v katero se bo morala ujeti. Videti je nekoliko trmasta, pa bom že poskrbel, da se bo uklonila ...«
Odložil je opasač ter jo ubrisal po vasi proti Novaku. Minka ga je zagledala, ko je na vrtu prilivala cveticam. Vedela je, kaj se je zgodilo, zato se je balaf da bo še njo doletela enaka usoda. Delala se je, kot bi ga ne videla — pritepenca, kakršne menda sam pekel pošilja v naše kraje.
Prisedli do vrta se je ustavil ter jo poklical po imenu. Minka je zardela po vsem obrazu. Kje je izvedel njeno ime in da se jo drzne — tujec tako po domače nagovoriti. Nekaj ji je reklo, naj ga robato ozmerja, pa se, je premagovala.
Vprašal jo je, kaj dela in ali ne misli že končati. »Temni se že«, je nadaljeval prijazno, videč, da se ga je ustrašila.
»Pri nas zalivamo zvečer«, je morala naposled le nekaj odgovoriti.
Vsiljivec je stopil na vrt' ter jo vprašal, ali ji sme pomagati.
»Ako nimate drugega posla«, ga je zavrnila osorno.
»Nimam«, je dejal ter jo pogledal prav od blizu. »Za danes je vse narejeno. Opravili smo jako važno delo, za katero nam bo hvaležna še vsa okolica.«
»Mhm«, Dekle ga je gledalo neverno in nezaupno. »Kaj pa je bilo neki takega?« ga je vprašala, čeravno je dobro vedela, kam merijo njegove besede.
»Zaprli smo najhujšega nasprotnika, ki je ščuval ljudi k uporu. Ključ je tu notri«, se je potrkal po žepu. »Zdaj nam ne uide.«
»Janko ni bil nikomur nevaren«, ga je zavrnila nejevoljno, toda z mehkim glasom. »Vem, da ni imel hudobnega namena«..
»Seveda, ker je bil tvoj prijatelj«^ je dejal posmehljivo in dokazoval, kakšno zlo so taki ljudje za svoje kraje .
Dekle se ni zmenilo za njegovo pripovedovanje. Natočilo je vode v škropilnico, ki se je pri natakanju nagnila in ploha vodenih curkov se je vsula na zelenca. Sunkoma je odskočil ter se pričel otrkavati kakor psiček, kadar prileze iz potoka.
»Oprostite!« Minka se je opravičevala, da tega ni nalašč storila. »Primerilo se mi je«, je trdila; malo je manjkalo, da se ni Pričela glasno smejati.
. »Nič hudega«, je dejal, čeprav se mu je ^rala nejevolja na obrazu.
Minka je dokončala delo, spravila je posodo v vrtno lopo in odšla na dvorišče. Tu-jec jo je spremljal tesno ob strani in lovil ’ned potjo njeno roko. Najrajši bi ga bila Pahnila od sebe, pa se je morala zatajevati zaradi načrtov, ki so se porajali v njenem srcu.
»Ključ ima v žepu ...« je omenila bratu, ko sta se srečala pred hišo. Vojak ni vedel, kaj mu je povedala, ker ni umel jezika. Daskavo je pozdravil brata ter mu stisnil
roko.
Jvan, tako je bilo ime bratu, je namignil sestri naj ga povede v sobo. »In potem?«
bila radovedna.
»Vse drugo nam bo navrženo«, je dejal, odhajajoč proti hlevu.
Povedla ga je v sobo in prižgala sve-Vlko. Tujec se je čutil že kar domačega, slekel je suknjič ter ga obesil na obešalnik. °ce Novak je medtem že prinesel vina in Postavil liter na mizo. Mati se je priziba-a z velikim hlebcem kruha.
Narednik je natočil in izpraznil v dušku °zarec. »Izborna kapljica!« je pohvalil pi-
Hribarjeva teta je samotarila v preprosti a lični hišici, skriti med gostim sadnim drevjem. Z ljudmi se ni preveč ukvarjala. Njen nečak Mirko ji je bil najdražji med vsemi, kar jih je prihajalo v njeno hišo. Bil je prikupljiv mladenič ter ji je marsikaj pomagal, zakaj teta je imela tudi nekaj polja,, katero je bilo treba obdelati. Seveda mu je vsako delo sproti dobro plačala, in še nekaj drugega je dobil po vrhu, česar se ni nadejal.
Nekega večera je bila teta izredno dobre volje. »Pa bi se le nekoliko pomudil«, mu je rekla, ko je hotel oditi.
»Truden res nisem«, ji je bil pripravljen ugoditi. Ostal je pri mizi na svojem sedežu in ugibal, kaj mu bo teta zanimivega povedala.
Plelena, tako so jo klicali, se je zasukala in odšla iz sobe. Kmalu pa se je spet vrnila. in prisedla k nečaku. V očeh so se ji svetile zadržane solze. Mirko se je čudil, odkod ta nenadna sprememba.
»Lepo je bilo nekdaj«, je pričela kakor v sanjah ter si skrivaj otrla solzo. Mislila je na 'svoja mladostna leta. Mirko ji je samo prikimal, ker ni vedel, kaj naj bi odgovoril.
Položila je na mizo lično škatlico ter jo počasi odprla. Iz nje se je zasvetil prstan v svitu svetilke, viseče pod stropom. Kakor zvezdica se je utrinjal kamenček, ude-lan v dragoceno kovino.
»Lep je, kajneda?« je vprašujoče pogledala Mirka in rahel vzdih se ji je izvil iz prsi. Obenem se ji je utrnila debela solza, ki je s čudovito naglico zdrknila po velem licu.
»Žare» je krasen! Toda. Fant je bil radoveden, v kakšni zvezi je ta prstan z njenimi solzami. »Morda vsebuje^ dragocene spomine«, si je mislil in čakal pojasnila.
»Tole sem ti namenila«, je rekla po kratkem molku. »Postarala sem se, zato me kaj takega več ne zanima.«
»Pa vendar. ..« Mirko je bil presenečen, da je komaj mogel govoriti. Rad bi se bil zahvalil, pa ni našel prave besede.
»Vzemi ga in ga shrani«, mu je. dala škatlico, ne da je zaprla pokrovček. »Naj te spominja name, ko me že ne bo več na svetu .. .«
»Krasno darilo!« Mirko je sukal in obračal škatlico z dragoceno kovino. »Teta, nikoli vas ne bom pozabil! Spomin na vas se bo svetil v mojem srcu kakor prstan, s katerim ste me obdarovali.«
»Naj te osreči, ker je mene onesrečil. .. Morda bi bilo bolje, če bi ga uničila, kar sem že . večkrat nameravala . ..«
»Zakaj?« se je skoro ustrašil in položil škatlico na mizo. »Teta, jaz vas razumem ...«
»Verjamem, ker se o tem še nisva menila. Povem ti samo toliko, da sem ta prstan tudi jaz dobilo za darilo, Od svojega zaročenca, ki ga najbrž že ni več na svetu. Sam mi ga je nataknil na roko v dokaz ljubezni in zvestobe. Pa mi ni prinesel sreče; voščila, s katerimi sem ga sprejela, se niso uresničila.«
»Tedaj.se vam je izneveril...« jo je gledal radovedno in čakal odogovora.
»Šel je in prelomil obljubo .. .« je odgovorila s tresočim glasom. »Menda je bilo tako namenjeno, zato se ni dalo prenare-diti. Pota usode so neumljiva ...«
»To je nekaj drugega», se je oddahnil, ker ga je že skrbelo, če bi bil prstan v zvezi s kako krivdo.
»Usoda je tako hotela ...« Teta si je zakrila obraz in nadaljevala: »Poslovil se je
jačo. »Pri nas nimamo kaj takega.«
»Zato ste lačni naše zemlje«, bi mu dekle najrajši odgovorilo. »In žejni naše krvi, ki ste jo prišli prelivat. Radi bi nas pregnali kdove kam, zato da bi se tujci tukaj naselili. Pa vam ne bo uspelo.«
Zelenec si je urezal kruha in pridno zalival. Po vsakem kozarcu si je oblizal ustnice, pa tudi kruha ni mogel prehvaliti. Ko se je najedel, se je začel zanimati za kmetijstvo in živinorejo.
»Pa bi pogledali nekoliko v hlev«, ga je povabil Ivan, ki je pravkar opravil živino in prišel v sobo.
Povabilo ga je razveselilo. Morda v resnici ali pa samo navidez, da bi se prikupil kmečki družini. Takoj je vstal in bil pripravljen oditi.
»Zadrževal ga bom vse dotlej, dokler se ne vrneš«, je brat pošepnil sestri. »Pa hitro opravi...«
Minka je razumela. Brž ko sta odšla, je vzela ključ iz vojakove suknje in izginila v temo. Do župnišča je bilo samo le nekaj korakov. Po vasi se je razlivala turobna tišina.
Tiho kakor senca se je priplazila ob zidu do,vhoda v klet pod župniščem. Rahlo je zaškrtnil ključ, na kar so se potiho odprla vrata. »Janko, beži!« je dahnila v za-
iti odšel v tujino . .. Tam me je pozabil ter se oženil, kakor sem izvedela pozneje...«
Mladenič se je zamislil. Občutil je tetino bolest, ni pa mogel razumeti, zakaj naj bi bil prstan v stiku s to zadevo. Čeprav je lep in privlačen, pa je vendarle mrtva kovina.
Tudi teta mu ni mogla dati pravega pojasnila. Samo želela je, naj shrani prstan za spomin ter ga ne daje nikomur za darilo. »Zaradi previdnosti«, je dostavila, »ako bi naposled le kaj pomenilo ...«
»Eh, kaj bi. . .« je zamahnil z roko, ka-kakor da bi hotel odgnati neprijetne misli. Prstan je nedolžen, o tem je bil popolnoma prepričan. Nesreča pa hodi svoja pota in nikoli ne počiva.
Zahvalil se je in poslovil ter usmeril svoje korake proti sosednji vasi. Tam ga pričakuje njegova izvoljenka; obljubil ji je, da se bo oglasil, zato ne sme prelomiti besede. Nocoj jo bo presenetil z darilom, kakršnega je že dolgo izbiral. Njej je namenil ta prstan, katerega ji bo s ponovno obljubo zvestobe nataknil na roko.
Na tetino naročilo se ni oziral. Stari ljudje so navadno smešni kakor otroci ter imajo včasih svoje posebne nazore. Ne, ne, mrtve kovine ne moremo dolžiti hudobnega namena. In vendar je čutil, da mu nekaj potiho ugovarja.
Jelarjeva Marica je pravkar dokončala večerno delo. Sedla je k odprtem oknu in opazovala večerne sence, ki so se postopno kakor težki zastori spuščale na okolico. Njene misli so bile pri Mirku, svojem zaročencu; nekaj važnega mu moram nocoj povedati, zato ga je nestrpno pričakovala.
Prisluhnila je večerno tišino in začula rahlo žvižganje. »No vendar!« ga je spoznala po, pesmi, katero je navadno požvižgaval. »Kje se je neki tako dolgo mudil ?«
Mirko je že od daleč opazil, da ga Marica čaka pri oknu. Brž je krenil po bližnjici ter jo iznenadil, prav ko je popravljala zagrinjalo.
i»Kaj ne, da me že dolgo čakaš? Pa ne bodi huda!« jo je nagovoril, stopivši v sobo. Rahlo jo je prijel za roko, kakor bi jo hotel pogladiti in pritisniti na usta.
Marica je začutila, da se ji ovija nekaj okrog prsta. Šele zdaj je zapazila na roki prstan z dragocenim kamenčkom, ki se je utrinjal kakor zvezdica na večernem nebu.
»V dokaz vsega, kar sem ti kdaj obljubil«, je razlagal namen svojega darila. »In v potrdilo moje neomajne ljubezni in zvestobe. Svetla in čista naj ostane, kakor ta kovina ne samo ob soncu, marveč tudi ponoči naj se sveti nad temno senco ...«
»Mirko, s čim naj ti povrnem?« Marica je bila sladko presenečena in vsa očarana od nepričakovanega darila. »Kako naj poplačam tvojo ljubeznivost?«.
Povedal ji je, da mu je darilce že zdavnaj preplačala. S svojo sladko besedo, ki zveni kot najlepša pesem, s svojim ljubkim pogledom, z lilijami svojega obličja, z vrtnico svojih nežnih usten, s svojim nežnim smehljajem.
»To je vse skupaj premalo«, ga je zavrnila. »Grdo bi bilo, če bi ti ostala nehvaležna dolžnica.«
»Več mi ne moreš dati«, se ni dal pregovoriti. »Pa tudi ne zahtevam. To, kar sem povedal, mi popolnoma zadostuje.«
»Pa vendar«, — Marica je ostala pri svojem tihem sklepu. Vrniti mu hoče, je sklenila, da ji ne bo kdaj očital. . . Prilike za to ne bo treba dolgo iskati. Sorodniki jo vabijo na obisk v bližnje mesto. Tam bo lahko izbrala in kar ji bo najbolj ugajalo,
duhlo prostornino. »Ne boj se, jaz sem tukaj !«
»Minka,* ali je mogoče?« Mladenič je bil prijetno iznenaden. Tesno se jo je oklenil okrog vratu ter jo hvaležno poljubil.
Povedala mu je v eni sapi, kako je prišla do ključa. »Zdaj pa beži, izgini, kamor moreš!« mu je pošepnila in zaklenila vrata. >> Pa glej ,da jim ne prideš v roke. In če bi te dobili, me ne smeš izdati.«
»Minka!« jo je prijel za roko. »Ne misli kaj takega od mene.«
. »Pazi se, zakaj ponoči ima vsak grm uše-•sa. Pa zbogom in sreča naj te spremlja'« Tiho kakor je prišla je zopet odhitela.
Dejala je ključ nazaj v suknjo in stekla v hlev, da bi zabrisala odsotnost. Brat je še vedno motil tujca ter rau razkazoval živino. Ko sta zagledala Minko sta se oba razveselila. Ivan je bil uverjen, da je sestra dobro opravila, a vojaka je varala misel, da ga dekle nestrpno pričakuje.
Ko je pred odhodom oblekel suknjo, je segel v žep in ugotovil, da se ključa ni nihče dotaknil.
Janko se je bil medtem poslovil od doma in odšel z velikimi cilji, prepričan, da se bo še povrnil —- tedaj ko se bodo razpršile megle.
Njegov pobeg je ostal nepojasnjen.
Središčan
Jesen
Lahno tone leto v večnost kakor vse, kar tu živi, mine sončni žar, ki greje vsaka bilka, ki drhti.
Srce, ki še danes vriska morda jutri več ne bije le zakaj ugasne zarja predno še prav dan zasije?
V daljavi snivajo planine in za njimi rodni kraj . .. kdaj pogled te moj objame te li sploh še vidim kdaj ?
Tatjana Fišer
mu bo poklonila. Zdaj ne sme več odlašati, že jutri bo sporočila stricu in določila, kdaj bo odpotovala.
Mirko jo je spremil na postajo. Vso pot sta se držala za roko, ter se ljubeznivo pogledovala. Nekaj ju je sililo, naj govorita, pa nista mogla ničesar spraviti iz grla. Težila ju je ločitev, čeprav Sjta se tolažila, da ne bo dolgo trajala.
Vlak je odpeljal in izginil za ovinkom, toda Mirko je še vedno stal in gledal, kdaj se bo zopet kje pokazal. In ko je že odhajal, je še vedno postajal in upiral pogled v daljavo. V prsih mu je postalo tesno in srce je nemirno utripalo.
Pomiril se je šele tretji dan, ko je prejel njeno poročilo. Povedala mu je, da je srečno prispela k sorodnikom, ki so jo prav prijazno sprejeli. Tu ji ne manjka zabave in poštenega razvedrila. Toži se ji samo še po domu, še bolj pa po njem, ki ji je vse na svetu. Zato ga prav iskreno pozdravlja, samo njemu zvesta in vdana do hladnega groba.
Mirko ji je odgovoril tako, kakor mu je ljubezen narekovala. Kako je odhajal s postaje in gledal z bolestjo za drvečim vlakom, dokler ni izginil za gorovjem. Od takrat ni trenutka, da bi ne mislil nanjo. Zdaj še le ve, da mu je bila to, kar je sonce dnevu in noči srebrna luna. Zato naj, pospeši vrnitev, zakaj brez nje ne more več živeti.
Tako sta si izmenjavala pisma, odgovor je sledil odgovoru, pozdravi in poljubi so se srečavali in prehitevali. Mirko je bil nadarjen mladenič, prirojena mu je bila bujna domišljija. Njegova pisma so bila zmeraj daljša in zanimivejša, dočim se je pri Marici začelo opažati nasprotno. Njena pisma so se pričela krajšati in pohlaje-vati. Mirko je to opazil in želel pojasnila, a odgovori so se zavlačevali.
Šele čez dolgo časa je dospelo pisemce in obenem mu je bila dostavljena tudi drobna pošiljka. V škatlici! Najbrž bo kako darilo . ..« Marica ga tedaj še ni pozabila.
Nagloma je prečital listič, čigar vsebina mu je spremenila barvo. Naslonil se je na mizo ter si pokril obraz z rokami. Ali je. mogoče .. . Zaročila se je z bogatim inženirjem . .. »Na prigovarjanje sorodnikov . . .« se opravičuje ter mu vrača prstan. Prelomila je prisego . ..
»Marica, zakaj si to storila!« se mu je izvilo iz prsi. »Ljubil sem te, kakor ljubi sonce prirodo, pa si me tako kruto pahnila od sebe. Zakaj si me onesrečila in zavrgla?«
»Prstan je kriv«, mu je. nekaj odgovorilo.« Teta te je svarila, da ohrani zase, pa nisi poslušal. Zdaj je dokazana krivda, njegova čarodejna moč se je izkazala...«
»Nekaj bo že res«, je moral naposled pritrditi. Raztrgal je listek in shranil zavojček nedotaknjen, kakor ga je zavila in povezala Marica, preden ga je odposlala. Rana, katero mu je povzročila,, pa se dolgo ni hotela zaceliti.
Limbarski
Za dobro voljo
PRED SODIŠČEM
V neki civilni razpravi je bil kot priča zaslišan sobni slikar. Tožiteljev odvetnik ga je vprašal: Ali ste bili že kdaj v zaporu?« -
Slikar: »Da.«
Odvetnik:	»Glejte, gospodje sodniki
kakšnih prič se poslužuje tožena stranka!«
Predsednik sodnega zbora: »Zakaj ste pa bili v zaporu?«
Slikar: »Dobil sem naročilo, da sem prebelil v zaporu celico,, v kateri je sedel odvetnik, ki je osleparil svoje stranke.«
DVA SOSEDA
Debeluhar je nekoč srečal znanca, ki je imel zelo krive noge, Potrepljal ga je po rami: »Bratec, ti pa jezdiš sod.«
Krivonožec pa potrepta debeluharja po trebuhu: »Bratec, ti si pa sod požrl,«
zaročenca
Ona: »Stoj, pod tem drevesom sva se zaročila.«
On : »Da, da, pod tem drevesom se je že marsikateremu nesreča zgodila.«
Vrtnarstvo
Saj ni, da bi rekel, da kmečke domačije ne bi imele nič smisla sa vrtnarstvo, 'raka trd.tev bi bila krivična. Če greš po naših vaseh, boš> skoraj pri sleherni hiši našel nekje v bližini ograjen vrtič, slavno znani in v narodnih pesmih opevani koroški »harteljc«. V njem imajo brhka slo-venska dekleta na Koroškem svoje cvetice, ki jih s- skrbno roko negujejo in so nanje ponosna. Kadar je bilo v dekliškem srcu polno bridkosti, so po besedilu narodne pesmi »rože v hartlnu , žavuvale.« Med rožami vseje skrbna roka tudi nekaj zelenjave. Ali za zelenjavo imajo po kmetih ljudje prav gotovo premalo smisla. Vrtovi so večji del majhni, prav za prav v glavnem za cvetice; zelenjava je notri le kot nekak goslač ali osebenjek.
Zadnji bi bil, ki to pišem, da bi rekel: »Vrzite iz vrtov rožice in obdelajte ga z vrtno zelenjavo.« Tega nočem reči. Le gojite, slovenska dekleta, svoje cvetke in bodite nanje ^ponosne! Ljubezen do cvetic kaže na blago srce in na čiste misli in želje. Nekaj drugega bi rad poudaril. To namreč, ds vrtove po možnosti razširite in povečajte, in v njih gojite v večjem obsegu kot doslej tudi vrtno zelenjavo. Če harteljca ni mogoče razširiti, pa odberite na njivi primerno mesto, ga vrtnarsko obdelajte in pognojite ter nasadite in nasejajte z zelenjavo. Kajti zelenjava je važen sestavni del človeške prehrane,ali vsaj biti mora. Znano je, da je posebno v zelenih — se pravi v zelenem stanju zaužitih vrtnih pridelkih mnogo sestavin, ki jih organizem potrebuje. Med nje štejemo razne vitamine, katerih je ravno v zelenjavi razmeroma zelo veliko. Razen tega je pa dobro pripravljena zelenjava imenitno osvežilno in okrepčilno sredstvo, ki se ga po kmetih mnogo premalo poslužujemo.
Pred nekaj dnevi sem na železnici naletel na starega znanca. Ko se je približevala njegova postaja, je s težavo izvlekel s police v vagonu velik nahrbtnik, ki je bil poln različnih dobrot — vsaj jaz sem si tako mislil. Nisem ga seve hotel vprašati kaj prenaša, da bi ga morda ne spravil v zadrego. Saj veste, kako je dandanes z nahrbtniki in podobno robo! Ali mož je sam čutil potrebo, da mi vsebino debelega nahrbtnika pojasni in iz svojih misli prežene vsakršno domnevanje in sumničenje, ki bi mu delalo krivico.
»Veš, na deželi stanujem s svojo družinico, pa nimam nič možnosti, da bi si bil letos mogel sam pridelati kaj zelenjave. Iskal sem jo pri okoliških kmetih. Ali misliš, da kaj imajo? Kaj še! Komaj zase, ali pa še tega ne. Saj se skoraj nič ne pečajo z zelenjadnim vrtnarstvom. Jaz sem divji na zelenjavo, Rad imam paradižnike, da bi se stepel zanje; tudi kolerabice so mi močno všeč. In pa razne salate! Brez njih si sedaj ne morem misliti primernega kosila ali večerje. Kaj mi je preostalo drugega, kakor da uberem pot pod noge in nosim zelenjavo iz Celovca. Ali se ne sliši čudno? Kaj hočeš! Je že tako na tem svetu .. .«
Tako nekako je nehal, si z mojo pomočjo oprtal težki nahrbtnik s paradižniki, ohrovtom, cvetačo in podobno jedačo na ramena in se komaj zrinil 'skozi vrata na prosto. Ostal sem v kupeju sam in začel o stvari razmišljati. Ali je treba, da je »tako na Svetu?« Prišel sem do sklepa, da ni treba.
Zakaj bi na kmetih zelenjadnemu vrtnarstvu ne posvečali nekaj več pozornosti? Naše vprašanje je v prvi vrsti namenjeno ženskemu. svetu: ali bi se ne izplačalo za lastno prehrano pridelovati več različne zelenjave? Saj mora vsaka gospodinja priznati, da je brez zelenjave hrana vendar zelo enolična. Čeprav je izdatna, ji vendar nečesa manjka: takih jedi, ki vse drugo napravijo še posebej slastno in okusno. Prijetna sprememba pospešuje tek, kar pa človeku tekne, mu več zaleže kakor pa tako živilo, ki ga le s težavo požira. Zlasti zgodnja spomladanska zelenjava je posebno dobrodošla. Takrat je za spremembo v prehrani največja stiska — kako človeka . osveži n. pr. zgodnja salata ali vsaj dober radič ali motovilec!
Da bo prihodnjo spomlad zgodaj kaj zraslo na vrtu, moramo za to že v jeseni skrbeti. Najprej je treba določiti, 'koliko zemljišča in katero zemljišče bomo porabili za vrtne pridelke. Vsi vemo, da je za vrt potrebna najboljša zemlja. Če tedaj zadosti velikega vrta nimamo,, ga bomo 'ali razširili, ali pa odbrali za zelenjavo rodoviten del njive kje v bližini hiše in po možnosti v takem kraju, kjer je blizu voda za zalivanje. Kmetije imajo itak svoje »zelnike«. ki so posebno dobro pognojeni in skrbno obdelani. Toda zelnik naj ne bo namenjen samo zelju, po katerem ima ime, ampak naj služi za pridelovanje vse vrste zeleniave, od zgodnje pomladi do pozne jeseni.
Za Teodnie prdelke moraš zemljo na zelniku pripraviti že to jesen. Spomladansko
na kmetih
obdelovanje je prepozno, ker se zemlja spomladi dolgo ne osuši in ne ogreje toliko, da bi bila sposobna za obdelavo. Razen tega je pa jesensko oranje in štihanje zemlje potrebno zato, da zimski mraz lahko napravi svoje: ko grude zmrzujejo in se tajajo, razpadajo in se rahljajo. To zelo koristno delo moramo zmrzlini na vsak način omogočiti, ker izboljšuje kakovost zemlje. Prekopana zemlja lahko čez zimo sprejema vase večje množine vlage in si nabere potrebno rezervo za suhe čase.
Razume se, da moramo zemljo pognojiti s hlevskim gnojem. Hlevski gnoj se počasi razkraja. Spomladansko gnojenje na težkih zemljah bi tisto leto malo zaleglo, ker gnoj še ni v zemlji toliko razkrojen, da bi ga rastline lahko izkoriščale. Na zelo lahkih zemljah je pa z dobrim gnojem .skoraj boljše gnojiti spomladi. Gnoj podor jemo bolj plitvo (ne globlje kot 20 cm), da more do njega zrak, ki pospešuje razkroj. Za vrt uporabljamo le najboljši gnoj, ki je dovolj uležan in zrel, svež hlevski gnoj bi prej škodoval kot koristil.
Kdor ima popolnoma zrel in dobro pripravljen kompost, bo vrtu pognojil s tem gnojilom, ki je za vrtove prav primerno. Dober kompost učinkuje takoj in izredno
Oni dan sem šel po cesti in gledal zanimiv prizor. Orali so njivo, ki je s koncem segala skoro 'čisto do ceste. Med cesto in njivo je pa ležal precej dolg in kakega pol metra visok kup cestnega blata, ki je pa bilo že staro in popolnoma posušeno. Ker je ratar prioral do konca njive ob cesti, je moral plug vzdigovati čez to oviro.
Ustavim se in povprašam: »Zakaj pa kupa ne spravite s poti? Saj _vas vendar zelo ovira pri delu!«
Začudeno me pogleda oni, ki je drvaril in odvrne: Kam pa hočem s tem blatom? Cestar ga je ravno pred mojo njivo napeljal; mu moram reči, naj v prihodnje spravi to nesnago kam drugam.«
Jaz pa na to: »Na.kmetijski šoli sem svoj čas videl, kako so iz 'cele okolice vozili blato skupaj. Kjer koli so v bližini strgali cesto, se je šola zanimala za blato. Kaj pravite, zakaj so to delali?«
»Tega pa ne morem vedeti. Zdi se mi pa, da so ti v kmetijstvu učeni gosposki ljudje včasih dovolj nespametni. Ukvarjajo se s takimi stvarmi, ki se izkušenemu in praktičnemu človeku zdijo neumne. Mislim, da je bilo tako tudi s tisto vožnjo cestnega blata.«
»Ni tako, dragi moj! Ali ste že kdaj slišali kaj o kompostu? Slovensko se mu pravi »mešanec«, ker je res mešan iz vseh mogočih odpadkov in smeti. Cestno blato so vozili na kompost in z njim to gnojilo predelavah. V cestnem blatu je vendar nekaj snovi, ki imajo gnojilno vrednost. Katere snovi bi to bile, kaj se vam zdi?«
Mož je nekoliko pomislil in odgovoril: »Ne rečem, da bi se na cesti, kakor je tale, ne zbrali živalski odpadki. Po njej gonimo krave na pašo in veliko vozimo z živinsko vprego.«
»Vidite«, pravim na to, »ti živalski odpadki se pomešajo na cesti s prahom in iz njih in še druge nesnage, ki se nabira na cesti, nastaja cestno blato. V cestnem prahu je apno in druge rudninske snovi. Vse to rastlinam pri razvoju prav pride. Zato pa je cestno blato prav dober sestavni del komposta. In zato so ga na kmetijski šoli pobirali po vsej okolici in ga vozili na kompostišče. Ali pri vas nimato komposta ?«
»Tega pa nimamo!«
»Ali se vam ne zdi, da spada h kmečkemu gospodarstvu tudi kompost ? Kam pa mečete različne odpadke, recimo smeti iz hiše, dvorišča, iz skednja? In kam odlagate na primer gnil krompir ali peso ali repo ali sadje?«
»Vse to mečemo pri nas na gnojišče, kamor spada.«
» Qjej, to ni prav!«
»Zakaj bi pa ne bilo prav? Kar pomnim, delamo tako, pa je bilo do sedaj vedno prav.«
»Seveda je bilo, ko pa niste vedeli, odkod in zakaj imate tako zapleveljene njive. Tudi nemara niste vedeli, zakaj vam rad gnije 'krompir in druga prstnina. Z gnojem ste na njivo vozili tudi plevelno seme, bolezenske kali in druge škodljive stvari, ko ste s takim, gnojem gnojili sadnemu drevju, ste pod drevesa polagali gnilobne bakterije, da so imele čim krajšo pot do sadja.«
Možu se je z-delo, da bi jaz utegnil imeti prav. Nič ni več rekel, samo poslovil se je s »Srečno« in pognal. Da bi bil pritrdil, mu pač ni dopuščal kmečki ponos.
izboljšuje rodne lastnosti zemlje. Z njim gnojimo spomladi.
Ker komposta po kmetih ni, bo treba uporabljati hlevski gnoj. Da bodo uspehi boljši, svetujemo gnojiti vrt s konjskim, ovčjim in kokošjim gnojem. Ta vrsta gnoja se najhitreje razkraja. Pri razkrajanju se razvija toplota, ki je spomladanskim zgodnjim rastlinam zelo potrebna. Ravno za konjski gnoj pa vemo, da je najbolj »topel«. Zato ga vrtnarji uporabljajo za tople gredice (Mistbeet). Slabši je goveji gnoj, ker počasneje razpada in razvija manjšo toploto. Najslabši je pa svinjski gnoj, ki je najbolj mrzel in najmanj zaleže.
Mnogi mislijo, da je za vrt najboljše gnojilo straniščnik. Toda motijo se. Ne samo, da je z njim gnojena zelenjava slabše kakovosti in da je s takim gnojem možen prenos okužbe (v človeških izločkih je lahko vse polno kužnih kali!), straniščnik zemljo zapacka in zbije, razen tega pa vrtne rastline slabo izkoriščajo njegove hranilne snovi, ker ne vsebuje skoro nobene fosforne kisline. Straniščnika torej ne bomo porabljali za gnojenje naših vrtov!
Ko smo zemljišče preorali ali prekopali, brazd ali grud nič ne drobimo. Brananje bomo torej opustili. Ta opravek prepustimo zimskemu mrazu, on ga bo izvršil najbolje.
Dogodbica me je vzbodbudila, da sem v naslednjih dneh s posebno pazljivostjo ogledoval kmečke domačije v okolici in oprezoval, dali bom našel pri kaki kmetiji kako sled o kompostu. Do danes se mi to še ni posrečilo, čeprav sem pri marsikateri hiši videl nekaj takega, kar bi bilo kompostnemu kupu precej podobno, a kompost še daleč ni bil. To so bili različni, več ali manj zapuščeni ostanki vejevja od sadnega drevja, in drugi odpadki, ki so ležali tam zaradi tega, *ker ni bilo nikoli časa, da bi jih bil kdo odstranil. Pravega komposta pa nisem našel.
Eno posledico — koristno, če me bo kdo ubogal — je pa tisti kup ob'cesti in vse drugo, kar mu je sledilo, le rodil. Sklenil sem slovenskim ljudem nekaj napisati o kompostu in njega pomenu za gospodarstvo.
Kaj je pravzaprav kompost?
Kompost je izrazito gnojilo, ki dela prhlico ali humus, .in nam kot tak pomeni dragoceno sredstvo za zbolj-šavanje puste zemlje. Kajti kompost sam na sebi predstavlja humusne sestavine, ki so y stanu zemlji dobavljati rodno plast. Zato pa gnojenje s kompostom — seveda dobrim in pravilno pripravljenim! — učinkuje takoj in je posebno dobrodošlo za zelenjadni vrt in za travnik.
Zanimivo je, da dobro dozorel in prav pripravljen kompost ne zaostaja mnogo za hlevskim gnojem. Oglejmo si približno sestavine tega in onega!
V	100 delih hlevskega gnoja, ki je sestavljen pretežno iz odpadkov goveje živine (kar velja za naše razmere), se nahajajo sledeče snovi v tejle množini:
organske snovi 22.0, dušik 0.50
fosforna kislina 0.25 kalij 0.55 apno 0.42
V	100 delih komposta so pa te snovi takole razdeljene:
organske snovi 75.0 dušik 0.35
fosforna kislina 0.20 kalij 0.25 apno 3.75
Kako se kompost pripravlja?
Temeljna sestavina vsakega komposta so najrazličnejši gospodarski in gospodinjski odpadki vseh vrst, ki jih sicer ne moremo uporabiti za gnojilne namene. Pri velikem pomanjkanju gnoja in umetnih gnojil je za našega kmeta še posebej važno, da ne opusti nobene možnosti, s katero mu je omogočeno zvišati količino domačega gnojila. In kompost pomeni tako zvišanje.
Odpadki iz gospodarstva so zelo različni: zeleni deli raznih rastlin, ki jih umen gospodar ne pušča vse naokrog, marveč jih zbira ter meče na kompostni kup. To velja tudi za plevel! Ne puščajmo plevelov na njivah, ker s tem pomagamo, da se spet zaseje ali ukorenini. Plevel je treba pobrati na kompostišče. Bo kdo rekel: kaj to pomaga, ko ga bom pa s kompostom spet trosil po vrtu in drugod. Trosil ga boš res, toda vsega prepelenega in predelanega ter gnilega, ki ne bo imel več moči, da se zaseje ali zakoreniči. Na kompostnem kupu bo moral ležati 3 leta!
Dalje sodijo na kompost drobni odpadki vej, listja in drugega dračja, ki ga nagrabimo po sadnih vrtovih in drugod. Tu<$ kuhinjski odpadki, v kolikor niso porabni za krmilo, se mečejo na kompostišče, ne pa na
Ruda
V	nedeljo, 29. septembra so naša dekleta uprizorila igro »Pri Gospodi«, ki so jo s sodelovanjem pevcev izvrstno izvedle. O dobrem uspehu so pričali tudi zadovoljni obrazi številnega občinstva.
Dne 1. oktobra se je poročil Stadler Hubert, Zidej po domače iz Srednje vasi. Za ženo je vzel Doro Marktl iz šmiklauža. Poročal je č. g. Franc Brumnik, župni upravitelj v Pliberku. Navzoč je bil tudi nevestin stric č. g. Niko Marktl, župnik v Rožeku.
V	narodnem oziru moramo pripomniti, da v naši občini še ni umrl duh nacizma. Najbližji so mu žal renegati, ki pozabljajo svoj rod.
Porofilo o prvem ai\iri,sho-rusSiem kongresu
Prvi kongres'avstrijsko-ruskega društva za kulturne in gospodarske odnošaje se je vršil pod častnim varstvom dunajskega župana generala dr. Theodor Körner-ja. Iz Koroške so se kongresa udeležili sledeči gospodje: zvezni svetnik Hans Gros-sauer, Franz V. Legat in dr. Manfred Lorenz od deželnega vodstva, kak:or tudi zastopniki vseh okrajnih mest, gospodje Adolf Baumgartner za Spital, Franz Knot-zer za Šmohor, Sepp Seherr za Beljak, Wilfried Mifzinger za Feldkirchen, Hans Hirtner za Št.Vid, dr. Martin Zwitter za Celovec, gospa Johana Rapold za Velikovec in Hans Stocklmair za Volšperk. Okraj Lienz ni bil zastopan radi nenadnega obolenja gospoda dr. Hans Grossa.
Kongres se je pričel dne 26. septembra z otvoritveno proslavo, pri kateri je imel župan dr. Theodor Körner otvoritveni nagovor. Predsednik društva dr. Hugo Glaser je prečital poslanico zveznega prezi-denta. Nato so imeli nagovore zastopniki demokratskih strank, vzgojni minister dr. Felix Hurdes, podžupan dr. Paul Speiser in svetnik Narodnega odbora Ernst Fischer ter iz svojega svetovnega nazora povdaril pomen odnošajev Avstrije s Sovjetsko zvezo. Ob koncu je imel nagovor zastopnik društva za kulturne odnošaje z inozemstvom g. profesor Wasietzki. General Sinjev je podal pozdrave sovjetske armade. Nato so sledila večdnevna zborovanja, prireditve in predavanja.
Vrl in yospetlfnfa
Prav malo kmečkih domov je pri nas v Sloveniji, ki ne bi imeli poleg hiše hišnega vrtička z razno zelenjavo. Marsikdo bi si morebiti mislil, čemu je na kmetih potreben še vrt, saj gotovo kmetu ne manjka njiv, kjer bi zelenjava pravtako uspevala, ter bi ne bilo treba ob obilici drugega dela skrbeti še za vrt. Tak človek gotovo ne pomisli, da so njive skoro vse bolj ali manj oddaljene od poslopij in tu nam pomaga vrt. Koliko časa in koliko nepotrebnih korakov si gospodinja prihrani, če ima vso za kuhanje potrebno zelenjavo takoj pri roki kadar jo rabi. Tu ima tudi tople grede, kjer goji zgodnje sadike za raznovrstno zelenjavo, kot n. pr.: kapusnice, paradižnike, salato itd., ter jih lahko mnogo boljše oskrbuje, če jih ima blizu. Tudi otroke lahko najlepše navaja k delu na vrtu. Izroči naj jim v oskrbo gredo in jim da potrebno orodje, da jo sami obdelujejo. Z pridelkom naj razpolagajo sami. Tako jim vzbuja veselje do dela in otroci se bodo še v poznejših letih z veseljem spominjali na svoj vrtiček.
Naj omenim še cvetice. Kje naj bi jih drugje dobili, da si z njimi okrasimo dom, če ne z vrtov, ki jih oskrbuje verna gospodinja.
Končno pa je l^po urejen in dobro uspevajoč vrtiček največje veselje gospodinje in domačih deklet, saj je to uspeh nühove lastne marljivosti in njihovih pridnih rok.
gnojišče. Prav tako pepel, ki je posebno dragocena sestavina komposta, saj vsebuje drevesni pepel 6 do 10% kalija in 30 do 35% apna. Prav tako vse- smeti, usnjeni odpadki, roževina itd. Dobro je vsem takim sestavitvam od časa do časa primešati malenkost hlevskega gnoja in zemlje. Prav posebno odlična sestavina komposta je straniščnik (fekalije) iz greznice (Senkgrube), ki ga v druge namene ^e kaže uporabljati. Straniščnik vsebuje lahko razne infekcijske klice in ga rastline v prvotni obliki ne izkoriščajo dobro, ker mu skoro popolnoma primanjkuje fosforne kisline. Zato si velja zapomniti, da bomo v bodoče straniščnik najbolje izkoristili v gospodarstvu, če ga ne bomo uporabljali za direktno gnojenje, marveč ga bomo prime-šavali kompostu. Da spada na kompost tudi cestno blato, smo povedali že v uvodh*
Kompost
Kreditne
Svoj čas smo v našem listu o kreditnih zadrugah že nekaj napisali. Vprašanje teh zadrug je pa tako važno za slovenskega kmeta, da moramo o njih šo inars'k-v povedati, kar bo našim ljudem samo v korist, če bodo vedeli in se po tem ravnali.
Moderno gospodarstvo nujno potrebuje kredit. To se pravi: kakor vsak drug gospodarstvenik, tako tudi kmet pride večkrat v položaj, da gospodarstvo nujno potrebuje denarja za kak koristen gospodarski načrt; kmetu je treba denarja za kakšno potrebno popravilo aii nakup gospodarsko donosnega predmeta (n. pr. zemljišča ali kmetijskega stroja ali kaj podobnega). In kaj rado se primer.i, da ravno ta-4 krat ni denarja, ko bi ga gospodar najbolj potreboval. Kaj napraviti ? Treba je denar vzeti na posodo,-ali z drugo besedo, treba je vzeti kredit.
Tako je v gospodarstvu bilo in bo. Če moraš denar imeti, ga pač moraš vzeti na posodo. Pri tem pa ni vseeno, kdo ti denar posodi. Pri posojilu sta važni zlasti dve stvari: prvič višina obresti, ki jih zahteva posojilodajalec, drugič pa rok vračila in način odplačevanja. In prav zaradi obresti in načina odplačevanja je že mar-sikak vaški mogočnjak pognal marsikaterega kmeta z njegovega grunta. Saj ,je znano, da so pred ustanavljanjem hranilnic in posojilnic vaški oderuhi posojali kmečkim ljudem, ki so bili v stiski za denar, po strahotnih obrestih. V par letih ' je bilo zaradi ogromnih obresti dolga še enkrat toliko. In ko je oderuh videl, da je njegov dolžnik ravno v takem gospodarskem položaju, da mu dolga nikakor ne more ta čas vrniti, ga je hipoma pozval, naj dolg z obrestmi vred takoj vrne. In posledice? Dolžnik zelo naraslega dolga sploh ni bil v stanu plačati. Upnik ga je gnal pred sodišče in domačija je prišla na dražbo. Po navadi je tak grunt kupil upnik sam. Na ta način je prehajalo v oderuhove roke eno slovensko kmečko posestvo za drugim, prejšnji lastniki in njih družine so pa morali z beraško palico po svetu ali so pa po oderuhovi' milosti smeli še ostati v hiši in mu tlakd delati. Tako je mnogo prej samostojnih kmetov prišlo v odvisnost vaških magnatov, ki so bili še največkrat tujega rodu.
Dandanes se to sliši kakor bajka iz davnih časov, pa je vendar od tedaj preteklo komaj nekaj nad petdeset let. Kadar človek ni v nevarnosti, kaj rad pozablja na svojega rešitelja. In tako je tudi z našim kmetom in njegovimi kreditnimi zadrugami. Kako jih dandanes rad podcenjuje in omalovažuje, ko mu trenutno ni treba njihove pomoči! Ali ene stvari ne sme naš kmet nikoli pozabiti. Da se kaj lahko prav kmalu pojavijo 'časi, ko bo spet za denar zelo trda. In prav lahko se marsikomu primeri, da bo moral iskati pomoči ravno pri domači zadrugi, ki jo sedaj v nič devlje.
Meni' se zdi, da je pameten tisti gospodar, ki daleč naprej gleda in računa z možnostmi, o katerih se danes nikomur
10.
»Veš, jaz te ne sodim hudo. Nisi ti kriva, da se je tako zgodilo. Tinetu pa ne korn nikoli odpustil. Premalo sem ga takrat prerahljal.«
»Pustiva to stvar z mirom in povej kako je na Prtovču. Kaj ti je Marjeta povedala?« Rotija je na vsak način hotela speljati pogovor na drug tir. Toda Jernej se ni vdal.
»Nisem prišel zato, da bi se o drugih menila«; je usekal. Kaj bi hodil v krogu kaiior konj pri gepeljnu? Enkrat se mera pogovoriti. Naj Rotija ne misli, da je že vsega konec.
»takole je s stvarjo«, je unesel be. edo. »Zvedel sem, da je .Tinetova bajta spet zaprta in da je potepuh zginil s Prtoma. Nobene škode zanj. S teboj ne misli zares. Kako bi bilo, ko bi se midva zmenila. Nič zato, da boš imela otroka. Saj bo tvoj. Še vedel ne bo, da mu nisem jaz oče.«
Utihnil je in mežikaje strmel v Rotijo, jo je Jernejeva odkritost dušila. Najprej se ji je zdelo, da se odpira nebo. Beli oblaki obkrožajo jasnino, toda sonce jih z neizprosno silo odriva, modrina se veča, kmalu jo bo za cel travnik. Toda nenadoma se zaženo oblaki nazaj, modrina se krči, samo za klobuk jo je še, samo še reža sa modri, nobene modrine ni več. Sama sivina, otožno plivkajoča kakor morje ob 'pozabljenemu otoku.
»Ne morem, Jernej, ne smem.« Rotijin "jas je bil kakor šustenje suhe rože. Čutila je kako se ji lomijo prsti, kako bi neka zadržana sreča rada planila iz nje, toda Marjetin togi obraz se ni zganil. Strmel je vanjo in Rotija je razločno slišala besede: Prisezi, da ne boš Jernejeva, tudi če bi ga začenjala imeti rada. Tudi žilica se ni zga-ftda na Marjetinem obiazu*.Nepremično je
zadruge
niti ne sanja! In prepričan sem, da gospodarsko modro ravnajo tisti kmetje, ki že danes resno računajo na gospodarsko krizo, ki se bo v večji ali manjši obliki prav gotovo pojavila takrat, ko bo kmetijskih pridelkov na trgu1 preveč. Za tiste čase je modro pripravljati vse potrebne ukrepe, kako si .bodo kmetje kot poklicna in gospodarska enota sami pomagali iz trenutne stiske. Kajti, ljubi kmet, če te bo v stiski reševal trgovec ali bankir, se ti bo prav gotovo slabo godilo. Pomagati si boš moral pač sam! Kako? To je ravno vprašanje.
Kjer imate domačo hranilnico in posojilnico, jo varujte in negujte, kakor punčico v očesu. Vaša je ta posojilnica! In to je veliko vredno. Kako se' ti bo zdelo, če boš v sili iskal kredita po tujih denarnih zavodih'?
Kjer 'pa svojih hranilnic in posojilnic še nimate, boste zelo modro ravnali, če takoj mislite prav resno na ustanovitev. Po toči zvoniti je prepozno, pravi naš pregovor. Kadar boste že v gospodarskih težavah, bo prepozno začeti šele z ustanavljanjem. Vsaj vse je treba že sedaj tako daleč urediti, da v primeru potrebe, posojilnica lahko takoj začne z obratovanjem.
Vem, kako ljudje modrujejo: sedaj ustanavljati posojilnico, bi bil nesmisel. Kdo bo pa nesel svoj denar v posojilnico! Res živimo trenutno v takem položaju, ko je vse negotovo. Ali računati moramo s 'tem, da se bodo časi lahko hitro spremenili. Pa tu-
di danes ne bi ravnal nespametno, kdor bi denar hranil v posojilnici. Če nas vsi znaki ne varajo, svetovni denarni zavodi ne bodo dopustili, da bi po posameznih državah .denar propadel, kakor se je zgodilo po prvi svetovni vojski. Taki pojavi namreč škodujejo urejenosti svetovnega gospodarstva, zato niso dobrodošli odločilnim denarnim gospodarstvenikom.
Najbolj pripravne in za kmečke razmere najbolj ustrezajoče so posojilnice Raiffei-senovega sistema. One dajejo zelo cenen kredit, ker imajo majhne režijske stroške. Posojila nudijo navadno na osebni kre-d i t, to se pravi na zadolžilnico, katero podpišeta poleg dolžnika še dva, plačila zmožna poroka. Rok za vračilo je po navadi srednji, po dogovoru.
Te posojilnice so zaradi tega tako pripravne, ker je vse delb upravnega in nadzornega odbora zastonj, brezplačno. Delokrog posojilnice je majhen,. tako da vsakega posojilojemalca tako rekoč vsak član upravnega in nadzornega odbora največkrat osebno pozna. Zato je pa tudi vanje naložen denar res v dobrih rokah. V predpisih imajo določbo, po kateri sme upravni odbor dajati posojila samo v gospodarsko donosne nameene, torej za napredek gospodarstva, ne pa v potrošne namene.
Po vsem, kar smo o kreditnih zadrugah in njihovem pomenu povedali, bodo naši kmečki ljudje lahko sprevideli, da je gospodarsko pametno, že obstoječe kreditne zadruge skrbno čuvati, pa tudi misliti pravočasno na njih ustanovitev, kjerN jih nimajo. Gotovo bodo prišli časi — in morda kmalu -— ko bodo ljudje zelo veseli svojih domačih denarnih ustanov.
O kmečkih poslih
Ko govorimo o socialnih razmerah na deželi, se moramo za hip pomuditi pri vprašanju kmečkih poslov. Ravno pri njih se neurejeni socialni položaj najjasneje kaže. Pri tej priliki se bomo dotaknili tudi kmečkih delavcev (dninarjev, pa tudi štal-■ nih kmečkih delavcev).
Dandanes je dobilo ime hlapca ali dekle na deželi tako slab glas, da moramo kmečkega posla skoro po pravici prišteti med one poklice, ki so na poklicni lestvici uvrščeni med najnižje poklice sploh. Na splošno velja danes med pode-, želsko mladino naziranje, da gre za kmečkega hlapca ali deklo pravzaprav samo tisti fant ali dekle, ki si drugače na noben način ne more pomagati. Kdor koli pa le količkaj more, se prerine vsaj za hlapca v mesto. Bolje je namreč biti hlapec v mestu, in to iz različnih razlogov. Da v očeh podeželskih deklet velja mesto služkinje v mestu mnogo več, kakor pa mesto »kravje dekle« na kmetiji, je tudi splošno znana resnica. In ta položaj se od leta do leta bolj in bolj slabša.
Nekatere vzroke za to naziranje smo že navedli v naših prejšnjih člankih o begu mladine z dežele. Spomnimo se na naše
razmišljanje o gospodarskih vzrokih za beg z dežele! Tam smo navedli,- da je kmečko delo težko, človek je pri njem največ umazan, traja od ranega jutra do poznega večera, pa je razmeroma med najslabše plačanimi deli. Danes pa kratko preglejmo socialne vzroke! O socialnem zavarovanju za bolezen in za starost smo ž,e govorili. Če velja privlačnost tega zavarovanja za kmečkega gospodarja samega in njegove družinske' člane — koliko bolj vabljivo je tako zavarovanje za hlapca in deklo! Dokler to vprašanje ne bo za podeželske posle zadovoljivo rešeno, in dokler ne bodo v tem oziru nekako izravnani z industrijskimi delavci, bo uspešen boj zoper beg z dežele z drugimi sredstvi zelo težak.
Toda ni samo zavarovanje za bolezen in starost med socialnimi vzroki, marveč jih moramo» omeniti še nekaj, da bo slika s te strani dovolj jasna.
Koliko smo že lepega slišali in brali o pravem in pristnem rodbinskem razmerju, ki vlada — ali je vsaj nekoč vladalo —-med kmečkim gospodarjem, gospodinjo in njuno družino, pa med njunimi posli. Prav veliko je bilo že povedanega o skupni skledi, iz katere zajema gospodar prav tako
visel pred Rotijinimi očmi in srepi pogled Jernejeve sestre je bil pogled preiskujočega sodnika.	!
Jernej je bedasto buljil vanjo.
»Ne smeš? Kdo ti more braniti?«
»Vsi, ki tebe poznajo.« Rotija je skušala vloviti ravnotežje. Samo da bi Jernej odšel, da bi ne rekel nobene besede več, da bi jo pustil z mirom.
»Misliš zavoljo otroka? Saj je tvoj. Boljši oče bi mu bil kakor Tine.«
Jernej je ujel misli, ki jih je bil v svoji koči premlel in uredil. Zdelo se mu je, da je prijel za pravi konec. Ni ga hotel izpustiti.
»Vsi bi se ti smejali. Najbolj Tine. Saj moraš sam spoznati, da iz tega ne more nič biti. Jaz se ne bom'poročila. Vem. da je tako najbolj prav. Meni verjemi :	ne
sili vame, ko sem taka kot bi me kdo pretepel.«
»Potrebovala boš moža bolj kot kakšna druga. Menda nočeš,' da bi bil otrok celo življenje revež. Otrok brez očeta je kakor drevešček brez opore. Ljudje ga pehajo sem in tja in vesela boš morala biti, če ga bo kdo hotel za pastirja.«
Jernej je vedel kje bo Rotijo najbolj zadel. Kar zdrznila se je in. splašeno pogledala.
»Za pastirja? V šole ga bom dala. Nihče ga ne bo pehal in suval.«
Rotija se je kar tresla. Jerneju se je zdelo, da je prehudo rekel in je skušal besede omiliti.
Spisal Karl Mauser
'»Ne .mislim, da bi ravno moral za pastirja. Kdor tebe pozna, bo tudi za otroka vedel, da ni slab. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Bog ne zadeni, da bi otroku slabo želel. Samo dobro mu privoščim, toda sama veš, kakšni so ljudje. Prej nekomu slabo voščijo kakor dobro.«
»Toliko bom že zaslužila, da mi otroka ne bo treba porivati in ponujati ljudem. Vem, kako delajo z nezakonskimi otroki.«
Besedo nezakonski je bolj izgoltala kakor izgovorila. Kar ni mogla razumeti, da bo njen otrok kakor izgubljen.
»Saj ni treba, da bi bil nezakonski«, je poskušal Jernej vendarle priti na jasno. Prestopal se je in mendral in čezdalje bolj majhnega se je počutil.
Rotijine oči so prosile. Kakor, da se ji meglijo se je ozirala naokoli.
»Ali ti je slabo? «se je ustrašil Jernej in stopil bliže. 'Rotija se je izmaknila in vzdignila roko.
Potlej se je zagnala proti bajti in se sesedla na klop. Glava ji je omahnila na steno, bledica ji je spila v trenutku vso rdečico z obraza in ko bi brž ne priskočila Marička bi Rotija zdrsnila ob steni na tla. Tako pa je padla v travo samo zaseka, ki jo j p še tiščala v roki.
Jernej ni vedel, aii bi se obrnil in šel, ali bi počakal. Lotila se ga je težka pobitost, strah za Rotijo in čutil je, da se mu v kolenih tresejo noge.
Marička je z vodo Rotijo spravila k za-
kakor njegov hlapec, gospodinja prav tako kakor njena dekla. Še dandanes radi stapljamo razmerje med domačimi in posli na kmetih za zgled, kako naj bi bilo urejeno tudi razmerje med mestno gospodinjo in njeno služkinjo.
In koliko je bilo že lepega in vzpodbudnega napisanega o odnosih kmečkega posla do družine in kmetije, kjer dela in \živi. Hlapec in dekla pravita gospodarju in gospodinji vedno: »oče in »mati«. Živina in orodje, zemlja in pridelki na nji niso last tega in tega kmeta, temveč je vse to-»naše« in celo »moje«. Hlapec, ki orje s parom konj na njivi, pa nanese pogovor na konje, ne govori o njih drugače ko o »mojih« konjih; in dekla, ki razobeša perilo svoje gospodinje, katerega je oprala, ne pravi sosedi drugače, ko da obeša svoje perilo. Ti zgledi, ki so deloma resnični še danes, nam res zelo nazorno govorijo o pristnem družinskem duhu, ki vlada med gospodarjem in njegovim po'slom. In ko zvečer vsi skupaj pokleknejo k skupni molitvi rožnega venca, jih to »žebranje« duhovno veže v pravo notranjo, organsko skupnost, ki je več vredna kot vsi predpisi različnih odredb in paragrafov.
Resnica je: tako razmerje med domačo družino in posli je najboljše jamstvo, da bo domačija prospevala in da bo nad njo plaval'tudi božji blagoslov. Kmet dobro ve, da je njegovo delo v veliki meri odvisno od božjega blagoslova; zato nanj mnogo da. Vendar pa v zadnjih desetletjih opažamo, kako se z vedno večjo naglico v kmečki duševnosti poraja čuden razkol: 'pristni kmet s svojo družino še vedno vneto, prosi Boga za blagoslov in pridno moli, na drugi strani se pa bolj in bolj pogreza v pristni materializem. Kmet je »materialist« pravzaprav vedno bil in vedno -bo. Toda ta njegov materializem ni tiste vrste, kakor ga učijo razni, moderni materialisti. Kmetov »materializem« je materializem vsakdanjega kruha, za katerega se peha v trudu in znoju od jutra do večera. Saj se vendar vedno ukvarja s samo »materijo«, s samimi snovnimi rečmi — kako bi potem ne bil neke vrste materialist! Posebno še, ker je njegova materija« tako zelo potrebna za življenje vsakega človeškega bitja!
Toda kmet — mislim vedno predvsem na slovenskega, kmeta, čeprav drugi niso n'č boljši — se pogreza v oni drugi materializem. Na zunaj se sicer še kaže, kakor da bi se zanesljivo držal starih izročil in navad. Še vedno izpolnjuje svoje verske dol-' žnosti in vsak dan moli, ali to postaja vedno bolj samo navada brez notranje vsebine. V resnici se pa v notranjosti, v duši njegovi porajajo iz prejšnjega kmečkega materializma nove sile pristnega materialističnega mišljenja, ki z izpolnjevanjem verskih dolžnosti in z dnevno molitvijo ni več združljivo. Sedanji časi so nam odkrili v prav znatni meri zastor v kmetovo duševnost. In s strahom smo ugotovili in ugotavljamo, da je pri-marsikateremu kmetu njegova miselnost zelo materialistična. Reči je treba, da v s i kmečkj ljudje niso materialistično razpoloženi.	(Dalje prih.)
vesti. Potlej je sedla tesno k njej, tako da se je imela kam nasloniti.
Jernej je vseeno, prišel do' bajte. Rotija je dvignila oči in že precej pri moči rekla: »pridi drug teden, Jernej. Danes mi ni dobro. Če boš šel jutri kaj k Marjeti, mi prinesi nekaj jajc in mleka. In pozdravi jo. Pa še to ji povej,' da besedo držim. ,Boš?«
»Bom«, je bil Jernej ves poklapan. — »Zbogom«.
Rotija je gledala za njim, potlej se pa z vso težo naslonila na Maričko in zaihtela.
»Kakšna reva sem, Marička: Komaj se splača, da živim.«
Marička jo je božala po roki in ni rekla besede. Jernej se je na koncu jase obrnil, potlej pa zginil v smrekovju.
Koj drugi- dan je gozdar klical Rotijo v kočo. Ustrašila se je, da je bila kar siva.
»Vse po pravici povej in lepo prosi«, ji je šepnila Gotova pred barako. Prav zavoljo Rotije ni šla domov. Nedelja bo morda malo bolj pusta, toda če Rotijo spet kaj prime, bo pa le rabila koga.
Zdaj se bo odločilo, je razbijalo Roti ji srce. Najraje bj videla, da bi biio od bajte do koče dan hoda, da bi lahko vsako besedo posebej premislila.
Potrkala je s strahom in ko se ie gozdar prvič oglasil, ga še slišala ni.’ Dvakrat je moral reči: naprej.
Kakor da stopa pred sodnika, tako je stopila v sobo. Gospod Lovrenc je sedel pri tisti mizi kakor takrat, ko ga je prišla prosit za službo. Le da se je danes zdel Rotiji bolj resen, skoraj teman. Obrvi je imel trdo potegnjene proti nosu in z roko je bobnal po mizi.
»Sedi , ji je pokazal stol in jo nekaj časa trdo in zvedavo gledal
»Čigav je? Aii je Jernejev?«
Izgledi avstrijske petrolejske proizvodnje
(Nadaljevanje in konec.).
Dejstvo, da se sme računati z nekako 1,000.000 tonami mirnodobske proizvodnje letno, je imelo za posledico, da je Av-strija preko noči skočila na tretje mesto kot petrolejski producent v Evropi. Prvo mesto zavzema Rusija, ki producira skoro 11 bi celokupne petrolejske proizvodnje na svetu in je s tem na drugem mestu za USA, ki proizvajajo 64% in pred Vene-cuelo (10%) in Mexiko. Na drugem mestu kontinentalne proizvodnje stoji Rumunija, ki je s 5,300.000 tonami letno istočasno na petem mestu kot svetovni producent. Z 1,000.000 t. prekaša Avstrija v proizvodnji petroleja vse ostale evropske dr,-žave, ki pridobivajo letno:- Madžarska 700.000 t„ Poljska 400.000 t., Nemčija 700.000 ton, Nizozemska 3600 ton itd.
Čeprav avstrijska nafta ne predstavlja kvalitativno one procentualne vrednosti kot n. pr. ameriška (36% bencina), obrača vendar vedno večjo pozornost mednarodnih petrolejskih krogov na sebe: 1. radi svojega centralnega položaja na evropskem tržišču in 2. radi izredno ugodne transportne zveze preko Donave. Na ev-
ropskem tržišču bi avstrijska nafta, mogla uspešno konkurirati velikim mednarodnim koncernom. Zato slednji ne izpuste nikake prilike, da se ne bi pozabavali s tem . vprašanjem. V zvezi s tem se celo najavlja obisk ameriškega petrolejskega magnata Rockefellerja, ki kaže osebno veliko zanimanje za avstrijska petrolejska ležišča, ki jim posebno .smeli optimisti obetajo maksimalno letno proizvodnjo do 2,000.000 ton.
Avstrijski vladni krogi kot tudi gospodarstveniki ne kažejo mnogo navdušenja nad izrednim zanimanjem mednarodnega petrolejskega kapitala za avstrijski petrolej, čeprav jim slednji obljublja investicijski kapital, industrijske naprave, posebno rafinerije in strokovni personal. In še manj se morejo pomiriti z gotavim dejstvom, pred katerega so jih postavile ruske okupacijske oblasti, ki so po zasedbi vzele petrolejske polja okoli Zisters-dorfa v svojo režijo in pričele z eksploatacijo. Rusi predlagajo ustanovitev velike rusko-avstrijske petrolejske družbe, ki bi imela pravico izkoriščati petrolejska nahajališča v vsej Avstriji. V svojih za-
HAeSADflV KRJ/ANKA
tommm1 r p r r r r r		3 r iu r r i r4 r mmmm	
Hi1* !17 I18 I r Mili	1	j	1 . 1	1 jao 1	|2I |22 j23		i24 m 1 m
*r 1 r m n ewBiia		■»■ir i 1 1	
mr 1 1	is311 1 s321331	m	34	j 35 j 36	37	|:i3 j	ggpj)	401 m
u 1 1.1 mr 1 1 r r		H!	|t ' j	ju; 47 f	j|||| 48	1	1	j49	
50151! ! «r 1 1 1 r 1 m mi umi ir i ^ i "! 1 1	1 1 r IIIII ■•■■«TTi			
Besede pomenijo.:
Vodoravno: 1 Slovenski koroški pesnik in narodni prebuditelj, 16 Gora na Koroškem, 19 Sosednja dolina, kjer tudi ^betežno Slovenci prebivajo, 21 Kraj na Slovenskem Koroškem, 25 Prihodnjik, 26 Eden od obeh slovanskih apostolov, 28 Začetek, 29 Podzemeljska duplina, 30 Koroški izraz za »kje«, 31 Rodbinsko ime Prešernove pesniške ljubezni, 34 Od ognja zajet, poškodovan, 38 Stara, skrajšana oblika veznika, 39 Prva ženska, 41 Tuje žensko krstno ime, 42 Gojenje, hranjenje, 43 Gora v Karavankah, 45 Vrsta žita, 46 Žensko krstno ime, 48 Valuta sosednje države, 50 Krajša beseda za »sinovi«, 52 Vzravnano cestišče, tudi zračni pritisk, 53 Kazalni zaimek, 54 Kraj pri Velikovcu, 55 Števnik ali pa zaimek v pomenu »prvi«, 57 Ploskovna oblika, 58 Preprosta jed, 59 Kraj južno od Vrbskega jezera, 60 Druga beseda za cunjo.
Navpično: 1 Umira, odmira, 2 Dejanje ali pa tujji uradna listina, 3. Kazalni zaimek kot pri 53 vod., 4 Največja de-
žela v angleškem cesarstvu, 5 Pritrdilni-ca, 6 Stara oblika vprašalnice, 7 Štirinajsta in devetnajsta črka ,v abecedi, 8 Kot pri 38 vodoravno, 9 Drevesni sadež, 10 Prva in peta črka v abecedi, 11 Geometrijski izraz, polmer trikotniku včrtanega kroga, 12 Predzadnja in trinajsta črka v abecedi, 13 Dva enaka samoglasnika, 14 Reka, ki izvira na Gorenjskem, 15 Črn zimski ptič, 16 Splošni, navadni, skupni, 17 Reka v Jugoslaviji, pa tudi žensko ime, 18 Seznam imen, 20 Redovnica, 22 Predlog, 23 Kraj v neposredni bližini Celovca, 24 Škoda, škodljivost, 27 Kralj ptičev, 31 Namizno pogrinjalo, 32 Moško krstno ime, 33 Enako, slično, 35 Pri življenju, nasprotje od »mrtvi«, 36 Majhna denarna enota, 37 Kmečko moško ime, 40 Žensko krstno ime, 41 Poziv k molčanju. 44 Odgovor na vprašanje »kak«, 47 Nikalnica, 49 Žensko ime, 51 Kemična označka za iridij, 56 Pesniška oblika.
Pripomba :	Naše nagradne križan-
ke iz prejšnje številke so se nekateri ustrašili, drugi so jo pa le spretno dopolnili in rešili. Poizkusiti še vi svojo srečo.
htevah, ki se nanašajo na Zistersdorf, se ruske oblasti naslanjajo na zaključke Potsdamske konference, kjer so jim bile prepuščene pravice do nemške imovine na njihovem okupacijskem področju Avstrije.
Premoženjsko stanje petrolejskih naprav v Zistersdorfu kaže po nekih ameriških podatkih približno sledečo sliko: 65% nemškega kapitala, 15% angleškega, 5% ameriškega, 5% avstrijskega itd. Kak bo izhod teh interesnih borb, je težko predvidevati. Vsekakor so pa sovjetske oblasti na avstrijskih petrolejskih nahajališčih izredno zainteresirane, deloma vsled reparacij, deloma radi premaknitve njihovega vplivnega območja v centralno Evrope.
Uradni avstrijski krogi posvečajo v poslednjem času izredno pažnjo glasovom, ki naznanjajo skorajšnjo sprovedbo internacionalne kontrole nad vsemi izvori petroleja na svetu. Kot je pred nedavnim izjavil šef oildelka za nafto pri ameriškem zunanjem ministrstvu John A. Loftus, bi bilo neobhodno potrebno, da bi se v sklopu Organizacije Združenih Narodov (UNO) ustvaril obširen petrolejski statut, ki bi zagotovil po možnosti čim bolj pravično razdelitev nafte med vse države na svetu. Petro'ej je izredno nevaren činitelj, ki le prerad dovaja do mednarodnih sporov. Da bi se to preprečilo, bi se morala zmanjšati moč velikih petrolejskih trustov, katerih neprestana ekspanzivnost izziva ri-valiteto pri drugih državah. Pri UNO bi se v ta namen morala ustvariti posebna kontrolna instanca, ki bi regulirala vsa s petrolejem v zvezi stoječa gospodarska in politična vprašanja. — To je seveda šele načrt, ki morda še dolgo ne bo sproveden v delo. Vendar se male držaVe, kot je Avstrija, sličnih idej oprijemljejo s posebno nado, ker vedo, da se morejo samo z internacionalno kontrolo svojih petrolejskih bogastev izogniti težkim posledicam, ki jih sicer more imeti borba velikih mednarodnih interesnih grup okoli avstrijskih petrolejskih polj.	dr. r. k.
Novice v enem stavku
Grčija je zaprosila Anglijo za orožje, ki ga potrebuje za vzpostavitev reda v deželi.
Amerika in Anglija proučujeta sovjetsko noto Turčiji, v kateri zahtevajo Sovjeti revizijo Montreške pogodbe.
Zagovornik nadškofa Stepinca je zahteval oprostitev za svojega klienta, ker nadškof ne more odgovarjati za zločine drugih.
V	Mariboru 50 postavili pred sodišče gen. vikarja Jeriča, ker ga obtožujejo organiziranja teroristov.
United Press sporoča, da je maršal Tito na osnovi katoliškega cerkvenega zakona izobčen iz Cerkve, ker je postavil pred sodišče nadškofa Stepinca brez soglasja Vatikana.
Maršal Tito je 6. tm. sprejel ameriškega veleposlanika v Beogradu Richarda Patter-sona.
V	Sloveniji so se pričela volilna zborovanja v zvezi s predstpječimi volitvami za ustavodajno skupščino Republike Slovenije.
Obsodbe vojaških sodišč
V Celovcu je obsodilo vojaško sodišče Jožefa Freisitzerja na globo 2000 šilingov oz. dva meseca zapora, zaradi nepopolnih podatkov svojih, skladiščnih zalog in nedovoljene prodaje blaga. — Anatola Sendreh je bil obsojen na šest mesecev zapora, ker je ukradel v britanskem uradu poštne znamke. — Stanislaus Wieser je prestopil za civiliste prepovedan prostor ter bil zaradi tega obsojen na' en mesec, zapora. — Johanna Hertel in Lotte Trop-per sta bili zaposleni v Gift Shop in vzeli od tam različno blago. Hertel je bila obsojena na 500 šilingov globe oz. dva meseca, Tropper pa na 150 šilingov oz. 14 dni zapora. Avstrijec Christian Lautschacher je ponovno prekoračil brez dovoljenja av-strijsko-jugoslovansko mejo, da bi se udv. ležil političnih zborovanj. V noči pred nameravanim obiskom zveznega predsednika dr. Rennerja na Koroškem, je pisal na cesti med Krivo Vrbo in Celovcem irre »Tito« na različna mesta, da bi pokazal, »da so še pripadniki Tita in antifašisti na Koroškem«. »Ljudje kakor ste Vi«, je rekel sodnik, »so tisti, ki ne puste priti tej raztrgani deželi do miru in ne puste, da se zacelijo rane, ki jih je prizadela vojna.«. Leutschacher je dobil osem mesecev zapora.
Vojaško sodišče v Lienzu je obsodilo Matildo Monitzer na en dan zapora, ker je šla brez dovoljenja v zaporni pas. Isto kazen je prejel Jaropolk Babajev, ker je prekoračil 10 kilometersko območje. Alois ■Pertolini, je prekoračil dvakrat mejo in pri tem tihotapil blago in necenzurirana pisma. Obsodili so ga na 21 dni zapora. Tudi Roman Zebusch je hotel prekoračiti mejo. Dobil je isto kazen in bo potem poslan v taborišče Peggez.
M A O Q€.lLA\Sii
Službo šoferja iščem. Imam izpit za 3. in 4. razred. Naslov v upravi »Koroške kronike«.	193
Slovenščino (tudi za učiteljski izpit) poučuje profesor. Ponudbe poslati na: Prof. Avanzini, Celovec (Klagenfurt), Baumbachplatz 6.	188
Slovenec, star 26 let, elektromonter, veselega in simpatičnega značaja, želi radi ž.enitve spoznati Slovenko od 18—-22 let, najraje iz Celovca. Samo dekleta, ki imajo resen namen, naj izvolijo poslati svoje pismene ponudbe s sliko, ki bo gotovo vrnjena, pod značko »Srčna
■ kultura« na: Postlagernd Feldbach bei Graz, Steiermark.	185
38-letni tovarniški mojster z dobro eksistenco želi spoznati gospodično ali vdovo (z 1 otrokom), ki zna slovensko in bi imela dobro srce ter nudila tolažbo mirnemu, tihemu nasilno izgnanemu brezdomcu. Ponudbe poslati na upravo »Koroške kronike« pod značko »Celovec«.	194
Kar naravnost je dregnil. V trenutku je imela Rotija vso kri v glavi. Ni se upala dvigniti oči v katerih je začutila mokro.
»Ni Jernejev. Jernej'je pošten in nič nimam z njim.«
Gozdar je videl, da so ji pritekle solze. Ni mislil biti za sodnika, zato se mu je obraz zvedril in mehkeje je vprašal:
»Si vedela že takrat, ko si se prišla ponujat v .službo ? Morda si ravno zato prišla ?«
Čakal je na njen odgovor. Rotija je samo prikimala. Gospod, Lovrenc je naprej bobnal po mizi.
»Potlej je zdaj že četrti mesec.«
Rotija je, pokimala.
»V dolino boš morala. Čez zimo torej ne boš mogla ostati v Jelovci. Lahko te kaj prime.«
V gozdarjevih besedah ni bilo nič strupenega, nič hudega. Rotiji se je zdelo, da, ima gospod Lovrenc' z njo usmiljenje.
»Tako rada bi ostala tu«, je komaj zjec-Ijala. Bojim se jezikov. Do zdaj mi ni bilo 'še nič in vem, da mi ne bo. Do Treh kraljev bi lahko zdržala.«
Dvignila je oči, ki so prosile.
»Če se kaj nameri, bom jaz kriv«, se je gozdar otepal Rotijine prošnje. »Ako nimaš ti pameti, jo moram jaz imeti. Vem kako je s to stvarjo. Sam imam ženo in otroke.«
»Nihče vam ne bo nič rekel. Saj ne bom sama. Čotova Marička pravi, da bo tudi ostala.«
Rotija se je lovila na vsako, bilko.
»Kdaj misliš, da bo otrok?«
»Ob koncu marca, mislim.«
»In ti bi rada ostala do treh kraljev v Je1ovc:? Ali nimaš na Prtovču nobenega
svojega človeka? Kje je pa oče?«
»Ne vem, njegova bajta je zaprta. Nihče ne ve, kod je. Jaz ne sprašujem zanj, ker ga ne maram.«
»Pa ga vsaj toži. Za otroka ti mopa vendar plačevati.«
Gospod Lovrenc je že skoraj pozabil, zakaj jo je poklical.
»Nočem; nisem se mu prodala, da bi me plačeval. Tudi beliča nočem od njega. Otroka bom sama redila, brez njega.«
Rotijina rdečica je prehajala v bledico. Zdelo se ji je, da jo zapuščajo moči, da je gospod Lovrenc za mizo silno daleč in da ga komaj še vidi.
»In zdaj se bojiš jezikov?«
»Da.« Gozdarjev glas je prihajal kakor z drugega brega široke reke.
»Če bodo drvarji še tu, posebno Jernej, potlej bi nemara lahko ostala. Ko bi prišlo kaj čezte, bi te Jernej s sanmi brž potegnil v Radovljico k zdravniku.«
Rotija je sicer videla, da gozdar govo,-ri, videla je še kako je vstal, zbudila se je pa na blazinjaku. Preplašena je zrla v zaskrbljeni gozdarjev obraz.
»Tako sem se bala, da me boste nagnali v dolino. Nočem zdaj med ljudi. Nočem doli. Pustite me do treh kraljev tu. Do tedaj bodo ljudje že vse vedeli in jeziki se bodo unesli.«
Rotija se ni mogla več zdržati. Bruhnila je v jok.
»Ne bom te gonil doli. Lahko ostaneš, toda sama glej kako ti bo šlo. Na spij ta kozarček likerja, da prideš k sebi.«
Rotija je vstala, v obraz kakor na novo prebeljen zid. Gospod Lovrenc je koračil po sobi in sam zase nekaj mrmral.
»Toži ga, hudiča. Tako ti povem: to-
ži ga. Sicer trpljenja ni mogoče plačati, toda za otroka boš veliko potrebovala. Sama ne boš zmogla.«
Rotija je samo jokala. V dolino ji ne bo treba iti, ta skrb je zdaj proč, ostane samo ' še sramota. Te ji nihče ne vzame. Padla bo nanjo kakor nagnusna pošast.
»Zdaj pojdi in ne vekajl« Gozdar se je ustavil pred" njo in jo toplo pogledal.
»Otrok je pa le božji dar. Nič ni kriv. Če bo po tebi, bo lahko živel.«
Rotija se mu je zahvalila in se obrnila k vratom. Noge so se ji še tresle, toda nekaj je padlo od nje.
»Pri delu se ne ženi. Ne< moreš kakor druge«, je gospod Lovrenc še zavpil za njo.
Rotija je že omahovala proti bajti. Jesensko sonce je zlatilo bukovo listje, ki se je spreletalo z drevja. Zrela jesen je bila težka in od nekod je dišalo po kopi. Rotija je dihala globoko, kakor bi se bala, da bi se sicer zadušila. Kakor pijana je motoglavo opletala navzdol .
»Da bom le smela ostati. Vsaj to. Do januarja je še daleč, do tedaj se bo pa že kako nakrenilo.«
Južino ji je skuhala Čotova Marička. Sama si je ni mogla. Bila je še vsa zmedena in roke so se ji kar naprej tresle.
»Umiri se že\ vendar. Saj se je'vse dobro izteklo. Lahko bi se slabše.«
Toda Rotija se ni mogla umiriti. Saj mora vendar tudi na Jerneja misliti in na njegove besede, na Marjeto, na Tineta, na Jaskovo Mico in njen strupeni jezik, na ves Prtovč, ki bo zijal, kakor da je vse pr-tovške hiše strela oplazila.
Ste že slišali kaj ? Za kriščevo voljo, Rotija iz Škovinčeve kajže bo imela otroka.
Kaj takega? Bog se nas usmili. Pa s Tinetom, ki bo kmalu v arestu, če že ni. Bajto ima zaprto in nihče ne ve nič zanj.
Rotija že v naprej vse sliši. Jaskova bo imela prvo besedo od klepeta jo bo jezik pekel. 'Njene besede bo pogrevala Bergantova in jih zanesla v Podlonk, od tam se bo greh raznesel na Češnjico, v Dražgoše, na Studeno in ne bo dolgo, ko jo b, do opravljali že pri Štefanu v Selcah. Do kosti jo bodo obrali, vsako njeno pot s Tinetom premislili, prejšnje laži bodo zdaj resnica in zagovorniki bodo redki. Morda Marjeta in Rahotova Neža. Težko še kdo drugi.
Rotijo je kar stresalo. Južine se je komaj pritaknila. Še nikoli se ji niso koruzni žganci uprli. Danes so se ji. Tudi žlice ni več spravila doli.
»Ne morem«, se je otepala Maričke, ki je silila vanjo. »Tudi mleko mi ne diši. Kaj kislega bi morda še pojedla.«
Marička je nalašč pristavila krompir. »Morda ti bo krompirjeva solata šla. Saj te razumem, vsaki se rada v tem času kakšna jed pristudi.«
Rotija je bila Marički zelo hvaležna. Kakšna druga bi ji očitala, da je pristu-jena, Maričko je pa samo potrpljenje. Če bo ostala čez zimo, se Rotija zase ni bala-
Popoldne sta presedeli v rebri. Sonce je bilo toplo, ptiči so se oglašali in lepo je bilo opazovati oblačke, ki so se vozili proti bohinjskem kotu. Na drobno so bili skodrani, razpotegnjeni v vsemogoče oblike, ki so jih vetrovi zdaj ožili, zdaj širili.
»Da bi bil človek oblak«, je vzdihnila Rotija.
(Dalje prihodnjič)
„Koroška kronika" izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je tr eba plačati v naprej. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.