i ■ wmmm PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1946, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trainili. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik O- "0 !> » O Tf žt O- (_ Cena 500 lir - Leto XL. št. 61 (11.784) Trst, torek, 13. marca 1984 Z nedeljske manifestacije pod geslom »Mir-sožitje-razorožite Sindikalne organizacije treh sosednih držav izpričale svojo željo po miru in sodelovanju Le medsebojno zaupanje, spoštovanje in enakopravno sodelovanje zagotavljajo mir in stabilne odnose v svetu - Proti »ravnotežju strahu« BOGO SAMSA LJUBLJANA — Mir, krepitev demokratičnih odnosov, sodelovanje, spoštovanje med ljudmi, ta gesla so Lila v ospredju veličastnega zborovanja, ki so ga priredili v nedeljo Y Ljubljani sindikalisti Italije, Avstrije in Jugoslavije. Zbrali so se delavci treh dežel, da potrde skupne težnje po razorožitvi, ustavitvi blokovske oboroževalne tekme. Zborova-nJe_ v dvorani ljubljanskega razstavišča je otvoril v imenu mestnega in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Drago Selinger, nato pa so spregovorili sindikalni predstavniki. . V imenu pobudnikov in organizatorjev je prvi spregovoril predsednik republiškega sveta ZSS Marjan O-r°žen, y je obsodil sedanje zaostro-Yanje mednarodnih odnosov, za kar te poglavitni vzrok v blokovski razdelitvi sveta. Močnejši od potrebe vseh ljudstev so danes ekonomski in Jdeološko-politični cilji vojno polit ič-..blokov, kajti za njimi stoji sila, stoji orožje. nadaljevanje na 3. strani Gravinijev predlog sprožil odobravanje, a tudi pomisleke V italijanskih sindikalnih }gih in sploh v krogih, ki so tako drugače povezani z delovnimi portomi ................... -—-, so naleteli predlogi tajni-LGn., komunista Sergia G aravi 1 o preureditvi premične lestvi e reformi sistema plač, na živahne "tentar je. Garavini je predlagal, [ P> ponovno obudili neposredna ’aJanja v podjetjih, preuredili pre-,nP lestvico, pa tudi skrajšali ali ojsali termine povišic, pač glede te, če bi bila inflacija manjša večja. dtem. ko je dal še nekaj drugih pOgov je poudaril, da bi morali nameravane reforme proučiti Jpai z delavci ter nato predložiti parlamentu in delojemalcem temeljni načrt za delo Ln zaposlitev, za razvoj in reformo sistema plač, vendar pa »kompromis, ki bi spremenil le obliko, ne pa bistva, bi ne bil sprejemljiv«. Kot se je izvedelo so o teh predlogih Gara vini j a včeraj razpravljala tajništva CGIL, CISL in UIL. Vodstvo OGIL je svojo sejo prekinilo in od godilo na sredo. V petek pa ne bodo na seji vodstva izdelali le predloga večine, ampak celotnega konfederalnega tajništva. Glavni tajnik CGIL Lama na vprašanje časnikarjev, »če se kaj premika«, ni hotel NADALJEVANJE NA 2. STRANI ZADNJA VEST Ugrabitelji izpustili malo Federico Isoardi SAVONA — Včeraj pozno zvečer so ugrabitelji izpustili malo Federico I-soardi, ki so jo ugrabili 12. januarja. Po dveh mesecih pogajanj je oče, ki je eden od lastnikov turistične agencije Alpitour, plačal odkupnino. Kaže, da so 8-tetno deklico izpustili v kraju Sanda v Liguriji nekaj pred polnočjo. Otrok je potrkal na vrata bližnjega župnišča, ter povedal duhovniku, ki mu je odprl vrata: »Jaz sem Federica iz Culica.« Duhovnik je nemudoma obvestil karabinjerje, ki so odpeljali deklico v Celle Ligure in takoj obvestili starše, ki so še isti trenutek odpotovali v Ligurijo. Tako se je po dveh mesecih srečno končala dogodivščina male Federice. Začetek 1 ricmanjskega tedna Z odprtjem visoko kvalitetne razstave priznanega slovenskega kiparja Janeza Pirnata v galeriji Babne hiše se je sinoči v Ricmanjih začel 3. ricmanjski teden, ki ga prireja SKD Slavec NA 5. STRANI v \ I Pogled na veličastno zborovanje za mir v Ljubljani ('Foto M. Kranjec) Na nedeljskem zasedanju PRI v Trstu Spadolini opozoril na nevarne posledice sindikalnega razkola SANDOR TENCE TRST — Mi nismo samo stranka A gnellija in najbolj odprtih meščanskih ■tejev, ampak smo tudi sestavni del demokratične in laične levice s pomembno prisotnostjo v sindikalnem s1 banju. Zato nam ni vseeno kam plu-jV sindikat po razkolu enotne zveze in ■teKsne posledice bo vse to imelo na P°utično dogajanje v državi. To je Poročilo, ki je izšlo z dvodnevnega tržaškega zasedanja republikanske tranke, ki je v soboto in v nedeljo IJ ivabi,) v Trst vse najvidnejše vo-itelje PRI, od tajnika Spadolini ja do nurustra za finance Visentinija, od Predsednikov parlamentarnih skupin o najvidnejših ekonomistov Confinarie in sindikalistov UIL. PRI se te tudi na tem. srečanju predstavila °t modema italijanska stranka z ve- likim čutom za stvarnost, zelo pozorna na vse tisto, kar se dogaja in pojavlja v sodobni industrializirani družbi, zvesta zgodovinskim tradicijam Mazzinija, bratov Rosselii in Uga La Malfe, čigar ime je večkrat od jeknilo na tem srečanju. Republikanci so zelo zaskrbljeni za; radi polemik, ki jih je sprožil vladni dekret o brzdanju inflacije in zlasti zaradi katastrofa nih posledic, ki jih je slednji imel v federaciji CGIL - CI SL UIL. Spadolini sicer ni najbolj navdušen nad vsebino tega dekreta, »ki v marsičem ne zajema bistva problema« in tudi nad metodo, ki je pri; vedla do sporazuma med vlado na eni ter Benvenutom in Camiti jem na dru gi strani. Odkrito pa priznava Craxi-ju, da v tem trenutku ni imel druge izbire in da je ravnal v skladu s smernicami gospodarske politike petstran-karske koaicije. Nihče po mnenju PRI, pa se ne sme veseliti za to kar se je zgodilo v sindikalni zvezi. Prav obratno. Sindikalni razkol pomeni hud korak nazaj in veliko škodo, ki se lahko z večjo konfliktualnostjo v tovarnah obrestuje tudi proti samim delodajalcem. Zato PRI po eni strani odtočno zavrača »spontaneistični« sindikalni boj in »rmksimalistične težnje« določenih krogov večinske komponente CG IL in KPI, po drugi strani pa opozarja vladne zaveznike (zlasti PSI in PSDI), da bi bila emarginatila KPI zelo nevarna za nadaljnji razvoj ita lijanske družbe in demokracije. »Zavedati se moramo, da tudi znotraj KPI ni popolnega soglasja kar zadeva pou ične manifestacije zoper vlado,« je pripomnil tajnik PRI in med »disidente« uvrstil samega Lamo in . NADALJEVANJE NA 2. STRANI Štiri mesece po Ženevi V Lausannu Libanonci ' v V' iščejo spravo in mir LAUSANNE — Po štirih mesecih od prvega zasedanja se je včeraj v Lausannu začela konferenca o libanonski nacionalni spravi, ki se je udeležujejo najpomembnejši etnični, verski in politični voditelji Libanona. Med Libanonci se je ponovno prižgalo upanje, da bodo končno za pogajalsko mizo prekinili devet let trajajoče krvoprelitje. Od ženevskega zasedanja pred štirimi meseci se je marsikaj zgodilo pa libanonskem prizorišču. Izničila so se upanja Reaganove administracije, da bi z vojaško in politično podporo režimu Amina Džemajela u-trdii »prozahodni Libanon«. Druži in šiiti so praktično trenutni zmagoval ci, kar pa je najpomembnejše: predsednik Džemajel se je uklonil Siriji in razveljavil lanskoletni sporazum z Izraelom, ki je bil glavni razlog neuspeha prvega zasedanja konfe- rence o nacionalni spravi. Kakšno težo ima Sirija v libanonskih pogajanjih zgovorno potrjuje podatek, da so včeraj za sedem ur odložili začetek pogajanja, ker še ni bilo v Lausannu bivšega sirskega zunanjega ministra in novoimenovanega podpredsednika Kadumija, ki se je še včeraj dopoldne pogovarjal s prvim podpredsednikom sovjetske vlade Alijevom. Sirija je navsezadnje kjot Saudska Arabija le navaden o-pazovalec, a kot kaže je ključ libanonske krize v Damasku. Amin Džemajel je torej včeraj v svojem otvoritvenem govoru pokazal precejšnjo mero upanja v spravo in pomiritev. Tega mnenja pa nista ne voditelj libanonskih druzov Džublat in ne vodja šiitov Beri. Po vsem sodeč je prišla libanonska opozicija NADALJEVANJE NA 2. STRANI • Spadolini NADALJEVANJE S 1. STRANI predsednika poslancev Napoli tana, dejal pa je, da je tudi Berlinguerju sedaj 'vsa situacija ušla iz rok. Spadolini in njegovi somišljeniki so zato mnenja, da se morajo vse demokratične sile zavzemati za oživitev sindikalne enotnosti, sicer na novih teme'jih, Berlinguer pa mora s svoje strani jasno povedati kaj namerava prispevati za izhod iz sedanje ekonomske krize. Zelo ostre kritične puščice je tajnik PRI namenil tudi CEL in zlasti njegovemu tajniku Carni tiju (»ki se skoraj veseli razkola v sindikatu«) in pa socialdemokratom, katerih politiko je obravnaval na zelo i-roničen in zbadljiv način. Na tržaškem zasedanju je tekla beseda tudi o UIL ter o V.ogi republikanske komponente v tej organizaciji. Spadolini ni niti enkrat izrecno omenil Benvenuta, dal pa je jasno razumeti, da bi moralo spričo razmerja sil v tem sindikatu tajniško mesto UIL sedaj pripadati PRI in ne več socialistom, »ki so se po tovarnah večkrat izognili stvarnemu dialogu z delavci in tako pustili republikanske sindikaliste same pri zagovarjanju stališč UIL«. Spadolini ni govoril o krajevnem političnem položaju, medtem ko je bil zelo oster do tistih devetdesetih tisoč Furlanov, ki so pred kratkim podpisali peticijo za ustanovitev avtonomne dežele Furlanije. SANDOR TENCE • Libanon NADALJEVANJE S 1. STRANI v Lausanne brez skupnih stališč. Neenotni pa so tudi v Džema jelovem taboru, medtem ko ga njegov oče in vodja falange Pierre podpira, vztraja bivši predsednik šainun na dosedanjih privilegijih za kristjane in bi pristal le na »kantonizacijo« Libanona. Džumblat ne nasprotuje taki zamisli, saj ima že svoj »kanton«, za šiite in za sunite, ki so razpršeni po celotnem ozemlju, pa bi bila taka rešitev nesprejemljiva. Edina spodbudna vest je pisanje sirskih časopisov, ki trdijo, da je sprava mogoča. Damask torej upa, da bo s težo svojega vpliva dosegel sirski mir za Libanon. • Garavini Zbliževanje zahodnonemških strank glede Vzhoda in mednemških odnosov BONN — Predsednik socialdemokratske stranke Hans - Jochen Vogel je včeraj v spremstvu politikov SPD Bahra, Vogta in Wischenewskega na sedežu centralnega komiteja KP SZ v Moskvi začel pogovore z vodilnimi sovjetskimi politiki. V pogovoru so sodelovali sekretar CK Po-nomarev, direktori inštituta za Severno Ameriko Arbatov in zunanjepolitični strokovnjak v CK Zagladin. Kot poročajo, se je pogovorom pozneje pridružil tudi generalni sekretar CK KP SZ Čemenko. Hans - Jochen Vogel se bo na poti domov jutri ustavil v Vzhodnem Berlinu, kjer se bo pogovarjal s predsednikom državnega sveta NDR Erickom Honeckerjem. Honecker je predvčerajšnjim ob otvoritvi pomladnega velesejma v Leipzigu izjavil, da rad sprejema povabilo, naj obišče Zvezno republiko, vendar ni povedal datuma. Bavarski voditelj Strauss, ki se je eno uro pogovarjal s Honecjker-jem, je dejal, da utegne priti do obiska že letos jeseni. Še nikoli ni bilo na leipziškem velesejmu toli- ko uradnih zahodnonemških predstavnikov, kot jih je bilo predvčerajšnjim in kot jih bo prišlo še ta teden v Leipzig. Danes je vzhodna politika v modi tudi pri Straussu, ki je dolga leta veljal za nepopustljivega antikomunista tudi kar zadeva odnose z NDR, danes pa se prijazno in uspešno pogovarja s Honeckerjem — morda o novih milijardnih kreditih. V nedeljo sta kancler Kohl in Hans - Jochen Vogel, tik pred otvoritvijo leipziškega velesejma, poudarila pomen srečanja med Čemenkom in Reaganom zlasti za mednemške odnose. Kohl je dejal, da bi bilo srečanje na vrhu koristno, »ker bi nujno olajšalo sodelovanje med nemškima državama.« Vogel pa je dejal, da se »manevrski prostor Nemške demokratične republike v obdobju popuščanja napetosti širi.« Lahko bi bil dodal, da to velja tudi za Zvezno republiko. Nekaj dni pred debato o mednemških vprašanjih v Bundestagu in o poročilu »o položaju nacije« — debata bo predvidoma v četrtek — je tudi iz izjav drugih koalicijskih in opozicijskih politikov mogoče razbrati, da vlada glede nemške politike zdaj soglasje. Dialog med nemškima državama je torej v polnem teku in slišati je prispodobe o mednem-ški pomladi. Če je to resnično pomlad, potem pomeni, da ima tudi Vzhodni Berlin korist od nje. Osnova tega sodelovanja je obojestranska korist, in to na prvem mestu gospodarska, zlasti za NDR, a tudi za Bonn. Popeterjeno ali podeseterjeno število Vzhodnih Nemcev, ki zdaj z vizumi za zmeraj odhajajo iz NDR na Zahod, dokazuje, da se je v tem smislu dosti premaknilo v vzhodnonemški taktiki in morda strategiji. Na meji z Nemčijama še vedno veljaj na vzhodni strani povelje, da je treba streljati na vsakega ubežnika, vendar je celo Strauss dejal, da zdaj skoraj ne streljajo več. Honecker, a tudi zahodnonemški politiki pri tem poudarjajo, da se je treba v mednemških odnosih osredotočiti na tista vprašanja, ki jih je mogoče rešiti v obojestransko zadovoljstvo, in pustiti ob strani vprašanja, pri katerih ni mogoče doseči napredka. BOŽIDAR PAHOR Piccoli potrjen za predsednika KD RIM — Na zasedanju vsedržavnega sveta KD ni prišlo do nikakršnega presenečenja. Piccolija so spet izvolili za predsednika, vodstvo pa bo štelo 32 članov, od katerih prihaja 28 iz vrst večine, ki se je na kongresu izrekla za De Mito in 4 iz vrst opozicije. Med temi sta tudi Carlo Do-nat Cattin in Vincenzo Scotti, ki ga bodo v prihodnjih dneh skoraj gotovo izvolili za namestnika tajnika. Scotti se bo tako moral odpovedati funkciji ministra za civilno zaščito, saj kot namestnik tajnika ne more biti minister. Sklep o ponovni izvolitvi Piccolija so prejeli v preteklih dneh, potem ko so proučili tudi druge kandidature (Forlani, Fanfani, Emilio Colombo). Potrdili pa so ga predvsem zato, ker bi sicer ostal brez sleherne funkcije. Govorilo se je, da bi ga utegnili zamenjati tudi zaradi glasov, ki so krožili o njemu glede pretesnih odnosov, ki naj bi ga vezali na Francesca Pazienze, ki pa je bil povezan s P2. Kar zadeva sklep Vincenza Scotti-ja, da se posveti delu znotraj stranke pa trdijo, da gre za posledico u-speha, ki ga je doživel na kongresu. Kot znano je Scotti postavil svojo kandidaturo za funkcijo tajnika, potem ko si je na pokrajinskih kongresih zagotovil 3,5 odst. glasov. Na kongresu je potem izkoristil nezadovoljstvo, ki je krožilo v vrstah delegatov ter si je tako na kancu zagotovil skoraj tretjino preferenc. R. G. Novo priznanje o umoru Amata NADALJEVANJE S 1. STRANI razkriti predloga, ki ga bodo sestavili, dejal pa je, da so Galilea »pomilostili« šele več stoletij potem, ko je dejal : »In vendar se premika!« Lama pa pričakuje, da ga bodo »pomilostili« mnogo prej, morda že v nekaj tednih. Garavinijev predlog je vsekakor naletel na različne odmeve. Tajniki sindikata tekstilnih delavcev CEL, UIL in CGIL so menili, da bi ta predlog delavce stal več kot oni, ki ga je sestavila vlada. Vsekakor pa so izjavili, da bi bilo potrebno novi predlog bolje obrazložiti. Zelo pozitivno oceno je novemu predlogu deti predstavnik PSI Enzo Mattina, ki ga je označil kot »zelo zanimivega«. Glavni tajnik UIL Benvenuto je dejal: »Garavinijev predlog se mi zdi nejasen in nasprotujoč si. Toda moral se bom z njim spoznati podrobneje.« Tajnik kovinarjev (FIOM) Agostini pa je bil mnenja, da Garavinijev predlog ustvarja pogoje za pogovore na enotni osnovi znotraj sindikata, če se bo pa natezanje med raznimi stranmi nadaljevalo, ne bo več mogel nihče obtožiti pomanjkanja volje CGIL. V Celovcu poteka dvodnevni posvet o dvojezičnem šolstvu na Koroškem CELOVEC — V organizaciji treh znanstvenih inštitutov — Slovenskega znansetvenega inštituta v Celovcu, Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, se je danes v novem dijaškem domu v Celovcu začel dvodnevni posvet o vzgojno-izobraževalnih vidikih dvojezičnega pouka in pouka slovenščine na Koroškem. Na posvetu, čigar soorganizator je Slovensko šolsko društvo v Celovcu, bodo sodelovali tudi nemško govoreči strokovnjaki celovške univerze, referate, dopolnjene z najpomembnejšimi poudarki iz razprav pa bodo potem publicirali v slovenskem in nemškem jeziku. S tem posvetom naj bi, kot je uvodoma dejal ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštin Malie, »storili korak naprej na vzgojno-izobraže-valnem področju in začeli razvijati svoj lastni šolski koncept.« Čeprav situacije na predšolskem in šolskem področju v Italiji ni mogoče primerjati s situacijo na Koroškem pa bo kontaktiranje o obeh zamejskih znanstvenih institucij ob pomoči ljubljanske ob odprti in strokovni diskusiji pripeljali do nekaterih bistvenih zaključkov, ki bodo pomagali koroškim Slovencem (zlasti še v tem perečem času, ko nemške nacionalne sile strežejo po dvojezični šolski ureditvi) izdelati znanstveno argumentacijo, s katero se bodo lažje zoperstavljali zlohotnim nakanam tistih, ki bi jih kot manjšinski del južnokoroškega prebivalstva radi postopno izničili. Ali kot je dejal Malie, da bi najširša javnost prišla do spoznanja, da je »zlasti od posluha večinskega prebivalstva za dvojezičnost odvisno, kako lahko uresničuje na vzgojno - izobraževalnem področju manjšina svoje pravice, ker dvojezičnost mora biti dvosmerna.« In na osnovi takšnega posveta bodo prišli do stališč, ki »bodo najboljši odgovor tistim, ki zahtevajo ločevanje otrok na osnovi narodnostne pripadnosti.« Danes sta ob otvoritvi posveta spregovorila predsednik Zveze Slovenskih organizacij Feliks Wieser in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Wedenig o »prisotnosti in mestu dvojezične vzgoje in izobraževanja v politiki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem« ter dr. Franci Zwitter o »dvojezični šoli v luči avstrijske državne pogodbe in drugih pravnih določil«. BARBARA GORIČAR BOLOGNA — Na procesu proti pripadnikom neofašistične organizacije NAR (Nuclei armati rivoluzionari) je prià'o do novega nepričakovanega priznanja. Potem ko sta Cavallini in Fioravanti skušala skoraj povsem izničiti vlogo Francesce Mambro pri umoru sodnika Amata, je Mambro va na včerajšnji obravnavi nepričakovano priznala, da je vedela za namene NAR, da nameravajo ubiti Amata, da je sodelovala pri načrtovanju uboja in da je skupo s Cavallinijem in Fioravanti-jem pripravila letak, s katerim so NAR prevzeli odgovornost za umor sodnika Amata, da pa neposredno pri izvršitvi ni sodelovala. Priznala je tudi svojo aktivno vlogo v oboroženem boju te fašistične organizacije. V drugem delu včerajšnje obravnave so sodniki zaslišali tudi odvetnika Francesca Grimaldija, ki se s prostosti brani pred obtožbo, da je pomagal pripadnikom NAR. Rimski odvetnik je obtožbe zanikal in zatrdil, da so njegovi odnosi s Paolom Signorel-lijem, ki naj bi bil naročnik in idejni vodja zločina, le osebni in poklicni. Signorelli, ki se tudi brani s prostosti, se včerajšnje obravnave ni hotel udeležiti. Na sliki (telefoto AP): Francesca Mambro in Fioravanti med procesom- Po poročanju iraške uradne agencije Irak ustavil ponovno ofenzivo iranske vojske BAGDAD — Iraške čete so včeraj zjutraj zaustavile vzhodno od Basre novo iransko ofenzivo. Bitka se je začela v nedeljo ob 20.30 in je divjala vso noč. Po vesteh iraške udarne po ročevaLske agencije INA so boji trajali do 5.30 zjutraj včeraj, ko so bile sie napadalcev povsem uničene in le nekaterim posameznim Homeinijevim vojakom je uspelo pobegniti u-jetništvu ali celo smrti. Iranski štab pa je sporočil, da se še vedno nadaljuje bitka za otok Ma-džnun, na vzhodnem bregu Tigrisa. I-ranski vojaki naj bi doslej odbili vse iraške napade in imajo otok trdno pod svojim nadzorom. Iranski diverzanti maj bi ponoči z razstrelivom celo uničili več iraških tankov, ki so se skuša i prebiti preko močvirnatega območja do obal otoka. Prav tako so se vso noč in ves dan nadaljevali topniški dvoboji in — kot pravijo poročila — žrtev m manjkalo ne na eni, ne na drugi strani. Glavni cilj bojev na tem področju je petrolejsko polje med mestoma Al Amarah in Al Qumah. Brazilska petrolejska družba Petrolbras je leta 1974 ugotovila, da leži na tem področju pod zemljo kakih sedem milijard sodčkov nafte. Iračani so tedaj naredili načrt, po katerem bi dnevno načrpali po 350.000 sodčkov, toda ofenziva, katero je sprožil Homeini 23._fe-bruarja, je prenesla boje v neposredno bližino tega področja in s črpanjem ni trenutno nič. Iračanom po dveh tednih zagrizenih bojev še vedno ni u-spelo spoditi sovražnikov čez mejo, pa čeprav so samo v zadnjem tednu izstrelili več kot 350.000 topovskih granat, med temi mnogo plinskih. Iter zakonskih odlokov v zastoju RIM — V senatu tudi včeraj, že desetič zapored, ni bilo legalnega števila za razpravo o odloku, ki ustanavlja enotno zakladnico javnih uprav. Komunistična opozicija je torej trdno odločena, da nadaljuje s svojimi prizadevanji, da prepreči odobritev odloka o ceni dela, o katerem bi morali začeti razpravljati v skupščini v četrtek (včeraj se je razprava nadaljevala v komisijah), po drugi strani pa je večina sama kriva za tako zavlačevanje, saj je v dvorani tudi včeraj manjkalo veliko število senatorjev večinskih strank. Sicer pa je bila včerajšnja odložitev predvidena in tako so preverjanje števila prisotnih zahtevali sami pripadniki večine, tudi zato, da bi jih komunisti pri tem ne prehiteli. Danes bi torej moralo biti prisotnih dovolj senatorjev, da bo z razpravo mogoče nadaljevati. Velike težave pa bodo nastale v četrtek, ko bi morali začeti razpravljati o odloku o ceni dela. Tu že napovedujejo, da bo vlada zahtevala glasovanje o zaupnici, da pospeši parlamentarno razpravo, kar pa še ni zadostno jamstvo, da se bo razprava v obeh vejah parlamenta končala do 15. aprila Tudi v poslanski zbornici se bo danes nadaljeval boj o davčnih odpustih. Predvsem se bo morala predsednica Jottijeva izjasniti, kako je s petkovim glasovanjem, ko so o nekem popravku glasovali dvakrat in je bil prvič zavrnjen, drugič, ko so na zahtevo komunistov ponovili glasovanje in je medtem nekaj demokristjanskih poslancev že zapustilo dvorano, pa sprejet. Stanje je nenavadno in odločitev Jottijeve bo verjetno pogojevala tudi nadaljnjo razpravo, ki vsekakor ne bo mirna, saj komunisti odločno nasprotujejo temu besedilif in so vložili kopico popravkov, pri katerih nameravajo vztrajati. (BBR) Pred današnjim obiskom Špiljaka v Avstriji ZAGREB — »Zdi se mi, da pot, po kateri smo hodili v minulih letih, najbolje dokazuje, da je tudi reševanje odprtih vprašanj, med katera štejemo tudi manjšinski problem, mogoče naj; bolje reševati z odkritimi pogovori,) med državama,« je izjavil avstrijski predsednik dr. Kirchschlaeger v intervjuju za zagrebško televizijo pred o-biskom predsednika predsedstva SFRJ v Avstriji. Ko je govoril o dvostranskih odnosih, je Kirchschlaeger izrekel prepričanje, da sta Avstrija in Jugoslavija na dobri poti in v tej zve- zi omenil svoj obisk in obisk predsednika Špiljaka (v Avstrijo prispe da- nes), ki ga iskreno in prisrčno pričakujejo, dokazal, da za obe strani obstoji samo ena pot — pot tvornega in razumnega sodelovanja, (dd) Skupna izjava Člani sindikatov Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, zbrani 11. marca 1984 na srečanju v Ljubljani, izražamo globoko zaskrbljenost nad stanjem, kakršno že nekaj let vlada v mednarodni skupnosti. Temu se pridružujejo tudi delegacije sindikatov Hrvaške, Štajerske, Veneta in Emilie-Romagne. Pogajanja o popuščanju napetosti v svetu oziroma med blokoma so zašla v slepo uhco. Vnelo se je vse polno lokalnih vojn, čedalje več je intervencij in pritiskov. Oboroževalna tekma, na čelu katere stojita obe velesili, je vedno hujša in brezumnejša. Milijardni izdatki v te namene se odražajo v čedalje slabšem ekonomsko-socialnem položaju delavcev, narode dežel v razvoju pa pehajo v bedo in pomanjkanje. Štirideset tisoč jedrskih bomb, katerih moč je milijonkrat večja od one, ki je uničila Ilirošimo, ter vrsta drugega uničevalnega orožja ogrožajo obstoj človeštva. Ob tem ogorčeni ugotavljamo, da v nekaterih glavah še vedno prevladuje mišljenje, da je možno voditi in dobiti omejeno atomsko vojno na tleh Evrope, kjer sta koncentracija orožja in vojaških sil sicer največja na svetu. Prihajamo iz' obmejnih dežel, ki imajo različno družbenopolitično ureditev ter različen mednarodni položaj, ki pa vendarle že vrsto let dokazujejo, da to ne more biti ovira za sožitje in plodno medsebojno sodelovanje v korist miru in napredka. Tudi številni in pestri stiki med našimi sindikalnimi organizacijami so veliko prispevali k temu. Zavedamo se, da le medsebojno zaupanje, spoštovanje in enakopravno sodelovanje prinašajo mir in stabilne odnose v svetu. V takih pogojih je tudi moč prebroditi resno svetovno gospodarsko krizo, katere glavno breme nosi delavski razred. Pridružujemo se naporom vseh naprednih in miroljubnih sil, ki se bore za mir in prevlado razuma v svetu, ter odločno zahtevamo, da ZDA in SZ obnovita prekinjena pogajanja o omejitvi jedrskega (tako glede medcelinskih raket kot pershingov in manevrirnih raket ter SS-20) in klasičnega orožja, da nadaljujeta z dialogom in s svojim ravnanjem dasta zgled ostalim. Neuporaba, omejitev oziroma zmanjšanje ter kasneje dokončna odprava atomskega orožja predstavljajo temeljni interes in zahtevo vseh nas in vsega človeštva. Vztrajno se bomo borili za odpravljanje nezaupanja in sumničenja v današnjem svetu ter za ponovni razmah mednarodnega sodelovanja. Zato pozdravljamo konferenco v Stockholmu prepričani, da bo izpolnila naša pričakovanja. Spodbudni rezultati v dosedanjem sodelovanju v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran nas utrjujejo v prepričanju, da lahko prav področje na stičišču Alp in Jadranskega morja, kjer bi se tudi morala brez odlašanja vzpostaviti brezatomska cona, nudi vzgled ostalemu sodelovanju v Evropi. Pri tem bi morale biti narodne manjšine, ki živijo na tem področju, še aktivnejši dejavnik medsebojnega povezovanja. Udeleženci današnje manifestacije odločno izjavljamo, da nočemo živeti v negotovosti ter v senci raket in drugega morilskega orožja, temveč v miroljubni skupnosti svobodnih, enakopravnih narodov, katere ravnanje ne bo vodilo k samouničenju, ampak k delu, ustvarjalnosti, razcvetu in blaginji vseh njenih delov, vseh ljudi sveta. Ljubljana, 11. marca 1984 Delavci treh dežel na mirovnem zborovanju v Ljubljani Sodelovanje na stičišču Alp in Jadrana naj bo zgled miru in sožitja za Evropo NADALJEVANJE S 1. STRANI Tudi obstoječi sistem mednarodnih e-konomskih odnosov, privilegije bogatih industrijsko razvitih držav na eni strani in izkoriščanje naravnih bogastev, surovin, energije, rezultatov dela ostalega človeštva na drugi strani, tudi ta krivični sistem brani sila o-rožja. Napetost še povečujejo zablode ideologov in strategov zastraševanja, ki menijo, da so tem bolj varni, na čim več raketah in bombah sedijo in povečujejo jo interesi vojnoindustrij-skih kompleksov, ki pridobivajo v razvitih državah vse več samostojnosti, moči in s tem tudi oblasti. Kdo plačuje ta strašni račun, je vprašal tovariš Orožen in ugotovil, da delavec, človek, ki dela. Zato pa tudi z vso pravico, s pravico tistih, ki ustvarjajo sredstva, zahtevamo, da se ustavi oboroževalna tekma, da se zmanjša stopnja oborožitve, tako jedrske kot konvencionalne, da se končno začne prava razorožitev, ki je osnovno politično, gospodarsko pa tudi moralno in ne nazadnje eksistenčno vprašanje sodobnega človeštva. V nadaljevanju je tov. Orožen orisal bogate stike, ki so ustvarjeni z ostalimi sindikalnimi organizacijami in konkreten prispevek, ki ga pomeni obmejno sodelovanje stvari miru. Izrecno je v tej zvezi poudaril tudi aktivno vlogo narodnostnih manjšin, ki bi morale v sodelovanju in v tem povezovanju predstavljati še aktivnejši in enakopravnejši dejavnik. Generalni tajnik CGIL Luciano Lama je v imenu enotne konfederacije CGIL - CISL in UIL ugotovil, da bo mogoče ustaviti jedrsko in oboroževalno tekmo, če se bodo prizadevanja za mir spremenila v stalno podporo za uveljavljanje človekovih in sindikalnih pravic, za svobodo narodov ter za gospodarsko sodelovanje. Lama je nadalje ugotovil, da je Evropska zveza sindikatov v nekem pomembnem dokumentu lanskega oktobra jasno navedla cilje pogajanj : uničiti znatno količino sovjetskih raket SS 20 in nikakor ne dopustiti namestitev pershingov 2 in cruisov, zaustaviti kakrš-' nokoli nameščanje jedrskega orožja na evropskih tleh, ne pristajati na politiko izvršenih dejstev. V preteklih tednih se je pričela v Stockholmu konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je danes edino ustrezno mesto za vzpostavitev dialoga med velikima silama. Predsednik Zveze avstrijskih sindikatov za Koroško Erwin Friihnbauer pa je opozoril, da je treba zahtevati konec »ravnotežja strahu« in ga nadomestiti z »ravnotežjem pameti«, saj mora človeštvo končati vojne ali pa bodo vojne končale človeštvo. Člani sindikatov so realisti in vedo, da mir še ni vse in da sodita k miru še kruh in svoboda. Vendar brez miru ni ničesar. BOGO SAMSA Na nedeljskem mirovnem srečanju v Ljubljani je bila sprejeta tudi skupna izjava v treh jezikih udeležencev iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške, ki jo v celoti objavljamo v okviru. Sindikalni predstavniki (od leve proti desni) : Avstrijec Erwin Friihnbauer, Slovenec Marjan Orožen in Italijan Luciano Lama Na seminarju mladih somišljenikov SSk 0 slovenski stranki in nekaterih V parlamentu o slovenski manjšini Almirantejeva »teorija« perečih vprašanjih naše skupnosti GORICA — V soboto in nedeljo je imelo lepo število mladih s Tržaške in Goriške idejno - politični seminar ^a mlade somišljenike Slovenske skupnosti. Srečanje je bu° v Gorici. Posvečeno je bilo globljemu poznavanju nekaterih smernic in načel slovenske stranke v zamejstvu, kot tudi razpravi o nekaterih sodobnih perečih vpraša-nJ*h naše skupnosti. V soboto popoldne je bil po predstavitvi sporeda, ki 1° jo opravil Ivo Jevnikar, najprej na vrsti pozdrav deželnega tajnika Slovenske skupnosti prof. Andreja Bra-iZa- V nagovoru je posvetil posebno pozornost boju za Globalni zaščitni zakon in bližnjim evropskim volitvam. Marija Ferletič je spregovorila o pomenu samostojne-®a Političnega nastopanja in o lastnih izkušnjah v jav-PJi upravah v zvezi s političnim zavzemanjem za pravice “venskega jezika, za utrditev slovenskega šolstva in za “ranitev slovenske zemlje. I>. Mirko Špacapan je razmišljal o idejnih načelih hk, ki odklanja preživele ideologije in želi biti odprta Sem pripadnikom manjšine. Zadnje sobotno predavanje, po katerem se je razvila hnimiva razprava, je imel ekolog, tržaški univerzitetni Profesor inž. Franko Piščanc. Udeležence je opozoril na pjstvo, kako je varstvo okolja tesno povezano s politični in upravnimi izbirami, saj pri uničevanju narave gre le za posledico sodobne tehnologije, temveč za i..1.Zofijo« zahodnega človeka, za potrošništvo in »ceno«, 1 Jo terja varstvo okolja. Predavatelj je med drugim Jasn° poudaril, da bi sedanji načrti o postavitvi ter- mične premogovne električne centrale v Trstu prinesli hudo ekološko zlo brez kakih zaposlitvenih koristi. Nedeljski ,del seminarja se je začel z nastopom pokrajinskega tajnika SSk v Gorici Marjana Terpina, ki je nanizal vf*sto vzrokov, zaradi katerih je nujno, da se mlad človek zanima za družbeno dogajanje in se tudi politično angažira. O zgodovini samostojnih slovenskih političnih formacij v zamejstvu in o sedanji podobi Slovenske skupnosti je govoril Ivo Jevnikar, pri čemer se je dotaknil tudi zamisli o samostojnem političnem nastopanju in pa organizacijske strukture SSk. Damjan Terpin je govoril o izkušnjah v izvoljenih dijaških in šolskih predstavništvih. Prisotne srednješolce je pozval k večji angažiranosti in jih spodbudil, naj v šolskem življenju zahtevajo razpravo o načrtih in delu, da postane dijaško gibanje bolj zavestno in odgovorno. Renco Frandolič je orisal dosedanje delo mladinskih sekcij Slovenske skupnosti in nakazal možna delovna področja, težave in uspehe. Zadnji nastop je bil posvečen vprašanju miru na svetu. Martin Brecelj je ob tem razvijal predvsem misli o tem, kako je mir danes bolj kot kdajkoli prej imperativ za človeštvo, da pa golo mirovanje orožja brez urejenosti in pravičnosti še ni pravi mir. To pa ne velja le za meddržavne odnose, temveč tudi v odnosih med večino in manjšino v našem prostoru in med samimi komponentami naše narodnostne skupnosti. RIM — Vsaka priložnost je dobra, da nekateri predstavniki skrajnih sil zlijejo obilico svojega strupa na Slovence. Tokrat je bil zopet na vrsti tajnik neofašistične stranke Giorgio Almirante, ki je skupno z nekaterimi drugimi poslanci svoje skupine izkoristil parlamentarno vprašanje o finančni pomoči Legi nazionale za razlago svoje »teorije« o slovenski manjšini, še zlasti o Slovencih videmske pokrajine. V svojem vprašanju, ki sta ga podpisala še poslanca De Micheli Vitturi in Pazaglia je Almirante napisal, da je bila Lega nazionale u-stanovljena leta 1891 v Julijski kra j ini in na Tridentinskem v imenu zaščite italijanskega jezika in kulture ter da se je »ponovno rodila leta 1946 za časa zavezniške zasedbe« z namenom, da predstavlja '»nacionalno vez, ki bi mimo strank združevala vse Italijane v obrambo italijanskega jezika in kulture« pred tistimi, kt nameravajo zamenjati italijansko - nemški bilingvizem z ita lijansko - slovenskim in katerih cilji gredo krepko preko zaščite manjšin ter postanejo predmet mednarodnih Dogajanj in celo sredstvo za izmišljanje manjšin, ki niso nikoli obsta jale in ki niso nikoli, niti za časa jugoslovanske okupacije med vojno pristale, da se jih ima za manjšine, kot na primer v Nadiških dolinah.« To je torej utemeljitev na osnovi katere Almirante sprašuje predsednika vlade ali ne namerava, Mudi glede na naraščanje pobud, ki dosegajo, kot rečeno, celo stopnjo izmišljanja manjšin, ki niso hotele nikoli biti manjšine« sprejeti potrebne u-krepe, da bi Lega nazionale lahko še naprej opravljala svoje »državljansko poslanstvo« in ostala stičišče za Italijane Julijske krajine in vzhodne meje na sploh, »ki se v čedalje večji meri bojijo, da bodo morali pristati na poniževanja, kakršna trpijo Italijani na Južnem Tirolskem in ki zaslužijo zaščito kakršno so dosegle jezikovne manjšine, ki se bo sedaj spremenila v privilegij.« Menimo, da je komentar nepotreben. Morda bi rekli le, naj se tisti Italijani, ki bi želeli uživati »privilegije« kakršne uživamo Slovenci, kar javijo Almirante ju. Bojimo pa se, da jih verjetno ne bo prav dosti. Morda bi tajnik neofašistične stranke zbral več imen, če bi sestavljal seznam tistih pripadnikov manjšine, ki bi rade volje pristali na »poniževanje« kakršno doleti pri nas pripadnike večinskega naroda, še zlasti v Nadiških dolinah. BOJAN BREZIGAR Se o 8. marcu v Benečiji s čEdad — 8. marec, mednarodni dan žena, ni izgubil svojega sporočila in Porniha Ila Jenske, ki so leta 1908 zgorele v Philude phii v boju za svoje ayice, čeprav se je žensko gibanje po številnih in pestrih pobudah in ^anifestacijah na trgih pomirilo. Zavest, da je še dolga pot do enakopravnosti k0 Uv®ljavitve tako v družbi, kot v sferi zasebnega življenja, se je globoko za-Va?6ran^a P1^ vseh ženskah. Osmomarčevska praznovanja so bila kljub temu Dre^J1 moment razmišljanja, obračunov in boja, čeprav v drugačnih tonih od Jsnjih let. Povsod v Italiji je prevladala skrb za mir in sožitje med narodi ski rnafet Je potekal v znamenju boja proti oboroževalni tekmi in samomoril-n težnjam današnjega sveta. vpr Tudi v Beneški Sloveniji je ob 8. marcu prevladala skrb in razmišljanje o ^anju, ki ni izključno vezano z «žensko problematiko«. Enako kot drugod sij pUdarek bil na k jučnem vprašanju za življenje in obstoj slovenske skupnost klavna temu je namreč bilo vprašanje zakonske zaščite za Slovence videm -ha rPuarajine. Osrednji moment proslave, tako v Š petru Slovenov 8. marca, kot na . Jesah 11. marca, je bila igra beneškega gledališča »Benečija '84«, ki jo je jPisala Bruna Dorbolò. Kot smo že poroča i, je šlo za odnose razmišljanja Usq^. dvema svakinjama med dvema družinama, o lastnem življenju, lastni sta predstave pa je bil zadnji del igre, kjer sta dva mlada protagoni- ZgjčjPhhdstavnika mlade generacije, izražala svojo skrb in ljubezen do domače hiti ;Je' lastnih korenin, do slovenskega jezika, ki jih je treba ljubiti, ohra-v ‘n se odločno boriti zanje proti vsem tistim silam, ki težijo k uničenju slo-rriaia skupnosti v Nadiških dolinah. Številna publika je zelo pozorno sprejetij? n-a “keh proslavah in odobrila z močnim aplavzom igro ter tudi na tak v u Jasno odgovorila na akcijo trikoloristov in desničarskih krogov, ki so prot.njih dneh spet na delu po vsej Benečiji, z letaki in plakati naperjenimi 1 slovenski manjšini. JOLE NAMOR Pogled na del udeležencev zimskega pohoda na Snežnik (foto Z. Primožič) Desetega, jubilejnega zimskega vzpona na Snežnik, ki je prerasel v zares množično manifestacijo, se je udeležilo 4000 pohodnikov. Prišli so iz vse Slovenije, pa tudi iz Beograda, Mostarja, z Reke in iz zamejstva. Organizatorji so imeli veliko dela, saj jim jo je vreme z obilico snega zagodlo; v organizaciji pa so sodelovali prav vsi, od tabornikov, smučarjev, planincev, gozdarjev, štabov teritorialne obrambe vseh treh občin: Ilirske Bistrice, Postojne in Cerknice. V soboto se je pohoda udeležilo 1500 pohodnikov. Pričakalo jih je zimsko vreme z močno burjo na pobočju Snežnika, vidljivost je bila slaba. V nedeljo je bilo pohodnikov skoraj še enkrat toliko, 2500, primorski očak pa jih je očaral v soncu. V nedeljo ob enih je delegacija smučarjev - planincev z vrha prinesla venec pred spomenik padlim na Sviščakih, kjer je bila osrednja proslava v spomin na junaštva Istrskega odreda prav na pobočjih Snežnika. MAJDA SUŠA Uspel jubilejni pohod na Snežnik Ob pristanku CGIL in ob nasprotovanju CISL in UIL Tovarniški sveti tržaške pokrajine vabijo delavce na jutrišnjo stavko Opredelitev tem za razpravo na bližnjem občnem zboru KZ Jutri bo v našem mestu splošna stavka proti vladnemu dekretu o boju proti inflaciji, ki jo je oklical koordinacijski odbor tovarniških svetov tržaške pokrajine. Podobno kot drugod po državi bodo torej tudi v našem mestu delavci prekrižali roke in stopili na ulice ter s tem protestirali proti dekretu, ki po njihovem mnenju prizadene izključno odvisne delavce brez nikakršnih jamstev za boj proti davčnim utajevalcem in prizadevanj proti naraščanju nezaposlenosti Jutrišnjo stavko, ki se uvršča v okvir tako imenovanih spontanih protestov proti Craxijevi gospodarski politiki, je doslej podprla samo CGIL (brez razlik med komunistično in socialistično komponento). Koordinacijski odbor tržaških delavcev, ki združuje približno trideset delegatskih svetov, je nastal, kot so podčrtali njegovi predstavniki na včerajšnji tiskovni konferenci, zaradi paralize, ki je v zadnjem času popolnoma ohromila vlogo sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL. Enotnost na vrhu ne obstaja več, so mnenja tovarniški sveti, na bazi pa je slika sindikalnih odnosov povsem drugačna. V tovarnah so si delavci dosti bolj enotni, kot priča tudi dejstvo, da so se mnogi člani CISL in UIL v nasprotju z uradnimi stališči svojih voditeljev v Rimu udeležili zborovanj o vsebini dekreta in se ponekod tudi udeležili protestnih shodov. Jutrišnja splošna stavka bi morala po mnenju njenih pobudnikov potrditi enotnost delavcev na bazi in uveljaviti tista načela demokracij in samo-odločanja, na katerih bi moralo temeljiti sindikalno življenje v državi. Obenem hočejo delavci opozoriti na nenadomestljivo vlogo tovarniških in delegatskih svetov, ki jo hočejo nekateri sedaj izničiti ter poudariti načelo, da je treba sindikalne spore reševati s pogajanji in s sporazumom prizadetih družbenih komponent in ne z vladnimi dekreti, kot je to storila Craxijeva koalicija. Jutri bo osrednje delavsko zborovanje ob 10.30 na Goldonijevem trgu, na katerem bodo spregovorili predstavniki tovarniških sve^-tov. Stavkajoči se bodo zbrali ob 9. uri pred Lloydovim stolpom in na Šentjakobskem trgu, upokojenci pa četrt ure pozneje na Trgu Garibaldi. V zvezi s stavki so včeraj koordinacijski odbor žensk CGIL, kolektiv za zdravje žensk in ZŽI-UDI izdali tiskovno sporočilo, v katerem pozivajo vse ženske, da množično pristopijo k jutrišnji stavki in da se udeležijo shoda po mestnih ulicah. Proti stavki tovarniških svetov je ostro nastopilo pokrajinsko vodstvo UIL, ki je mnenja, da gre za strumen! alno in propagandistično pobudo, ki je daleč od stvarnih interesov delavstva. UIL zato poziva svoje člane in simatizerje, da se jutrišnje stavke ne udeležijo. Na svoji zadnji seji je glavni svet Kmečke zveze glavno pozornost posvetil bližnjemu občnemu zboru, ki bo 25. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah. Mimo organizacijskih vprašanj in predlogov glede sestave novega glavnega sveta stanovske organizacije tržaških kmetov, je bila razprava osredotočena na vsa tista vprašanja, ki morajo priti do izraza na občnem zboru v predsedniškem in tajniškem poročilu. Povsem je torej jasno, da So v obširni razpravi prišli na dan vsi tisti problemi, s katerimi se KZ dnevno ukvarja pri svojem delu. Nobena skrivnost ni, da kmetijstvo na Tržaškem preživlja težke trenutke, zaradi česar bi bilo nujno potrebno, da bi deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) pripravila izredni načrt za razvoj kmetijstva: to pa bi bilo še tako potrebno spričo zadnjih podatkov o popisu kmetijstva, ki so pokazali, da so se kmetijske površine v zadnjih desetih letih zmanjšale za več kot petdeset od sto. Za tako stanje kmetijstva pri nas pa obstajajo točne odgovornosti in neuresničene dolžnosti nekaterih pristojnih oblasti. V tem sklopu je treba predvsem ožigosati pomanjkanje po- krajinskega seznama kmetijskih podjetnikov, ki ga deželna uprava iz znanih razlogov noče ustanoviti, medtem ko je to že storila v ostalih treh pokrajinah naše dežele. Ta je sicer le eden od bistvenih problemov, ki otežkočajo delo tržaškemu kmetu: na občnem zboru ga bo KZ ponovno odločno postavila in zahtevala, da se ga reši. Sicer pa bo na njem govora o vrsti še drugih nič manj važnih vprašanj: govora bo o stikih z ustanovami, ki so odgovorna za vodenje kmetijske politike, z krajevnimi upravami, s strankami in sorodnimi organizacijami. Poročila na občnem zboru bodo pač morala zajeti celotno problematiko in seznaniti člane in goste z uspehi in tudi težavami, ki jih Kmečka zveza ima pri svojem vsakdanjem delu. Naj še dodamo, da se bo delegacija KZ v okviru priprav na občni zbor danes srečala s SSk (s KPI in PSI se bo v prihodnjih dneh); v petek bo njeno delegacijo v Vidmu sprejel direktor deželnega nadzomištva za kmetijstvo Giuseppe Pascolini; v ponede-lje, 19. t.m., pa se bo druga deželna komisija, ki proučuje vprašanja kmetijstva, mudila na obisku po tržaških kmetijskih podjetjih. Delovna skupina že pripravila osnutek programa novih odborov Izidi samoupravnega referenduma na Opčinah in v Zgoniku Večina volilcev za razorožitev Včeraj se je sestala posebna delovna komisija, ki ima nalogo izdelati osnutek programa nove koalicije na tržaški občini in na pokrajini. Ta osnutek, ki ni bil še objavljen, posveča veliko pozornost gospodarskim problemom in krizi, ki pesti Trst, v političnih obrisih pa odseva protokol o sodelovanju med listo in laično-socialističnimi strankami, ki je bil preklican lani, kar je odprlo pot vstopu KD v koalicijo. Osnutek bodo sedaj ocenile vse zainteresirane politične sile (KD, LpT, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk), katerih predstavniki se bodo spet sestali v petek. Na tem srečanju bi morala po predvidevanjih začeti tudi razprava o porazdelitvi raznih funkcij, zlasti o tem kdo bo tržaški župan. Tržaški občinski svet pa se bo skoraj gotovo sestal v petek. Na seji bo skupščina vzela tudi na znanje pristop neodvisnih svetovalcev (bivših melo-narjev) Bassanija in Frausinove PSI, ki dokončno potrjuje odstop struje bivše poslanke Gruber-Bencove iz vrst Liste za Trst. Izlet KZ na kmetijski sejem v Verono Kmečka zveza organizira v četrtek, 15. t.m., enodnevni avtobusni izlet za svoje člane v Verono, kjer so v nedeljo odprli že tradicionalni kmetijski sejem, ki bo odprt do nedelje. Prireditev, ki se letos odvija pod geslom »Nova vloga sejma v obdobju računalnikov«, je že 86. po vrsti in lepa priložnost za kmetijske podjetnike, da si na njej ogledajo in se seznanijo z vsemi novostmi s tega področja. V okviru sejma prirejajo razne okrogle mize in razstave: v četrtek, ko si ga bodo ogledali člani KZ, bodo odprli razstavo o prihodnosti kmetijske mehanizacije, istega dne pa se bo začela tudi razstava sivorjave pasme. Cena izleta je 14.000 lir; na razpolago je še nekaj mest, zato naj se interesenti čimprej zglasijo v tajništvu Kmečke zveze, kjer bodo prejeli tudi vse ostale informacije. Od jutri v Trstu Pirandellova igra V okviru abonmajske sezone Teatra Stabile bo od jutri dalje v gledališčni Rossetti na sporedu Pirandellova igra »Non si sa come« v režiji Gabriella Lavie. Glavna vloga pripada Umbertu Orsiniju, ki je za to interpretacijo dobil že vrsto nagrad, igro pa je postavila na oder gledališka skupina Teatra Eliseo iz Rima. »Non si sa come« je Pirandello napisal leta 1934, dve leti pred svojo smrtjo, prvič pa so jo uprizorili istega leta v Pragi. Konec prejšnjega tedna so krajevni odbori za mir izvedli samoupravni referendum o razorožitvi v zgoniški občini, kjer so glasovali 10. in 11. t.m., ter na Opčinah, pri Banih in na Pertugili, kjer so ponekod glasovali 9., 10. in 11. t.m. Po podatkih krajevnega odbora za mir se je v zgoniški občini udeležilo referenduma 861 občanov ali 53,77 odst. od skupno 1.601 volilnega upravičenca. Pri prvem vprašanju, ki se je glasilo: »Se strinjaš z namestitvijo jedrskih raket v Comisu in na državnem teritoriju?« se je 66 ali 8,83 odst. volilcev izreklo za »da« in 681 ali 91,17 odst. volilcev za »ne«, medtem ko je bilo belih glasovnic 91, 23 pa neveljavnih. Pri drugem vpraša- nju: »Smatraš, da bi moralo dokončno odločitev o namestitvi jedrskih raket v Italiji prevzeti ljudstvo s pomočjo referenduma, ki bi ga sklical parlament?« je bilo 640 ali 84,88 odst. »da« in 114 ali 15,12 odst. »ne«, 93 je bilo belih glasovnic, 14 pa neveljav nih. Pri tretjem vprašanju: »Si za to, da se odpravi vse jedrsko orožje na Vzhodu in Zahodu?« je bilo 721 ali 89,90 odst. »da« in 81 ali 10,10 odst. »ne«, medtem ko je bilo belih glasovnic 39, 20 pa neveljavnih. Po podatkih krajevnega odbora za mir se je na Opčinah, pri Banih in pri Ferlugih udeležilo referenduma skupno 1.240 volilcev. (To naj bi odgovarjalo približno 1/3 vseh volilnih upravičencev, katerih točnega števila pa odbor ne pozna). Volilci so se tudi tu lahko izrekli o treh vprašanjih, ki smo jih gori navedli. Na prvo vprašanje je 28 volilcev odgovorilo z »da« in 1.203 z »ne«, medtem ko je bilo belih glasovnic 6. Pri drugem vprašanju je bilo 1.152 »da«, 71 »ne« in 14 belih glasovnic. Pri tretjem vprašanju pa je bilo 1.185 »da«, 50 »ne« in 2 beli glasovnici. Neveljavne glasovnice so bile skupno 3. Naj omenimo, da bodo podobni referendumi tudi konec tega tedna, in sicer v soboto in nedeljo v devinsko-nabrežinski občini, v nedeljo pa v Križu. Pri Valmauri kritizirajo občinsko upravo Odbor stanovalcev iz Valmaure je izdal tiskovno poročilo, v katerem kritizira zadržanje župana Richetti-ja, ki ni spoštoval obvez, sprejetih na seji škedenjskega rajonskega sveta, po katerih bi kazalo proučiti možnost variante k predvidenemu vozlišču v Ul. Valmaura v sklopu gradnje nove hitre ceste. Odbor stanovalcev poudarja, da se s čutom odgovornosti bori že štiri mesece, da bi sedanji načrt o vozlišču spremenili, kar bi seveda bilo v interesu krajevnega prebivalstva, kljub danim obljubam pa se dela nadaljujejo po prvotnem načrtu. Na volišču v openskem Prosvetnem domu V nedeljo v Nabrežini Lep uspeh lepljenke ljudskih anekdot »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo« Pravimo, da Slovenci nismo za šale, da ne znamo biti duhoviti. Tisti, ki je bil v nedeljo popoldne na igri v kulturnem domu v Nabrežini, se je prepričal prav o nasprotnem. Okrog 20 mladih je skupno z avtorjem igre, ki nosi naslov »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo« Zvonkom Legišo, nanizalo v skoraj uro in pol trajajočem programu toliko šal, anekdot in veselih zgodbic, da so se domačini, ki so dvakrat do zadnjega kotička napolnili dvorano, do solz nasmejali in odhajali iz predstav z željo, da bi pridni igralci ta splet starih zgodb, anekdot iz preteklosti, ki niso nikjer zapisane in ki jih poznajo samo še stari ljudje, ki pa govorijo o ljubezenskih pustolovščinah naših prednikov, o zbijanju šal v vaških gostilnah, o čarovnicah in strahovih, o prijetnih zgodbicah tudi bolj pobožne vsebine, še ponovili in morda kdaj kasneje pripravili še kaj podobnega. V štiri dele je Zvonko Legiša strnil gradivo, ki ga je pridno zbiral nekaj mesecev po vseh vaseh devinsko -nabrežinske občine in jim dal na slove »Zob za zob«, »Pobožne zgodbice«, »S coprnicami na murvi« in »V gostilni Pri ImcUu«. Imena tistih, ki so posredovali razne zgodbe in a nekdote smo objavili, sedaj je prav, da povemo še imena nastopajočih in vseh, ki so pri predstavi sodelovali. Zvonka Legišo, ki je celotno igro smotrno povezoval, smo že omenili. Sam je opravil tudi režijo, pri sceni pa mu je pomagala Liana Drašček, tehnika sta bila Aljoša Terčon in Aljoša Grgič, harmonikar pa Rado Milič. V različnih vlogah so nasto- pali še Patrih Mihelič, Martin Petelin, Boris Devetak, Monika Rudež, Elizabeta Jazbec, Ivan Vizentin, Ma tej in Matejka Gruden, Elizabeta Vizentin, Nevenka Gruden, Michela Vassallo, Alenka Jazbec, Tanja Legiša, Valentina Visentin, Majda Legiša, Ixidi Caharija, Nevenko Gruden, Niko Jazbec, Mitja Terčon in Gabrijela Caharija. Spraviti toliko ljudi na oder, zrežirati posamezne prizore, pripraviti vsakega nastopa jočega, da je svojo vlogo čim lepše in čim bolj naravnoizpeljal, ni bilo lahko, niti kratko delo. Toda izplačalo se je, saj so se vsi potrudili in bili v svojih nastopih tako pristni, tako uživeli, da gre vsem, brez izjeme resnična pohvala. Sicer je bil že tekst duhovit in pripravljen v domačem narečju, toda, če ga ne bi bili znali mladi igralci pravilno prenesti na oder, bi se bilo marsikaj lepega, veselega pa tudi poučnega izgubilo. Tako pa smo skupno z nastopajočimi podoživljali vse zgodbe in nezgode, vse stare re snice, ki so silile na dan iz raznih vraž in anekdot, se jim nasmejali in se ob koncu strinjali z ugotovitvijo, da je zdrav smeh, naš domači smeh, zlata meden. Kulturnemu društvu »Igo Gruden«, ki je želelo s to igro po svoje, dru gače, proslaviti letošnji praznik slovenske kulture, lahko torej samo čestitamo. Že lani so se predstavili s prireditvijo, ki je govorila o raznih obrtnih dejavnostih v tej občini, tokrat so pripravili lepljenko ljudskih anekdot in smešnic. Prav bi bilo, da bi po tej poti nadaljevali in da bi jim bili domačini v pomoč in o-poro, kot so jim bili doslej. Srečanje odbora Sklada za Trst s sindikati in industrije! Predsednik Sklada za Trst Cartxr ne in člana upravnega odbora Iskra in Vigini so se sestali s predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL ' UIL Degrassijem, Macalusom, Gasi-vodo in Trebbijem za skupen posvet o načelih porazdelitve finančnih sredstev tega sklada. V kratkem se bodo še enkrat sešli, ker za sedaj ne raz; polagajo z zadostnimi informacijami o pripravljenosti rimske vlade, da P°" veča dotacijo sklada. Sam predsednik sklada Carbone se je nato ločeno smilian's residence« sta že precej casa zaprta. Občinski svet je lani P°leti sicer odobril dovoljenje za razširitev in za splošno gradbeno Preosnovo omenjenih obratov, ta sklep pa ni naletel na odobravanje Pokrajinskega nadzornega odbora, ki Ra je zavrnil. Po mnenju nadzornega organa bi bila razširitev hotelov v PKsprotju z ambientalnimi vinkulaci-Jsm1, ki jih predvideva splošni ob-toski regulacijski načrt. • Na sedežu ZŽI - UDI v Ul. del Toro z bo jutri, ob 18.30 skupščina, ki jo Pnrejajo Kolektiv za zdravje ženske Pokrajinski koordinacijski odbor m ~ UDI, CGIL, AGLI in operaterk centrov za umsko zdravje. * Jutri ob 17.30 bo na sedežu Zdru-Zenja industrijcev v Trstu (Trg Scorsola 1) zasedanje o problemih izvoza, 'davno poročilo bo imel pooblaščeni Upravitelj Friulgiulie Elio Ceppi. Javno srečanje o problemih avtoprevozov * Vrsta dogodkov, ki so se zvrstili od začetka leta do danes na področju avtoprevozov, je pritegnila pozornost širše javnosti. Stavke avtoprevoznikov in carinskih uslužbencev ter zapore mednarodnih mejnih prehodov so skratka opozorile na številna odprta vprašanja, ki pretresajo enega tako pomembnih gospodarskih sektorjev. O vseh teh vprašanjih bo govor na javnem srečanju, ki ga prirejajo tržaške obrtniške organizacije v soboto, 17. marca, ob 9.30 v sejni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolò. Srečanje prirejajo tižaško Združenje obrtnikov, ki je včlanjeno v Confartigianato, pokrajinsko združenje Vsedržavne zveze za obrtništvo ter slovensko deželno gospodarsko združenje. Zahteva po uvedbi službe prostovoljnih čuvajev Posvetovalni odbor za ekologijo, ki se je sestal na pobudo pokrajinskega odbornika Sbisàja, je obravnaval znani deželni zakon št. 52 o zaščiti narave ter se v tej zvezi dotaknil nekaterih pomembnih še odprtih vprašanj. Odbor je namreč mnenja, da bi bilo treba razširiti seznam zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst in nekoliko poenostaviti postopek dodeljevanja dovoljenj za nabiranje gob in drugih zaščitenih rastlin. Odbor se je dotaknil' tudi nerešenega vprašanja ustanovitve službe prostovoljnih čuvajev ter izrazil željo, da bi čimprej prišlo do izvajanja zakona, ki predvideva to službo. Predavanje prof. Schaerfa o jedrskem orožju Na pobudo znanstvene fakultete Tržaške univerze bo jutri ob 15.30 v veliki dvorani inštituta za botaniko predavanje prof. Carla Schaerta o jedrskem orožju. Prof. Schaerf, ki poučuje fiziko na rimski univerzi, je član znanstvenega, odbora Zveze znanstvenikov za razorožitev ter vsedržavnega univerzitetnega odbora. Predsednik Clorici bo v petek v Kopru Predsednik pokrajinske uprave Damo Clarici bo v petek, 16. marca, v Kopru, kjer se bo sestal s predsednikom Obalne skupnosti Li vijem Jakominom. Predmet srečanja bo poglobitev gospodarskih in političnih problemov, ki zadevajo sosedske odnose. Obravnavali bodo tudi problem mešanega področja za ribolov in v tem okviru bo govor o nedavnem incidentu, v katerega je bila vpletena tržaška ribiška ladja Orion. Srečanja se bodo udeležile tudi posadke motornih čolnov, ki so zasačili tržaško ribiško ladjo v jugoslovanskih teritorialnih vodah, ter izvedenci pristaniškega poveljstva. Predsednik Clarici se je s tem v zvezi že sestal z admiralom Aldom Savelli jem, poveljnikom tržaškega pomorskega oddelka. Afganistan prej in potem Na dan božiča leta 1979 je svet vznemirila vest, da so sovjetske čete vkorakale predvsem preko zračnega mosta v Afganistan. Na letališču pri afganistanski prestolnici Kabulu je pristajal anionov za antono-vom z novimi in novimi dobro opremljenimi sovjetskimi vojaškimi enotami. In tedaj se je začela tragedija, ki je doslej terjala že približno mi lijon mrtvih Afgancev, približno 5 milijonov afganistanskih beguncev pa tudi več kot 10.000 mrtvih sovjetskih vojakov, da ne govorimo o gmotni škodi (tako npr. računajo, da je v ruševinah priblino 70 odst. celotnega afganistanskega gradbenega bogastva). »Afganistanu pred in po« 24. decembru 1979 je posvečena razstava, ki so jo sinoči odprli v palači »Co-stanzi« pri tržaškem županstvu. V skladu z naslovom je razstava razdeljena na dva dela. Prvi del je etnografskega značaja in sestoji predvsem iz materiala, ki sta ga italijanska etnografa Antonio Barletti in Enzo Squilloni zbrala že na začetku sedemdesetih let. Drugi del pa prikazuje sedanjo afganistansko resničnost. V glavnem gre za fotografski material, na katerem so posneti prizori iz življenja gverilcev, iz begunskih taborišč pa tudi razni dokumenti, ki dokazujejo proces prisilne sovjetizacije današnjega Afganistana. Razstavo je pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine priredil Toskanski odbor za solidarnost z afganistanskim odporništvom. Na ogled bo vsak dan do 28. marca, ob delavnikih od Tradicionalni koncert ansambla TAIMS Po nedeljski eksploziji plna v stanovanju v Devinu SESUANČAN ŠE VEDNO V KOMI ■ y nedeljo je bil v Finžgarjevem domu na Opčinah tradicionalni vsako-koncert priljubljenega zamejskega narodnozabavnega ansambla TAIMS. bi?.ncort je vsestransko uspel, saj se ga je udeležilo prav veliko ljudi, ki so ‘nad izvajanjem tega kvalitetnega glasbenega ansambla, ki vstopa v pet-^J-sto leto svojega delovanja, povsem zadovoljni. Nastop je bil razdeljen na a dela, povezoval pa ga je član ansambla Janez Beličič. k v prvem delu koncerta so TAIMS zapeli nekaj pesmi svojih »vzorni-Zartoi-— Avsenikov in Alpskega kvinteta, v drugem delu pa so med drugim Rti V sv°ji dve melodiji, s katerima so zmagali lani na števerjanskem fe-noValu narodnozabavne glasbe. Ob koncu njihovega nastopa je občinstvo glas-Kahtevalo ponovitev njihovih najboljših pesmi, ka? i Večeru je tudi nastopil gledališki igralec Stane Raztresen, ki je pri-‘‘d nekaj utrinkov iz svoje pestre in bogate umetniške igralske poti. Zdravstveno stanje 36-letnega Se-sljančana Daria Bursicha, ki je bil preteklo nedeljo hudo ranjen pri eksploziji plina v svojem novem stanovanju v Devinu, je še vedno zaskrbljujoče. Po podatkih, ki nam jih je posredovala tržaška kvestura, se še vedno nahaja v stanju globoke nezavesti. Pri nesreči, ki se je pripetila o-krog 17. ure v komaj dograjenem stanovanjskem bloku zadruge »Carti-mavo« nedaleč od križišča na Piščen-dolu, sta bili laže ranjeni še Bursi-cheva 30-letna zaročenka Sonia žužek ter njegova 8-letna nečakinja Federica Bursich, obe prav tako iz Sesljana. Do nesreče je prišlo, ko sta zaročenca z malo Federico čistila stanovanje, v katero sta se nameravala v kratkem vseliti. Zdi se, da je v kuhinji po nerodnosti ostal odprt priključek za plin, ki je povezan s pettisočlitrsko jeklenko, ki se nahaja daleč od bloka. Plin je v kratkem napolnil prostor in eksplodiral ob vžigu sesalca za prah. Kot rečeno, so pri nesreči bili ranjeni vsi trije Ln zato so jih nemudoma peljali z rešilcem v bližnjo tr-žiško bolnišnico. Dariu Bursichu, ki je bil ranjen v glavo, pa je po nekaj urah šlo odločno na slabše in zato so ga še isti večer prepeljali v stanju globoke nezavesti na nevrokirurški oddelek glavne tržaške bolnišnice. Od tedaj pa se njegovo stanje ni izboljšalo. Smrt v cerkvi Preteklo nedeljo nekaj po 16. uri je v cerkvi na Montuzzi nenadno izdihnila 56-letna Licia Loj iz Ul. Campi Elisi 15. Zdravnica Rdečega križa Erica della Grazia je ugotovila, da je Lo je vi odpovedalo srce. e V trenutku obupa si je sinoči v Križu vzel življenje 70-letni Marčelo Košuta, ki je že dalj časa bolehal na živcih. Obesil se je v kletnih prostorih za peč, tako da so morali poseči gasilci, da so vdrli v zaklenjeni prostor, v katerem se je Košuta odločil za usodni korak. • Med nagrajenci filmskega natečaja »praznični kolutec«, ki ga vsako leto ob tem času prireja tržaški »Club cinematografico« je bil tudi Sergej Verč. Za svoj kratki triminutni film »Black a rt« je namreč prejel dvojno nagrado: za fotografijo in za zvočni zapis. 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa samo od 10. do 13. ure. Vprašanje J. Gerbec o centru Unido Komunistična senatorka Jelka Gerbec je naslovila nujno vprašanje zunanjemu ministru, da bi izvedela, kakšno je stanje pogajanj s tujimi partnerji in kaj namerava storiti ministrstvo, da bi ustanovili na italijanskih tleh center Unido in da bi za njegov sedež izbrali Trst. V vprašanju poudarja, da je mesto ?Vst, zaradi svoje geografske lege, ki omogoča krepitev odnosov z neuvrščenimi in državami v razvoju, zaradi nujnosti po gospodarskem razvoju in zaradi svoje mednarodne vloge, ki mu jo vsi priznavajo, najprimernejši sedež za ustanovitev tega centra. • Razpisan je bil natečaj za podelitev 35 štipendij italijanskim študentom, ki želijo obiskovati zadnja dva letnika liceja Zavoda združenega sveta v a-kademskih letih 1984 - 1986. Razpisan je bil tudi tečaj za 10 štipendij za italijanske dijake v ostalih petih Zavodih združenega sveta po svetu. Razpisi natečajev bodo odposlani na vse višje srednje šole in šolska skrbništva v F-JK. • Krožek Che Guevara iz Trsta prireja drevi na svojem sedežu v Ulici Capitolina 3 ob 18.30 in ob 20. uri projekcijo filma »Atomic cafe«, ki je dvignil že toliko prahu zaradi aktualnosti svojega argumenta (nevarnost jedrske vojne) in ki ga je kritika beneškega festivala imenovala za »pretresljivega in zabavnega obenem«. Vstop je prost. • Tržaška družba za javne prevoze ACT bo imela svoj občni zbor v če tertek, 15. t.m., na svojem sedežu v Ul. dei Macelli, s pričetkom ob 19. uri. . Po kratki bolezni nas je prerano zapustila naša ljubljena mali in nona Marija Škerlavaj Pogreb bo danes, 13. marca 1964, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo z veliko žalostjo v srcu sin Armando in drugo sorodstvo. Opčine, 13. marca 1984 Krožek ZKM1 in sekcija KPI De vin - Nabrežina izrekata iskreno sožalje Mauriziu Sigoniju in družini ob izgubi očeta. Proslave 8. marca v Bregu V Ricmanjih so nastopile mlade članice domače godbe V nedeljo so proslavljale dolinske ženske Ob dnevu žensk je bilo v Bregu več snidenj, na katerih so žene, matere in dekleta dostojno proslavile svoj dan, ki je letos potekal s posebnim poudarkom na miru in proti jedrski oborožitvi. V soboto zvečer so se po kulturnih domovih zbrale ženske iz Boršta, Ric-manj, Prebenega in od Domja, v nedeljo popoldne pa so ženske iz Doline počastile 8. marec v občinski telovadnici. V Borštu je slavljenkam v čast zapel mešani zbor Slovenec, ki ga vodi Drago Pet ar os. Priložnostni govor je imela Nadja Laine, žene in mladinke pa so recitirale nekaj pesmi na žensko tematiko. Sledila je prosta zabava z ansamblom Problemi. V natrpani dvorani Družbenega središča Anton Ukmar - Miro so se srečale žene od Domja. O pomenu praznika je spregovorila Sirena Kozina - Kapic, pozdrav v imenu ZŽI občine Dolina v slovenščini in italijanščini je prinesla Nerina Švab. V kulturnem sporedu je nastopil moški zbor Fran Venturini, ki ga vodi Ivo Tavčar, za razvedrilo pa je igral ansambel Aries. Zelo živahno je bilo tudi v Ricmanjih. V kulturnem programu je nastopila godba na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi Enio Krizanowsky, s samostojnim nastopom pa so se predstavile tudi članice godbe. Priložnostni pozdrav sta v slovenščini in italijanščini izrekli Mari za Biagi in Sonja Komar, slavnostni govor pa je imela Nadja Pahor. V imenu ZŽI za dolinsko občino sta pozdravili Tatjana Turco in Silvana Mondo. Manjkala ni niti pesem mešanega zbora Slavec, ki ga vodi Drago Petaros. Za zabavo je igral ansambel Pomlad. Zelo živahna je bila tudi loterija. Tudi v Prebenegu so žene in dekleta priredile ljubek in razgiban večer. Slavnostni govor je imela Geni Kozina, v imenu ZŽI občine Dolina pa je pozdravila Nerina Švab. Tudi Prebe-nežanke so se pozabavale z loterijo. Ženske iz Doline so se za 8. marec zbrale v telovadnici in pripravile bogat kulturni spored. Slavnostni govornici sta bili Ivanka Mozetič - Lavriha in Gabriella Raffaelle. Topel pozdrav so prinesle tudi predstavnice sveta za družbeno aktivnost žensk pri SZDL Izola. Dijakinje srednje šole Simon Gregorčič Tamara Dobrigna, Ta mara Sancin, Nataša Sancin in Ele-na Parovel so zaigrale prizorček peric in mlekaric. V imenu Zveze žensk občino Dolina sta pozdravili Nerina Švab in Silvana Mondo, nato je za pel moški zbor Valentin Vodnik, ki ga vodi Ignacij Ota (v imenu zbora in društva je ženskam čestital Vojteh Lavriha), mladinska skupina KD Valentin Vodnik, ki jo vodi Nerina Švab, pa je prikazala aerobično telovadbo, nakar so ženske same zaigrale duhovit prizorček povzet iz vsakdanjega življenja. Ob zabavni glasbi ansambla Pomlad je potekala tudi loterija. Naj ob koncu še povemo, da bo Zveza žena iz Mačkolj priredila proslavo 8. marca v soboto, 17. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. (ris) Krožek »PINKO TOMAŽIČ« v Trstu Jutri, 14. marca, ob 18. uri v Ul. Capitolina 3 bo dr. STEFANO BIANCHINI, profesor na milanski univerzi in sodelavec inštituta Gramsci v Rimu, predaval o današnjem političnem in družbenem trenutku v Jugoslaviji Sledi obravnava NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA.................... 75.500 lir POLLETNA .................... 54.500 lir MESEČNA..................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kol- ka vel|a za tiste, ki |o poravnalo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znaSala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vse-' naročnikom bomo še napre| nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. SKD SLAVEC RICMANJE 3. RICMANJSKI TEDEN DANES, 13. 3., ob 20. uri v prireditveni dvorani KOMORNI VEČER: IGOR KURET - violina in KLAVDIJ GODNIČ - klavir. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da deluje njena pisarna po novem urniku, in sicer: dopoldne vsak delavnik od 8.30 do 12.30, popoldne pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.30 do 17. ure, ob torkih in četrtkih pa od 14.30 do 19.30. KD Ivan Grbec iz Skednja prireja danes, 13. t.m., s pričetkom ob 20.30 v društvenih prostorih praznik žena. Na sporedu veseloigra z domačo dramsko skupino: DOKTOR LISJAK IN NJEGO VE ŽENSKE. Sledila bo prosta zabava. Vabljeni! KD Ivan Cankar - M. Čuk in A. Mer-molja: »Prešeren na obisku«. V četrtek, 15. t.m., ob 20.30 v dvorani v Ul. Mon-tecchi 6. izleti Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SLOVENSKO ^'GLEDALIŠČE V TRSTU Tone Fornezzi - Tof OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK kabaret Izvaja: JANEZ HOČEVAR-RIFLE Danes, 13. marca, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma Ivan Pregelj VSEM GALJOTOM VILE V VAMP Danes, 13. marca, ob 20.30 v Domu »A. Sirk« v Križu SLOVENSKI KLUB V TRSTU UL sv. Frančiška 20 OBVEŠČA da je za nocoj napovedani večer z naslovom »XILOTEL - EMA-TIK med resničnostjo in domišljijo«, zaradi tehničnih ovir prene-šen na prihodnji torek, 20. marca, ob isti uri. gledališča ROSSETTI Danes, 13. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro Eliseo z delom L. Pi-randella »Non si sa come«. V abonmaju odrezek št. 8. VERDI Danes, 13. marca, ob 20. uri sedma predstava opere M. Musorgskega: »Ho-vanščina«. Dirigent B. Podic, režiser M. Sablič; red B/H. Z današnjim dnem bodo v mali dvorani gledališča Verdi spet na sporedu koncerti komornega ansambla, ki ga vodi Saverio Zannerini. Koncerti so namenjeni šolam, ki lahko rezervirajo po tel. 631-948. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Do 26. marca vsak ponedeljek in četrtek ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica. Velika dvorana V petek, 16. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slov. filharmonije. Izredna koncerta simfoničnega orkestra Slov. filharmonije z I. Pogoreličem, ki sta odpadla 6. in 7. januarja, bosta 24. in 25. marca ob 20. uri. Mala dvorana, Okrogla dvorana Jutri, 14. marca, ob 10. in 12. uri: Gledališki kulturni dnevi (gled. učne ure za srednješolsko mladino). Velika sprejemna dvorana 14., 15. in 17. marca: Modni bazar. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 13. marca, ob 17. uri: S. 0’Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Predstava za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu. Kmečka zveza prireja v četrtek, 15. t.m., avtobusni izlet na kmetijski velesejem v Verono. Interesenti naj se čim-prej zglasijo v njenih uradih, kjer bodo prejeli nadaljnja pojasnila. včeraj-danes Danes, TOREK, 13. marca KRISTINA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08 — Dolžina dneva 11.47 — Luna vzide ob 12.45 in zatone ob 4.14. Jutri, SREDA, 14. marca MATILDA Vreme včeraj: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb rahlo pada, veter se verse vero vzhodn i k 18 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 7 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nichol Franzutti, Walter Giambri, Steven Pastorelli. UMRLI SO: 67-letna Siglinda Pla-ninschek vd. Dolci, 84-letna Ida Gioii vd. Lollis, 52-letni Mario Zorni, 78-letni Stanislao Didič, 86-letna Ines Bagnoli vd. Pacinotti, 71-letna Maria Luigia Bo-nato vd. Testini, 73-letni Salvatore Sapienza, 85-letna Maria Gregorič por. Novak, 64-letna Antonia Gardina por. Contarino, 79-lctna Alberta Grandich, 70-letni Paolo Andreassich, 68-letni Michele Sobillaci, 65-letni Antonio Sicioni, 77-letna Marina Arman vd. Saule, 50-letni Giorgio Bonetta, 81-letna Maria Stefania Schillani, 78-letna Maria Sker-lavai. 86-letna Emilia Zugna vd. Lorenzi, 53-Ietni Umberto De Vecchi, 77-letna Rosa Savarin por. Visintin, 84-letni Luigi Ferfoglia, 89 letna Amalia Gentile, 36-letna Marina Ruzzier, 72-letna Leonida Barduzzi, 73-letni Luigi Ciacchi, 76-lctna Anna Ličen vd. Bubnič, 81-letni Filippo Bartole. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg 25. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. kino Ariston 17.30 — 22.00 »Danton«. Režija: Andrej Wajda. Eden 17.30 — 22.15 »Un ragazzo, una ragazza«. J. Calà, M. Suma. Fenice 15.30 — 22.15 »Don Camillo«. T. Hill. Nazionale Dvorana št. 1 15.15 — 22.15 »Schiava dei sensi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.45 — 22.00 »Furyo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cuyo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Essere o non essere«. Režija M. Brooks. Mignon 16.00 — 22.15 »Una poltrona per due«. Režija J. Landis. D. Aykroyd, E. Murphy. Capito! 15.00 — 22.00 »11 console onorario«. Aurora 15.00 — 22.00 »Mai dire mai«. Sean Connery. Moderno 17.30 — 22.00 »Segni particolari: bellissimo«. A. Celentano Vittorio Veneto 16.30 22.00 »Manette, porcellona di lusso«. Prepovedan mia dini pod 18. letom. Lumiere 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sweet movie«. Režija: Dušan Makavejev. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Tutta vogliosa la ragazza porno«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.10 »1997, fuga a New York«. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. menjalnica 12. 3. 84 Ameriški dolar................ 1.600.— Kanadski dolar................. 1.240.— Švicarski frank.................. 748,— Danska krona.................. 166.— Norveška krona................ 212.— Švedska krona.................... 205.— Holandski fiorini................ 548,— Francoski frank............... 198.— Belgijski frank................... 26,— Funt šterling.................. 2.320.— Irski šterling................ 1.880.— Nemška marka.................. 620.— Avstrijski šiling................. 87.— Portugalski eskudo................ 11.— Japonski jen.................. 6.— španska pezeta................ 10.— Avstralski dolar.............. 1.425.— Grška drahma ................. 11.— Debeli dinar..................... 11.50 Mali dinar....................... 11.25 1* BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 10 - G1--TAG razna obvestila Glasbena matica obvešča, da danes, 13. marca, odpadejo vaje obeh otroških pevskih zborov v Dijaškem domu. razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Danes, 13. marca, ob 20. uri odprtje razstave plastik im kovinskih tapiserij MLADENA VRABIČA. Uvodna beseda Milena Moškon. Sodeluje Celjski godalni kvartet. Vabljeni! V galeriji Cartesius je odprta razstava slikarja Eura Sponde. V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava Božidarja Jakca. čestitke Danes praznuje 14. rojstni dan LILIJANA VRABEC. Vse najboljše in izpolnitev vseh želja v bodočnosti ji želi sestra Majda z družino. Teti Lilijani pošilja Alenka zvrhan koš poljubčkov. Danes praznuje 14. rojstni dan LILIJANA VRABEC. Vse najboljše in da bi bila pridna v šoli in doma ji želijo vsi domači. 4 — Ob 60-letnici EDIJA STERNADA iskreno čestitajo in mu kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta vsi njegovi, ki ga imajo zelo radi. mali oglasi KUPIM voz za drva. Telefonirati na št. 227-240. OSMICO je odprl Milko Bandi iz Doline 110. Toči belo in črno vino. Vabljeni ! OSMICO ja odprl Ivan Antonič - Ce-rovlje 34. Toči črno in belo vino. TRIČLANSKA DRUŽINA išče nujno dvosobno stanovanje na kraški planoti. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst - pod šifro »Tričlanska dru- UVOZNO - IZVOZNO podjetje v Gorici išče izkušenega trgovskega potnika z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine. Ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika v Gorici. Drevored 24 maggio 1. V GORICI iščem v najem mini stanovanje po možnosti opremljeno. Telefonirati od 19. do 20. ure na štev. 0481/882281. KMETIJSKI kombinat Grudina prodaja prašiče za rejo in koline. Dostavljamo tudi na dom, štradalta pri Rupi - občina Sovodnje - tel. 0481/882-343. PRODAM rabljeno kombinirko za obdelavo lesa v odličnem stanju (cirku-larka in rezkalka) in rabljen »APE« -nosilnost 600 kg. Telefonirati na št. 226-283. V DEVINU prosto 3-sobno stanovanje prodam, 2 kopalnici, kuhinja, dnevna soba, 2 terasi, možnost boxa za avto. Telefonirati na št; 208-251. prispevki Ob 20. obletnici smrti Jožeta Prašlja darujeta Marija in Anita 20.000 lir za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel. V spomin na Ennia Didacha darujejo Spadoni, Rusija, Colja, Lorenzutti, Mis-lej in Starec 30.000 lir za FC Primorje. Skupina petih pustnih mask je nabrala pri vaščanih v Briščikih in daruje 50.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih. Ob obletnici smrti dragega moža Emila daruje Danica Regent 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. V spomin na Cvetka Grgiča darujejo sosedje 35.000 lir za ŠD Zarja in 35.00® lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob Milana Marca daruje Maks Križmančič z družino 10.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Svetka Grgiča daruje družina Karlo in Francka Kal (Gropada 83) 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na teto Marijo Košuta vd-Sedmak daruje Nives De Lorenzi 20.0®" lir za vzdrževanje Doma A. Sirk. Družina Zorn daruje 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NO» na Kontovelu in 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Tatjanino mamo darujejo kolegi zborovodske šole 21.000 za Glasbeno matico. V počastitev spomina Maksa Doljak® darujejo Dora, Ida in Luciana 10.000 1» za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Samatorci. Namesto cvetja na grob Egidija 5°' siča darujeta družini čemjava in ya' neu 30.000 lir za Skupnost družina UP čine. Za zaščito vaših zgradb podjetje ZANUSS0 SILVANO Castelfranco Veneto izvaja termo, hidro in akustične izolacije. Garancija 15 let. Brezplačni predračuni. Telefonirajte ob večernih urah na 0423/492 386- PRIMORSKI DNEVNIK — 13. marca 1984 programi rtv □ *™> 7 Večer bo obogatil nastop Celjskega godalnega kvarteta Drevi na Opčinah odprtje radiotelevizija ÌTALI JANŠKA TELEVIZIJA RADIO razstave Mladena Vrabiča Kot smo že poročali, bodo v SKD Tabor na Opčinah drevi ob 20. uri odprli likovno razstavo srbskega u-metnika - zdravnika Mladena Vrabiča, ki živi in dela v Ljubljani. Rodil se je v Ljubljani pred 31 leti in doštudiral medicino v Beogradu, nato pa se je specializiral v psihiatriji v Celju, kjer je več let tudi delal, medtem ko je danes zaposlen na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljub-lani. Že od mladih nog je živel v okolju, ki je bilo naklonjeno umetnosti in ki je v njem pospeševalo težnje po ustvarjalni dejavnosti. Tako je že z enajstimi leti začel kipariti, z enakimi sposobnostmi pa se predaja tudi glasbi in igranju violine. Zdi se, da mu je nove možnosti v umetniškem izražanju prinesla tudi njegova poklicna usmerjenost in delo v psihiatrični bolnišnici, kjer je likovna ustvarjalnost lahko dobrodošel del terapije. Mladen Vrabič je samo stojno razstavljal v Beogradu (1974 in 1975), Celju (1978 in 1979), v Dobrni (1981) in v Ljubljani (1983 dvakrat) ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah po vsej Jugoslaviji. Večer bo popestril nastop Celjskega godalnega kvarteta, ki ga sestavljajo Radovan Marvin (prva violina), Tomaž Pavlin (druga violina), Sonja Vukovič (viola) in Igor Švare (violončelo). Člani kvarteta, ki sodelujejo v Celjskem godalnem orkestru, študirajo na Akademiji za glasbo, oziroma na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Program obsega godalna kvarteta dveh mojstrov na področju komorne glasbe, ki sta se sicer odlikovala v različnih obdobjih. Najprej bo na vr sti Haydnov godalni kvartet v G-duru op. 41 št. 1. Josef Haydn, predstavnik dunajske klasike, je napisal več kot 80 kvartetov; v njih je u-stvaril osnove dialogičnega stila, v katerem ni več delitve med vodilni-ud glasovi in spremljavo: v njegovih kvartetih se godala med seboj enakovredno glasbeno » pogovarjajo«. Sledil bo godalni kvartet v F duru PP. 96 slovanskega romantika A. Dvoraka. Kljub temu, da je Dvorak dosegel svoj umetniški vrhunec v simfonijah in v delih, kjer mu je bila osnova motivika domače zemlje, so godalni kvarteti, skupaj z uverturami, klavirskimi trii in koncerti, vendarle klasično jasne skladbe s trdno zgradbo. Razstava Mladena Vrabiča bo v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah edprta do 24. marca, in sicer ob delavnikih od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. in od 16. do IH- ure. K vabilu na ogled pa prilagamo naslednji zapis, ki ga je 0 razstavljalcu prispevala umetnostma zgodovinarka Milena Moškon iz 1 ukrajinskega muzeja v Celju. BERITE JVovi Matajur Znano in razveseljivo je, da številni zdravniki na Slovenskem uve Ijavljajo svoje izredne sposobnosti tudi v likovni ustvarjalnosti. Po nji hovem strokovnem poznavanju človekovih anatomskih in drugih lastnosti, ki bi jih morali poleg njih obvladati tudi dobri kiparji, bi pri čakovali, da usmerja velika večina zdravnikov svoje znanje in likovno nadarjenost na področje kiparskega oblikovanja. Vendar opazimo, da se skoraj vsi lažje in rajši izražajo drugače, v barvno bogati slikarski ali pa črno-beli grafični govorici. Med redkimi izjemami je vsekakor Mladen Vrabič, ki se v kiparstvu uveljavlja že vrsto let in je z uspe hi svojega dela postal med našimi zdravniki litovniki, pa tudi med drugimi umetniki zanimiv in svojevrsten fenomen. Značilnosti plastičnega oblikovanja v disciplinirani in premišljeni kipar ski tvornosti Mladena Vrabiča se odražajo na njegovih, v žlahtnosti u-branih manjših skulptur in na nenavadnih. posebno pozornost zbujajočih kovinskih tepiserijah. Pri skulpturah gre za poenostavljeno, na svoj način stilizirano, specifično obravnavano žensko figuraliko s pritajenim simboličnim pome nom, kakršno predstavlja »afriški ciklus«. Med eksponati pa gre tudi za plastike, ki so nastale s posebnim likovnim smislom za oblikovnost. Kažejo se v izboru »embrionalno pia stičnih zasnov, kjer se prepletajo odebeljene oblike, v celoti prežete z notranjo energijo.« Pri uresničevanju nenavadno bogatih razmišljanj in zapažanj si Mladen Vrabič največkrat ustvari najprej narisane zasnove ali plastične osnutke, potem pa izdela oblike v različnih 'kiparskih materialnih, najrajši v žlahtnem lesu, izbranem kamnu ali v kovini. Kadar pa opazi oblike v samem gradivu, jih oživlja previdno, pre udarno, z velikim kiparskim občutkom. . . In skoraj ob vsaki plastiki vidimo, da je Mladen Vrabič pravi mojster, z veliko mero znanja, spretnosti in občutljivosti za izbiro in obdelavo kiparskih materialov. Opazimo tudi, da je kipar, čigar dela lahko bogatijo in plemenitijo člo- -veka. Izvirnost in likovno virtuoznost v opusu Mladena Vrabiča pa pomenijo kovinske tapiserije v raznih, za nov in zahteven ter dolgotrajen tehnični postopek dokaj velikih oblikah. Posebnost teh tapiserij je v drzni izbiri kovinskih materialov, ki nado meščajo volno, bombaž v načinih tkanja in povezovanja. Površine in ploskvice teh tapiserij so valovite, gladke, hrapave, reliefne. Prekrite so z resicami, spiralami, ravnimi in poševnimi črtami, loki in vsemi variantami in strukturami, ki jih omogoča izdelati minu ciozno, svojevrstno vezenje s tankimi in debelejšimi kovinskimi nitmi, tu pa tam pa tudi z biseri. Svetloba in sonce pa prinašajo na reliefne površine igrivost in očarljivost kovin skih barvnih vrednot, lesketanja in namernega patiniranja. Razstavljene tepiserije Mladena Vrabiča dojemamo lahko kot poezijo, kot zven violine ali kot misli, čustva, ki so skrita v človeku. . . Skulptura Mladena Vrabiča Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto. . . Raffaella? - Zadnji poziv 14.05 Nel cosmo alla ricerca della vita 15.00 Monte Prandone : Kolesarstvo 16.00 Cartoni magici : Sandybelil 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.15 Spaziolibero: programi pristo panja 18.30 Per favore non mangiate le margherite - TV film 19.00 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Tedenski sestanek z gledali ščem: Zoo di vetro, T. Wil-liamsa 22.25 Dnevnik 22.35 Mister Fantasy 23.30 Šolska oddaja : Matematika 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 La Duchessa di Duke Street -TV priredba 14.20 Tandem. . . in partenza: vesti in radovednosti Ljubljana 8.50 TV v šoli: TV koledar, plovnost naših rek, za učitelje, otroci u-stvarjajo, predstavljamo vam, Glamoč. 10.35 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, botanik, mali program 15.50 Soška TV : Kemijski laboratorij, dobro videti in biti dobro viden, kresnička, vulkani 16.50 Poročila 16.55 Slovenske ljudske pravljice : Konj, od katerega so padala zlata jabolka 17.45 Kulturne diagonale: Kosovelova pravila 18.25 Koroški obzornik 18.40 Koledniki, kratki film 18.55 Knjiga 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik » 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Življenje in dogodivščine Nicho-lasa Nicklebyja, nadaljevanka 20.55 Aktualno: Kje si, občina 21.55 Dnevnik 22.10 Sofijski solisti, 2. del glasbene oddaje Zagreb 16.40 Videostrani 16.50 TV v šoli - plovnost naših rek 17.40 Poročila 17.45 Mi in TV CANALE 5 10.00 II nuovo galateo - zanimivosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradna igra 12.45 II pranzo è servito - nagradna igra 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General1, hospital - TV film 15 25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 Giorno per giorno - TV film 19.30 Zig, zag - kviz 20.25 Dallas - TV film 21.25 L’albero delia vita - film 23.25 Sport RETEQUATTRO 10.00 Chico TV film 10.30 Fantast'andia - TV film 11.30 I giorni di Brian - TV film 12.30 M’ama non m’ama - ponovitev 13.30 Maria, Maria TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 C’è un uomo nel letto di mamma - film 17.20 Master, i dominatori dell’ universo - risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradna igra 20.25 Un milione al secondo - kviz 23.00 Film ITALIA 1 11.30 Phyllis - TV film 12.00 G i eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim, bum, barn 14.00 Operazione ladro - TV film 16.00 Bim, bum, barn 17.00 Vita da strega - TV fi’m 17.40 Una famiglia americana - TV film 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti, igre, gostje L’apriscatole, nagradno tekmovanje Scooby Doo, risanke 16.30 Šolska oddaja: zgodovina 17.00 Vediamoci sul due, varieté 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 Šport 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročiti 20.30 Yankees - film 22.45 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.55 Filmske novosti 23.00 Iz našega žepa, oddaja o po trošništvu 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 10.00 Televideo 16.00 Šolska oddaja : Stroj in zemlja 16.30 Šolska oddaja : Fizika 16.50 Sto italijanskih mest: Spoleto 17.00 Le mie prigioni - 1. nadaljevanje 18.05 Sto italijanskih mest: Reggio E-mi ia 18.215 L’orecchiocchio, gilasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.05 Šolska oddaja : Dal cucchiaio alla città 20.30 3 Sette: politične in kulturne aktualnosti 21.30 Tri stoletja komorne in operne gasbe 22.30 Dnevnik 3 23.05 Cribb: povesti 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Vrnitev swinga 19 30 TV dnevnik 20.00 Skupno - Poti stabilizacije 20.45 Žrebanje lota 20.55 Festove premiere 22.50 Dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes imamo v Odprti meji tudi naslednje vesti: TRST — Stanje Slovenskega stalnega gledališča OPČINE — Samoupravni referendum TRST — Protest Kmečke zveze ČEDAD — Nediža SOVODNJE — 8. marec PROSEK — Sestanek o regulacijskem načrtu GRADIŠČE — Razstava medu GORICA — Združitev avtobusnih podjetij javnega prevoza 17.00 TV D Novice 17.05 TV Šola 17.30 Kirn & Co - serijski film 18.00 Monroesi - serijski film 18.50 Risanke 19.30 TV D - Vse danes 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Obzorja 20.30 Maščevanje - celovečerni film 21.50 TV D - Nocoj 22.00 Maček pod čelado - TV nadalj. POSTAJE 18.40 L’uomo da sei milioni di dollari, TV film 19.50 II mio amico Arnold TV film 20.25 Simon e Simon - TV film 21.25 Drive in - spektakel 23.15 I due maghi del piallone - film TELEPADOVA 12.00 Movin’on - TV film 13.00 Risanke 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 The 7th Avenue - TV film 16.00 TV film 17.00 Risanke 18.30 Tigerman - risanke 19.00 L’incredibi’.e Hulk - TV film 20.00 Lupin III. - risanke 20.20 Roma bene - film 22.00 Catch - svetovno prvenstvo 23.00 Spektakel 24.00 Film TRIVENETA 12.40 Ispettore Bluey - TV film 13.30 Risanke 14.00 Sport e brivido dokumentarec 14.30 II ladro della Gioconda - filmska komedija 16.00 Fi'mski program ,16.30 TV film 18.30 Ispettore Bluey TV film 19.30 Harry O’ - TV film 20.30 Operazione Zanzibar - film 22.00 II soffio del diavolo - TV film 22.30 Asta di gioiel i TELEFRIULI 14.00 Anche i ricchi piangono - TV film 15.00 Alba di fuoco - film 17.00 Space games - nagradne igre in kviz 18.00 Risanke 18.30 L’ora di Hitchcock - TV film 19.15 Dnevnik 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.25 Film 22.15 Košarka 23.30 Agente HARM - film RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; vmes: 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. Pripravlja Minka Pahor; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega rpertoarja: Giuseppe Verdi: Rigoletto (drugo in tretje dejanje) ; 11.30 13.00 Opoldanski zbornik : Literarni listi; 12.00 Alenka Goljevšček: Mit in slovenska ljudska pesem - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah ; 14.10 »Naš pravljični telefon«. Pripravlja in vodi Maja Lapornik ; 15.00 Mladi mladim. Pripravlja Robert Čuk; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj ; 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba : skupina »Gallus consort« v našem studiu; 18.00 Pod starozaveznimi šotori, »Satan se predstavi«; 18.45 Glasbena medigra. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Ju tranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda ; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Zvočni primeri izvirne ljud- V današnjih popoldanskih dnevnih informativnih oddajah bomo spremljali dnevne dogodke iz domovine in tujine. Oddaje: 14.40 Zanimivo, nove oblike dela za učenje, ki so zunaj varstva. 17.00 Studio ob 17. uri, Primorska poje, ob 18. uri Sotočje — skupna zamejska oddaja iz treh radijskih studiov. ske glasbe; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.35 Objave; 14.40 Zanimivosti; 15.00 Croatia - za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave, EP; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Najlepši operni spevi; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Itolllanskl program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi ; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi stran; 12.00 Glasba po željah ; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.32 Doppio binario; 15.00 Odprta scena - proza; 16.15 Casadei; 17.00 Koncert za violino; 18.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja ; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Io Claudio - radijska priredba; 11.30 Top story - lahka glasba; 12.03 Via Asiago Tenda ; 13.20 Karavana; 15.03 Ra-diouno za vsakogar; 16.00 II Pagino-ne; 18.05 Odprti prostor; 18.30 Večerna glasba ; 19.20 Audiobox Spcus; 20.00 Signori ... il Feuilleton - napisala Angela Bianchini in Carlo Di Stefano, 3. večer; 21.03 Vrtiljak; 21.35 Glasba za lahko noč; 22.50 Danes v parlamentu ; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci ; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol -Glasbena šola Vrhnika; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za ... ; 11.05 Ali poznate? ; 11.35 Naše pesmi ■ in plesi ; 12.10 Danes smo izbrali ; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki ; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Mladinski pevski festival -Celje 83 Mednarodni koncert; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra ; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra, H. von Kleist: Razbiti vrč - Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, Philip Wilson: Sijajen dečko; 23.15 Glasba iz filmov in muzikalov; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE sira« 8 □ goriški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK — 13. marca 1984 SPET PREISKAVA 0 DELOVANJU ZDRAVSTVENE SLUŽBE V TRŽIČU Zapleta se okrog rokov za laboratorijske analize V četrtek v Kulturnem domu Koncert Komornega orkestra ljubljanske radiotelevizije Sodnih zapletov v zvezi z delovanjem javne zdravstvene službe na Goriškem, zlasti pa na Tržaškem, kot kaže še ni konec. Iz tiskovnega poročila zveze sindikatov uslužbencev na področju zdravstva izhaja, da sodna oblast še zmeraj vodi preiskavo v zvezi z (ne) izvajanjem predpisov glede rokov za izdajo laboratorijskih izvidov v javnih zdravstvenih strukturah. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila sindikata, so bili nekateri uslužbenci krajevne zdravstvene enote, ki so zaposleni v laboratorijskem oddelku tržiške bolnišnice, menda prav pred kratkim klicani na okrajno sodišče na zasliševanje. Kaj je predmet sedanje preiskave žal ni znano, niti, če se preiskava nanaša na že znane dogodke in za-pletljaje, ali pa se sodstvo zanima za povsem nove dogodke. Menda je to, da je v teku nova pre- iskava, kot je potrdil tudi novi trži-ški pretor Antonio De Nicolò. Ne glede na predmet preiskave, bo postopek prav gotovo še zaostril razmere v javni zdravstveni službi, ugotavljajo sindikati, ki opozarjajo, kako je goriška KZE pravzaprav že skoraj več kakor leto dni brez pravega vodstva in to v trenutku, ko >i spričo težkih finančnih in drugih težav najbolj potrebovala trdno in dovolj odločno vodstvo. Kakor se bralci prav gotovo spominjajo, je prav prejšnji sodni postopek glede rokov za izročitev laboratorijskih izvidov, ki se je zaključil z obsodbo sedmih od devetih članov upravnega odbora krajevne zdravstvene enote, imel za posledico odstop predsednika Martin ? in nastop politične krize, ki se rešuje že nekaj mesecev. Prav no\ ; sodna preiskava utegne krizo poi ivno zaostriti. 2. športna manifestacija ob letošnjem dnevu žena Pobuda »8. marec 1984 - 2. športna manifestacija ob dnevu žena«, ki jo bodo izvedli v prihodnjem tednu, predvidoma 22. marca, predstavlja nadaljevanje razglabljanja, ki se je pričelo lani ob isti priložnosti in ki je imelo za cilj poglobiti problematiko o sposobnosti in lastnosti žensk na športnem področju. Pobudnika manifestacije, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Združenje ARCI - UISP sta letos povabila k sodelovanju dve priznani predavateljici, strokovnjakinji s področja telesne kulture: Meto Zagorc z ljubljanske fakultete za telesno kulturo in Eleno Baldini, sodelavko univerze v Perugii. Na študijskem srečanju bosta spregovorili o aerobiki — o pozitivnih aspektih te trenutno zelo razširjene plesno -športne dejavnosti ter o njenih pomanjkljivostih. Poleg samega predavanja bo kajpak na vrsti tudi prikaz strokovnih filmov ter (predvidoma v Kulturnem domu) prikaz skupinske vadbe. V okviru glasbene sezone, ki j o prireja Glasbena matica v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev bo v četrtek, 15. t.m., v Kulturnem domu nastopil Komorni orkester ljubljanske radiotelevizije pod vodstvom Marka Muniha z zanimivim sporedom skladb, predvsem domačih avtorjev, Lucijana Marije Škerjanca, Srebotnjaka, Goloba, poleg skladb Hinde-mitha in Bele Bartoka. V prvem delu koncerta, ki se bo pri čel ob 20.30 bomo lahko prisluhnili »Žalni glasbi« P. Hindemitha za violo in komorni orkester (solist Franc Av-senek), nato pa Škerjančevemu «Concertina« za klavir in komorni orkester (pri klavirju Andrej Jarc). Dru gi del koncerta bo posvečen ljudski glasbi. Na sporedu bodo Srebotnja-kovi Slovenski Ijudskt plesi. Bele Bartoka Romunski plesi in Goloba Štiri slovenske ljudske pesmi. Koncert sopranistke Valer ie Maricondi V okviru glasbenih srečanj, ciklusa koncertov, ki ga prireja goriška občinska uprava v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele in nekaterimi drugimi ustanovami, bo jutri. ob 20.30 v deželnem Avditoriju nastopila sopranistka Valeria Maricondi. Pri klavirju jo bo spremljal pianist Mario Caporoloni. Na sporedu bodo skladbe Monteverdija, Vivaldija, Scarlattija, Bellinija, Rossinija, Donizettija in Verdija. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna. Ulica Terenzia-na 26, telefon 44387. S posveta ZSKD in velai jenimi društvi Enotnost kulturnih programov za večjo bodočo učinkovitost Rajonski sveti zelo kritični glede postopka priprave proračuna Pomen, ki ga v današnjem času ima Zveza Si'ovenskih kulturnih društev, oziroma v njej včlanjene skupine; iskanje novih kulturnih oprijemov pri oživitvi te dejavnosti, meddruštveni odnosi ter odnosi do krovne organizacije, sodelovanje z matično domovino, katoliškimi skupinami in večinskim narodom. To so nekatere najpomembnejše teme, o katerih so v soboto popoldan razpravljali na širšem posvetu, ki ga je ZSKD pripravila za goriška društva. Prva ocena, ki jo lahko dajemo, je ta, da je posvet popolnoma uspei in to predvsem zaradi svoje vsebine in številnih konstruktivnih posegov. Uvodoma je tajnik zveze Rudi Pavšič nanizal vrsto težav, s katerimi se zveza in društva redno srečujejo. Težave so predvsem v pomanjkanju primernih kadrov, ki bi znali bolje voditi to razvejano kulturno dejavnost, težave so finančnega vidika, težave pa so tudi v pomanjkanju novih oprijemov, ki bi razživeli to dejavnost. Pavšič se je dotaknil tudi specifično vprašanja mesta, oziroma pomena, ki ga ima Kulturni dom ter vprašanja odnosa med zvezo in članicami. V razpravi pa so prišla na dan še številna druga vprašanja, oziroma Podružnica Službe društvenega knjigovodstva (finančne inšpekcije) v Novi Gorici je pripravila dokument o izgubah gospodarstva na območju občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija v letu 1983. Izgube je izkazalo 24 tovarn in drugih podjetij oziroma delovnih organizacij, in sicer v skupnem znesku nad 35 milijard starih dinarjev. Ti podatki odsevajo težko finančno stanje delovnih organizacij, ki poslujejo v pogojih gospodarske krize. Vendar delavci in njihovi vodilni organi vlagajo velike napore za sana ri jo poslovanja in torej tudi za od-pi avljanje vzrokov izgub. Med izgubami, ki ostajajo nepokrite, je tudi skoraj 836 mi ijonov starih dinarjev, ki jih izkazuje podjetje za centralno ogrevanje Komunalna energetika v Novi Gorici. Tolikšni so nana^K reč dolgovi Novogoričanov, ki upofàl> ljajo centralno kurjavo. Vendar ne gre zgolj za slab odnos porabnikov do podjetja za oskrbo z energijo. Mnogi prebivalci Nove Gorice namreč pou darjajo, da je v ceni energije precej nejasnosti in negotovosti in se v pričakovanju razčiščen ja o dejanskih stroških in cenah energije izogibajo plačilu računov. Zaradi neplačanih računov potekajo tudi številne pravde pred sodiščem v Novi Gorici. Ravnateljica Službe družbenega knjigovodstva v Novi Gorici Ivica Kavčič je opozorila, da je celotno vprašanje treba čimprej rešiti, saj je nevzdržno, da so dolgovi zasebnikov povzročili veliko izgubo v poslovanju Komunalne energetike. Smrtna nesreča pri Fossalonu V prometni nesreči, zgodila se je v nedeljo okrog 19.30 na pokrajinski cesti pri Fossalonu pri Gradežu, je umrl predlogi, kako premostiti določene o-vire. Vsebino tega pa bi lahko strnili taloke. Predvsem je potrebno, da zveza in društva sestavijo širši kulturni program, na katerem bi slonelo vse bodoče delo. V tem programu pa naj bi prednost dobila dejavnost, ld bo v teh organizacijah imela določeno bodočnost in vlogo, poleg tega pa bi morala odražati najširši spektrom kulturnega izražanja. 61-letni Paolino Vrech iz Fiumicella, Ul. 25. aprila 1. Po ugotovitvah prometne po irije se je Vrech peljal s kolesom iz San Lorenza proti Fossalonu, ko ga je z avtom alfa romeo povozil 22-letni Marino delle Vedove iz Fiumicella, Ul. Sant’Antonio 3, ki je pripeljal v isti smeri. Trčenje je bilo silovito in je pri tem kolesar za-dobil usodne poškodbe. Bil je na mestu mrtev. Preiskavo o nesreči vodi prometna policija. Živahna po litično- u pr a vna dejavnost Dokaj živahna je dejavnost v tem tednu na politično upravnem področju. Medtem ko sta se sinoči sestala občinska sveta v Doberdobu in Števerja-nu, je za jutri zvečer ob 18.30 napovedana seja občinskega sveta v Gorici. V četrtek, 15. t.m., ob 17. uri pa se bo sestal goriški pokrajinski svet. Pomembno je tudi, kot so ugotovili na posvetu, posvetiti večjo pozornost sodelovanju s šolo, z društvi v matični domovini ter v večji meri vrednotiti kulturne domove na podeželju. Obenem je bila izražena potreba po animatorjih, ki bi skrbeli za mladino, kateri bo treba tudi vnaprej posvetiti posebno pozornost. (Na sliki predstavniki društev med posvetom.) Orožniki iz Tržiča raziskujejo ozad jo čudnega dogodka, ki se je pripetil v soboto ponoči v Jamljah in ki bi se lahko končal precej drugače. Zaenkrat neznana oseba (vse kaže, da imajo o-rožniki že dovolj dokazov na račun krivca) je okrog ene ponoči v soboto z lovsko puško iz razdalje kakih 20 do 25 m ustrelila proti avtomobilu domačina, 26-letnega Marina Šuca, ki se je ob isti uri menda vračal proti domu. Fant je, ko se je razletelo steklo okenca na zadnji strani avtomobila, najprej pomislil, da gre za o-kvaro, ali da je v steklo udaril kamen ali drugi trd predmet. V nedeljo zjutraj pa je zaprepaden ugotovil, da so v avtomobilu na sedežih, poleg drobcev stekla tudi šibre. Zadevo je prijavil orožnikom, ki so kaj kmalu ugotovili, po točnem opisu kraja, kjer se je zadeva zgodila, kdo bi utegnil streljati na Šuca. Oglasili so se pri 31-letnemu Angelu Bruniju, avtoličarju po poklicu, ki ima doma lovsko puško. Med hišno preiskavo so orožniki odkrili med drugim 300 nabojev za puško kalibra 9, ki se smatrajo kot stre- 0 proračunu goriške občine so te dni razpravljali v rajonskih svetih. Skoraj v vseh desetih svetih so med razpravo prišla na dan stališča, ki nedvomno dokazujejo, da so odnosi, z občinskim odborom precej skrhani. Skoraj povsod je bilo slišati resne pomisleke nad načinom sestave finančnega načrta in samim postopkom za njegovo odobritev. 0-snutek proračuna je bil izdelain, tako kakor prejšnja leta, z veliko zamudo in v zadnjem trenutku poslan rajonskim svetom. Posvetovanje o-staja tako le po zakonu predvidena formalnost. Nič čudnega torej, če so povsem odklonilno stališče do tega dokumenta izoblikovali v rajonskih svetih v Pevmi in Podgori in če se o dokumentu niso in tudi ne nameravajo izreči v štandrežu. V Podgori so o proračunu razpravljali v četrtek zvečer. Dokument so zavrnili soglasno, ker je to samo sanjska knjiga, saj ugotavljajo, da ostajajo obljube in načrti občinske uprave iz leta v leto neizpolnjeni. Zahtevajo dokončno ureditev cest v Podgori, razširitev in izpopolnitev greznišnega omrežja ter nekatere druge posege. Bolj izčrpna je bila razprava o finančnem načrtu občine v rajonskem svetu v Štandrežu. Ugotovili so sicer, da dokument vključuje neka- livo za vojno orožje. Našli so seveda tudi lovsko puško kalibra 12, v vetrnem jopiču pa 3 naboje za isto orožje, od katerih je bil eden že uporabljen. Brunija so seveda aretirali zaradi posesti municije in ga včeraj zjutraj, odpeljali v goriški zapor, medtem ko se preiskava o streljanju v soboto ponoči nadaljuje. Orožniki sumijo, da je proti Šucovem avtomobilu streljal prav Bruni. razna obvestila Danes, v torek, 13. marca, okrog 11. ure bo Radio Ljubljana na svojem drugem programu, popularnem Valu 202, oddaja a pogovor o funkciji in sodelovanju Kulturnih domov v Novi Gorici in Gorici. Sodelovala bosta ravnateljica novogoriškega doma A-lenka Saksida, in Rudi Pavšič, tajnik Zveze slovenskih kulturnih društev v goriški pokrajini. Pogovor bo vodil radijski časnikar Marijan Drobež in bo potekal v živo iz radijskega studia v Novi Gorici. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 25. t.m., na Nevejskem sedlu društveno tekmovanje v smučanju ih družabnosti ob 10-letnici smučarskega tečaja. Prijave na sedežu društva, oziroma v trgovini Baucon do 19. marca. Kulturno društvo Briški grič v šte-verjanu obvešča, da bo imelo v petek, 16. marca, redni občni zbor. Skupščina, ki se bo pričela ob 20.30, bo v prostorih na Bukovju. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Corso Italia 89, telefon 84443. tere postavke za javna dela v tem kraju, kakor ureditev pokopališča in nogometnega igrišča itd. je pa to zgolj splošna obveza. O proračunu se zato niso izjasnili, pač pa zahtevajo takojšen sestanek z županom in člani odbora. Zahtevajo tudi sestavo prednostne lestvice o posameznih nameravanih posegih. Kritizirali so tudi sam način izvedbe posvetovanja z rajonskimi sveti, saj se iz leta v leto ponavlja stara praksa, stare napake. Poskusi znova Sam V okviru italijanske gledališke sezone bo drevi ob 20.30 v Verdijevi dvorani nastopilo Stalno gledališče iz Bočna z delom Woodja Allena »Poskusi znova Sam«, režija Antonio Salinas, ki je tudi nosilec glavne vloge skupaj s Flaviom Andreinijem in Carolo Stagnaro. Današnja predsta va je predzadnja v letošnji abonmajski sezoni. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Greta Gigante, Simone Politti, Marco Cappai, Claudia Cantarin. UMRLI SO: 91-letna upokojenka Clementina Castellan vd. Foschian, 60-letni upokojenec Alojz Zavadlav, 50-letni električar Giuseppe Miche-lutti, 79-letna upokojenka Maria Bregami vd. Furlani, 80-letna Rosalia Battisti, 71-letna upokojenka Palmi-ra Candotti Di Monte, 57-letna gospodinja Liliana Medeot - Mian, 73-letna upokojenka Antonia Melon vd. Belletti, 71-letni upokojenec Rudolf Saksida, 65-letna upokojenka Giorgina Contento De Palo, 84 letni upokojenec Nello Cristianini, 75-letna u-pokojenka Onorina Iancis, 82rletna Anna Osbat - Lazzaro, 90 letni upokojenec Pietro Diamanti, 89-letni u-pokojenec Giuseppe Firrincieli. OKLICI: uradnik Claudio Glavina in delavka Ornella Gramegna, uradnik Mauro Grusovin in bolničarka Laura Sussi, pleskar Salvatore C ammarata in trgovska pomočnica Roberta Stacul, kovinostrugar Edi Fel-caro in uradnica Elisabetta Verone, pek Pietro Codromaz in gospodinja Elisabetta Passarella, univerzitetni študent Emanuele De Lorenzi in O" troška negovalka Antonella Sokol, kemik Roberto Terpin in učiteljica Carla Marinoni. POROKE : kamnar Luca Marini in dijakinja Barbara Franzot. kino Gorica VERDI 20.30 Gledališče »Poskusi znova Sam«. VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo sexy klub 80«. Prepovedan mladini P0" 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Megaforce«. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Minorenni super sexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom. , PRINCIPE 18.00—22.00 »The day ai-ter«. COMUNALE 18.00-22.00 »Quartet«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-22.00 »Kako se rešiti svojega šefa«. SVOBODA 18.00-20.00 »Smešna stran zgodovine«. DESKLE 19.30 »Salon za masažo«. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE La Goriziana ________________________________________ S. R. L. GORICA - VIA D. D'AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Dolgovi zasebnikov povzročili izgubo v Komunalni energetiki Poskus uboja v soboto v Jamljah strel iz lovske puške v avto Aretacija 31-letnega A. Brunija zaradi posesti municije Jadranu dragoceni točki v boju za sklepni del JADRAN — SAN BONIFACIO 77:66 (35:38) JADRAN: Žerjal 4, Ban 27 (9:12), Vitez 28 (2:6), Klavdij Starc, Rau-ber, Daneu 12 (2:8), Ivo Starc 6 (2:3), Gulič, Kojanec, Sosič. SAN BONIFACIO: Cau 4, Betteli 16 (2:2), Perobelli 2 (2:3), Zuccoli 6 (0:2), Pisani 9 (3:6), Canilli 4, Mora 10 (2:5), Crestaia 15 (1:4). SODNIKA: Intini (Como) in Ballarini (Milan). PROSTI METI: Jadran 15:29, San Bonifacio 10:22. OSEBNE NAPAKE: Jadran 18, San Bonifacio 24. PET OSEBNIH NAPAK: Mora (32), Crestati (36) in Zuccoli (40). Že nekaj let je moštvo San Boni-facia dokaj neugoden nasprotnik za jadranovce. Izkušenost prve peterke San Bonifacia, »premišljena igra«, nizek tempo: vse to je spravljalo v težave naše fante, tako da so bila srečanja s tem moštvom za jadranovce še kako delikatna. In tudi na nedeljski tekmi se je ponovila »stara pesem« vse do 32. minute, ko je jadranovcem uspelo streti odpor gostov in nato tudi zmagati. Bila je to dragocena zmaga v borbi za končnico prvenstva. Dragocena toda tudi dokaj težka, čeprav bi končni izid tega ne kazal. Verjetno zaradi nenavadne ure tigrato se je ob 17.30), predvsem pa zaradi spretnosti gostov so bili Žagarjevi varovanci do sredine drugega polčasa v dokajšnjih težavah. Gostje so namreč igrali na »akcijo 30 sekund« in nato zaključevali na koš s točnimi meti od daleč. Našim pa ni uspelo vsiliti nasprotniku hiter tempo igre, s katerim bi verjetno že prej strli njegov odpor. Izid je bil dotlej skoraj vedno izenačen. V 32. min. pa je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Mora (prislužil si je tudi tehnično napako), gostje so postali dokaj živčni, izgubili so tudi nekaj žog. Po drugi strani pa so naši košarkarji znatno izboljšali igro v obrambi (pri tem se je še zlasti izkazal Robert Daneu) priigrali so si kaj kmalu prednost osmih točk (62:54) in zmaga je bila tu. Če sta bila kot običajno najboljša strelca Boris Vitez in Marko Ban, pa bi za nedeljski dragocen uspeh pohvalili tudi Roberta Daneua zaradi u-spešnih skokov pod košema in Iva Starca, ki je umirjeno vodil igro svojih. Z nedeljsko zmago so torej naši fantje še naprej ostali v borbi za končnico prvenstva. Za dosego tega cilja pa bo seveda potrebno igrati maksimalno zbrano do poslednjega kola. Na vrhu lestvice namreč ni prišlo do večjih sprememb. Derbi kola je osvojil Stefanel, ki je doma premagal bocensko Piammo, Castelfranco pa je zanesljivo obračunal s Ser-volano. Na vrhu lestvice pa še naprej ostaja presenetljivi Maltinti, ki je v Porli ju visoko odpravil Cavejo. V prihodnjem kolu (v nedeljo) bodo jadranovci igrali v Fidenzi proti moštvu Farabolija, ki sodi med slabše ekipe te lige. Naši bodo seveda imeli novo priložnost, da osvojijo točki. Tu- di za to srečanje pa se bodo morali temeljito pripraviti. Vsak spodrsljaj bi bil namreč lahko usoden. (B. Lakovič) TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI IZIDI 23. KOLA JADRAN - San Bonifacio 77:66 Castelfranco - Servo!ana 81:64 Ceam Bologna - Fulgor FO 75:70 Stefanel TV - Fiamma BZ 85:79 Monkey’s MI - Abitare UD 81:74 B. Ravenna - Paraboli 97:84 Caveja FO - Maltinti PT 73:96 Budno Be.Ca. - Delfino PS 75:60 PRIHODNJE KOLO (17. in 18. 3.) Paraboli - JADRAN (18. 3. ob 17.30 v Fidenzi) ; Fiamma BZ - Castelfranco; Delfino PS - Caveja; Monkey's -Stefanel; Abitare - Budrio Be.Ca.; Maltinti - B. Ravenna; Fulgor FO -San Bonifacio; Servolana - Ceam BO. LESTVICA Maltinti PT Stefanel TV Fiamma BZ JADRAN Castelfranco Servolana Ceam Bologna Fulgor Forlì Basket Ravenna Budrio Be.Ca. Abitare Videm San Bonifacio Caveja Forlì Paraboli Fidenza 23 Delfino Pesaro 23 Monkey’s Milan 23 23 18 23 17 23 16 23 14 22 13 23 13 23 12 23 11 23 23 22 5 1888:1718 36 6 1936:1724 34 7 1886:1781 32 9 1923:1782 28 9 1806:1711 26 10 1766:1727 26 11 1773:1775 24 12 1793:1827 22 23 11 12 1903:1967 22 23 11 12 1659:1703 22 10 13 1958:1873 20 10 13 1863:1899 20 9 13 1894:1904 18 9 14 1814:1916 18 5 18 1819:2060 10 4 19 1698:1927 8 Caveja in Castelfranco imata po tekmo manj. 1. jugoslovanska nogometna liga Po šestem kolu ženske odbojkarske B lige Izredno izenačen boj za vrh lestvice O združeni ekipi Meblo kasneje, o Prvenstvu B lige pa takoj. Novinec Torrefranca iz Trenta, ki je z uvrstitvijo v skupino za napredovanje že dosegel svoj letošnji cilj, je v minulem kolu poskrbel za pravo senzacijo. Premagal je namreč vodeči Mo-gliano Veneto z zgovornim 3:0 in se mu na lestvici približal na sami dve točki. Isto velja tudi za padovski UUS, ki je izbojeval prepričljivo zmago v Nabrežini. V boj za vrh lestvice se je spet vključil tudi Tregarofani. Umestno je menda spet opozoriti, da b°j ni omejen na prvo mesto, osvojitev katerega omogoča neposredno napredovanje v A-2 ligo, temveč zadeva tudi drugo mesto, ki vodi na kvalifikacije za prestop v višjo ligo. Razen Mebla in Nervese imajo torej ostale ekipe še možnost, da dosežejo oba cilja, pomemben pa postaja pri tem tudi količnik v setih. Skratka, prvenstvo je izredno izenačeno in zanimivo, kar pa je predvsem V ITALIJANSKI A LIGI Koma iztrgala točko Juventusu Z zmago v Neaplju je Roma zmanjšala zaostanek za vodečim Juventusom, j?1 Pa ima še naprej veliko prednost. Udinese je z Ascolijem izgubil točko, vendar je 0:0 pravičen. Milan je z La-zi°m poleg točke izgubil tudi Baresija, kl si je poškodoval koleno. Platini je oa lestvici izbranih strelcev prehitel žica. IZIDI 22. KOLA Catania - Avellino 1:1, Fiorentina -Verona 2:0, Inter - Pisa 3:0, Lazio -Wilan 0:0, Napoli - Roma 1:2, Samp-ooria Juventus 1:1, Torino - Genoa Udinese - Ascoli 0:0. LESTVICA Juventus 33, Roma 29, Fiorentina in t crino 28, Verona in Inter 26, Udinese Milan 23, Sampdoria in Ascoli 22, Avellino, Lazio in Pisa 17, Napoli 16, Uenoa 13, Catania 10. PRIHODNJE KOLO Avellino - Lazio; Catania - Fiorentini Genoa - Sampdoria; Milan - Inter; tosa - Napoli; Roma - Udinese ; Tori-n° ' Ascoli ; Verona - Juventus. posledica dejstva, da letos ni ekipe, ki bi bila odločno boljša od ostalih, čeprav velja tudi, da je tehnična raven vse prej kot slaba. V tako močni konkurenci se združena ekipa Meblo v drugem delu nikakor ni znašla. Res škoda, saj se je tudi na sobotni tekmi s CUS izkazalo, da tako s tehničnega, kot fizičnega vidika naše igralke bistveno ne zaostajajo za ostalimi. Do izraza je kvečjemu prišla predvsem slaba telesna kondicija, ki onemogoča igralkam, da se nasprotnikom solidno upirajo več kot tri sete. Seveda je sedaj upadla tudi motivacija, kar je povsem razumljivo. Kaj lahko torej pričakujemo od nadaljevanja prvenstva? Jasno je, da velja že razmišljati na prihodnjo sezono, preostale štiri tekme pa so lahko dobra priložnost za nabiranje novih izkušenj. Sambenedettese - Triestina 0:0 TRIESTINA: Pelosin, Stimpfl, ^ Costantini, Vailati, Leonarduzzi, Chia-renza, De Falco (88’ Ardizzon), Per-rone, Romano, Ruffini, De Giorgis (75’ Piccinini. V tekmi, ki je bila na zelo nizkem tehničnem nivoju, pač pa zelo borbena’ in ostra, je Triestini uspelo zaustaviti vztrajne napade domačinov, ki so posebno v drugem polčasu dobesedno oblegali vrata Tržačanov. Napadalci Sambenedetteseja pa so se znašli pred nepremagljivo oviro v osebi vratarja Maura Pelosina, ki je prvič branil vrata Triestine v prvenstveni tekmi. Pelosin je pokazal svoje ogromne sposobnosti in je v nekaterih priložnostih rešil svoja vrata Pohvaliti je treba tudi igro Costan-tinija in Leonarduzzija, ki sta solidno zamenjala Braghina in Mascheronija in to v tekmi, ki je bila za obrambno vrsto zelo težka. (I. Pavletič) IZIDI 6. KOLA Trcgarofati Padova - Pallavolo Nervosa 3:0, Meblo - CUS Padova 1:3, Torrefranca Trento - Mogliano Veneto 3:0. LESTVICA Mogliano Veneto 6 5 I 15:11 10 CUS Padova 6 4 2 16:7 8 Torrefranca Trento 6 4 2 13:9 8 Tregarofani Padova 6 3 3 13:11 6 MEBLO 6 1 5 8:15 2 Pallavolo Nervesa 6 1 5 5:17 2 PRIHODNJE KOLO (17. 3.) Pallavolo Nervosa - Meblo, CUS Padova - Torrefranca Trento, Mogliano Veneto - Tregarofani Padova. SKUPINA ZA OBSTANEK: Pallavolo Volta - Albatros Treviso 2:3, Orna Olympic Trst - Fratte 2:3, Patinati Ferrara - Volley Conegliano 3:1. LESTVICA: Fratte 12, Albatros Treviso 8, OMA Olympic Trst in Putinati Ferrara 6, Pallavolo Volta in Vclley Conegliano 2. IZIDI 25. KOLA: Arezzo - Atalanta 0:0, Cagliari - Varese 0:0, Catanzaro - Empoli 1:0, Cavese - Perugia 0:0, Cesena Campobasso 1:1, Como - Monza 1:0, Cremonese - Pescara 2:3, Lecce - Palermo 1:0, Padova -Pistoiese 1:0, Sambenedettese - Triestina 0:0. LESTVICA: Como 35; Cremonese, Atalanta 31; Campobasso 29; Arezzo 28; Lecce. Pescara 27; Sambenedettese, Triestina 25; Perugia, Monza, Cesena, Varese 24; Cagliari, Padova 23; Cavese 22; Empoli, Palermo 21; Pistoiese 20; Catanzaro 16. PRIHODNJE KOLO (18.3.): Varese - Arezzo, Perugia - Cagliari, Monza - Catanzaro, Triestina - Cavese, Pistoiese - Como, Atalanta - Cremonese, Campobasso - Lecce, Empoli -Padova, Pescara - Palermo, Cesena -Sambenedettese. Olimpija ni Komentar FRANCI BOŽIČ Jugoslovanska nogometna liga je bila v nedeljo najučinkovitejša v Evropi: strelci so dosegli kar 35 golov ali v povprečju skoraj štiri na tek mo. V 22. kolu je Partizan s porazom na Reki bržkone izgubil vse možno sti, da bi ubranil naslov prvaka (zaostaja že za 5 točk), Olimpija pa je po nekaj mesecih zadnje mesto na lestvici prepustila Čeliku, ki mu skoraj ni več rešitve. Olimpija je z Budučnostjo osvojila zlati točki. Prvi gol je že v 14. minuti dosegel veteran Lalovič, kazalo pa je, da bo slabo titograjsko moštvo glad ko klonilo. Budučnost namreč v vseh devetdesetih minutah ni imela niti ene priložnosti, a je 25 minut pred koncem vendarle izenačila. To se je zgodilo, ko je Zupančiču pri izvajanju outa žoga zdrsnila iz rok, namesto vratarja Dalanoviča jo je dobil napadalec gostov Vukčevič, ki je z »lobom« premagal ljubljanskega vra tarja. Toda to bi bila le: prevelika sreča za goste, samo 7 minut poz neje je napako napravil vratar go stov Jukovčan, Terčič pa je bil strelec odločilnega drugega gola. Zmago Ljubljančanov je 3 minute pred kon cem potrdil Lalovič z lepim golom z glavo. Najbolj odmeven izid pa je dosegla Crvena zvezda: kar sedem golov je bilo v mreži Vinkovčanov. Brata Dju-rovski sta dosegla štiri gole, dva Djordjič, enega pa Jankovič. Crvena zvezda je zares blestela, med najboljšimi pa je bil Ljubljančan Marko Elsner, ki sedaj spet igra zadnjega moža v obrambi. Kot vse kaže bo Zvezda vendarle še resen tekmec Hajduku v boju za naslov, še zlasti ker Spličani največ pozornosti posvečajo pokalu UEFA. Vinkovčani si bodo gotovo težko opomogli od katastrofe, mnogi že napovedujejo, da bodo ob Čeliku zapustili ligo. Hajduk j t pred TV kamerami dokaj srečno pre magai moštvo Čelika, ki si pred TV zasloni seveda ni moglo dovoliti znanih grobosti. Zagrebški Dinamo je prvi zmagal, žrtev pa je bila Prišli več zadnja na. Zagrebčanom je pomagal tudi sodnik Vlajič, ki je že v četrti minuti dosodil zelo sporno 11-metrovko proti Prištini. S Prištino je pač tako, doma navadno sama strelja U-metrov-ke, v gosteh pa njeni nasprotniki. Vse tri gole za Dinamo je dosegel Čerin. Partizan je v hudi krizi, to je dokazal tudi visok poraz na Reki, ki sta ga zrežirala Lukič (2 gola) in De snica (1 gol). Beograjski trener Par tizana Miloš Milutinovič je že napovedal odstop, menda ga bo zamenjal Kaloperovič ali pa nekdanji selektor Mladinič, oba pa sta to moštvo Ž4 vodila. Sarajevski Željezničar je konč no zdrsnil na tretje mesto, čeprav jt z golom Bahtiča prvi vodil v igri t Vojvodino o Novem Sadu. Novosad čani so si zmago zagotovili v zadnjih dveh minutah. Izmed outsiderjev je najbolj prepričljivo igral Osijek, ki je kar s 3:0 premagal Radnički in je že povsem izven nevarnih voda. Slobodi pa ti ni uspelo. Čeprav je bil v igri s Sa rajevom prvi mož na igrišču sarajevski vratar Djurkovič, je Sloboda izgubila z 0:2, tudi po zaslugi razpolo ženega Pašiča, ki se bo kot kaže vf nil med reprezentante. IZIDI 21. KOLA Rijeka - Partizan 3:0 (1:0), Dinamo (Z) - Priština 3:1 (3:0), Olimpija - Budučnost 3:1 (1:0), Vojvodina - Željezničar 3:1 (0:0), Sarajevo - Sloboda 2:0 (0:0), Osijek - Radnički 3:0 (2:0), Vardar - Velež 4:2 (3:1), Crvena zvezda - Dinamo (V) 7:1 (4:0), Čelik - Hajduk 0:1 (0:0). LESTVICA Hajduk 27; Crvena zvezda 25; Željezničar in’Rijeka 24; Sarajevo, O-sijek in Partizan 22; Velež, Budučnost in Radnički 21; Vojvodina, Vardar in Priština 20; Dinamo (V) 19; Dinamo (Z) in Olimpija 18; Sloboda in Čelik 17. PRIHODNJE KOLO (18. 3.) Dinamo (V) - Rijeka, Partizan - Dinamo (Z), Priština - Olimpija, Budučnost - Vojvodina, Željezničar - Sarajevo, Sloboda - Čelik, Hajduk - Osijek, Radnički - Vardar 'tolež - Crvena zvezda. Triestina v San Benedettu osvojila točko Vratar Pelosin odličen TONE SVETINA Med nebom in peMom ____88. __ V spremstvu karabinjerske patrulje je davkar uspešno pobiral dolgove. Ljudje so plačevali brez obilnega izgovarjanja na plačilo v obrokih, tisti pa, 1 niso imeli denarja, so ponujali živino. Slutili so, a Prihaja čas, ko se oblast ne bo šalila. Poročnik Zanni je bil z obhodom zadovoljen. Nič Posebej sumljivega niso zaznali na vsej bivši meji. ludje so bili preplašeni, na videz krotki in vdani v sodo. Tokrat so se karabinjerji potrudili tudi na ;,,So)e, in začudo so dobili gospodarja doma. Prijazno lih je sprejel, jim razkazal kmetijo in hlev. Plačal je i davke. Njegova dekleta so zaigrala na citre. Na-«h so se in napili in celo zaplesali. r Chiueo je dopovedal poročniku, da je Osojnik eden poštenjakov, lojalen državljan, ki se ne zanima Politiko, delaven in dovzeten za pogovor. Ni mu a Povedal, da zna prav Osojnik nadvse kavalirsko, toda kot nihče drug »podmazati« in spraviti izterjevalca v dobro voljo. Zannija je motilo, da od učiteljice Eveline ni nobene koristi. Če je kaj sporočila, je bilo to tako splošno ali nepomembno in neuporabno, da se je čudil. Ugotavljal je, ali ima fanta. Dekle je zanikalo. Toda zaupnik, ki je imel na skrbi Bečanove, je sporočil, da je videl, kako je neke noči šla z nekom na senožeti pod vas. Zanni jo je sklenil poiskati sredi belega dne v šoli. Tokrat je ne bo zabaval z ljubezenskimi izlivi niti se ji ne bo vsilil. Pretepel jo bo, da bo razmišljala, s kom se igra slepe miši. Zaman je trkal in razbijal po vratih. Učiteljice ni bilo od nikoder. Se mu je skrila? Ima slabo vest? Pri ženskah je lahko vse mogoče... Šele soseda je povedala, da je gospodična učiteljica šla v sosednjo vas. Ko se je rahlo zmračilo, so zavili k Bečanu. Poročnik je počakal, da se je družina vrnila z njiv. Želel si je ogledati to trdnjavo slovenstva od blizu in se spoznati z vsemi družinskimi člani. Vse bolj je bil zaverovan v svojo moč in pamet. Bil je edini, ki je že nekaj let dan za dnem prihajal v stike z ljudmi ob meji. Že s svojo navzočnostjo jim je vlival strah. Bil je sila zakona in branitelj interesov države. Bil je pravica in omej e valeč svobode. Njegovi karabinjerji so ljudem odrejali, kaj delajo prav in česa ne. Bečanovi pa so veljali za eno tistih družin, ki so pljuvale na njihov red in se podrejale samo navidezno, živele pa po svoje. Toda kje in kako kršijo zakon, Zanni kljub ovaduhom še ni ugotovil. Karlo mu je obležal v drobu. Zdelali so ga do nezavesti, a zlomili ga niso. Niso utegnili. Kot ubežnika pred mobilizacijo se ga je polastila vojska in jim ga vzela. Karlo je bil edini človek, ki se ga je Zanni spominjal z neugodjem. Motil ga je celo v sanjah. Njegove oči so bile nabite z maščevalno slo. Sijale so mnogo bolj nevarno kot očetove. Te so bile prikrito sovražne, ni pa bilo v njih nožev. Poročnik je motril v kuhinji zbrano družino. »To je gnezdo kraguljev,« si je dejal. Mati je s hčerkico Vero stala pri štedilniku, pri mizi so sedeli bratje, ki so se vrnili s polja. Kristina jim je prinesla pijačo na mizo. Marija je pred karabinjerji povesila oči. »Signore Francesco Maslo!« je začel uradno poročnik s svojo običajno izzivalno ihto. »Obveščeni smo, da sprejemate tujce!« »Je mar to prepovedano?« »Ni prepovedano! Nas pa zanima, kdo hodi v vojno cono, in tudi, zakaj se ne podrejate odloku in ne prijavite ljudi, ki prihajajo v te kraje.« Ženski veleslalom za svetovni pokal Jugoslovanka A. Leskovšek na odličnem šestem mestu WATERVILLE V ALLEY — Jugoslovanka Andreja Leskovšek je v veleslalomu za svetovni pokali osvojila odlično šesto mesto, kar je obenem tudi najboljša uvrstitev Jugoslovank doslej v veleslalomu. Zmagala pa je Američanka Tamara McKinney pred Švicarko Eriko Hess in drugo Američanko Cooperjevo. • NIZOZEMEC ADRJE VAN DER POEL je osvojil v sprintu četrto etapo mednarodne kolesarske dirke od Tire nskega do Jadranskega morja (Rečana ti - Ancona, 217 km). Drugi je bil Italijan Mantovani, tretji pa Američan Lemond. Na skupni lestvici še naprej vodi Šved Tommy Prim. • PARIZ - NICA. Stavkajoči pristaniški delavci in rudarji so preprečili regularen potek pete etape kolesarske dirke Pariz - Nica. Pozneje so dirko nadaljevali in etapo je osvojil Belgijec P.anckaert. Na skupni lestvici pa sedaj vodi Irec Kelly. • SMISLOV - KASPAROV 1:1. V Vilj nusu se je v nedeljo pričel finalni dvoboj kandidatov za svetovni šahovski naslov med Sovjetoma Smislovim in Kasparovom. Zmagovalec tega dvoboja bo nato v veikem finalu igral proti svetovnemu prvaku Karpovu. Po dveh partijah je stanje neodločeno 1:1. Nedeljska in včerajšnja partija sta se namreč končali z remijem. totocalcio Catania - Avellino X Fiorentina - Verona 1 In ter - Pisa 1 Lazio - Milan X Napoli - Roma 2 Samprioria - Juventus X Torino - Genoa 1 Udinese - Ascoli X Arezzo - AtaVanta X Lecce - Palermo 1 Sambenedett. - Triestina X Modena - Bologna X Licata - Ercolanese 1 KVOTE 13 ( 9.763 dobitnikov) 867.000 lir 12 (169.895 dobitnikov) 49.800 lir 3. AMATERSKA LIGA: le Gaja uspešna Gaja — Campanelle 2:1 (1:0) STRELCA za Gajo: Stani Kalc in Maks Grgič. GAJA: Kante (85. min. D. Kalc), Purič, Šuc, M. Rismondo, B. Rismon-do, M. Grgič, S. Kalc, Salvi, B. Grgič (Klanjščak), V. Kalc. Kljub temu da so nastopili brez svojega kapetana Gabrielli ja, so Ga-jini nogometaši samozavestno stopili na igrišče proti mladi in kakovostni ekipi Campanelle. Ker so gajevci v prvem polčasu igrali »proti burji«, je bilo tudi jasno, da so osredotočili igro na sredini igrišča in poskušali doseči gol s protinapadi. To pa jim je tudi uspelo v zadnji minuti prvega polčasa s Stani jem Kalcem, in to po nezadržni akciji Valterja Kalca. Tudi v drugem polčasu se slika i-gre ni spremenila. Gostje so urejeno napadali, vendar pa so gajevci ob dobri igri »čistilca« Marka Rismon-da in vratarja Kanteja zaustavljali pobude nasprotnikov. Nato pa je Maks Grgič spretno izkoristil nepazljivost gostujočih branilcev in dosegel drugi zadetek za Gajo. Gostje so nato navalili na Gajina vrata in tudi dosegli gol nekaj minut pred koncem. Tedaj pa se jc tudi poškodoval vratar Kanr te. Pri Gaji vsi nogometaši zaslužijo pohvalo. (Kalc) V nedeljo v prvi nogometni amaterski ligi Kriški Vesni dragocena točka S. Canzian — Vesna 0:0 SAN CANZIAN: Basso, Grassi (v 69. min. Ferro), Piedimonte, Trevi-san (v 78. min. Schiavon), Giacuz-zo, MainardLs, Bertogna, Francescot-to, Melloni, B russa, Fabbris. VESNA: Bubnich, Gotti, Sodoma-co, Somma, Penco, Jerman (v 84. min. Basiaco), Bruno, Zucca, F. Candotti, Pipan, Sedmak (v 66. min. Pichieri). SODNIK: Pirtali iz Pordenona. Križani so se z gostovanja vrnili z dragoceno točko. Tokrat naloga Vesne prav gotovo ni bila lahka. San Canzian, ki se prav tako bori za obstanek v ligi, si prav gotovo ni smel privoščiti spodrsljaja. Zato je bila tekma že od vsega začetka precej nervozna in večkrat tudi nekorektna. Obe ekipi sta v glavnem startali na remi, domačini pa so upali na kaj več. Igro, ki sta jo ekipi prikazali, ni bila niti zdaleč zadovoljiva. Kljub rahli terenski premoči domačinov je Vesna v prvem polčasu vseeno pokazala nekaj akcij, s katerimi bi si prav gotovo lahko zagotovila povsem drugačen izid. V 12. min. je namreč Sedmak osvojil žogo na sredini igrišča, jo lepo podal Brunu, ki se je tako znašel v kazenskem prostoru. Slednji, namesto da bi žogo podal Zucci, ki se je prav tako sam nahajal v neposredni bližini vrat, je žogo poslal z igrišča. Druga taka priložnost se je ponudila Fabiu Candottiju, ki je izkoristil kratko odbito žogo, toda žal ga je branilec prehitel. V drugem polčasu se stvari na igrišču niso bistveno spremenile : igra je bila še vedno precej neurejena, prekrški so se vrstili kot na tekočem traku, primanjkovalo je lepih in učinkovitih akcij. V kriških vrstah pa se je nedvomno poznala odsotnost Ludwiga, ki je izključen. (Andrej) V nedeljo v Tržaškem zalivu Nov podvig B. Grilanca V nedeljo je bila v tržaškem zalivu druga zimska regata v organizaciji društva »Società velica Barcoi’a - Gri-gnano«. 1 * * * S. Startalo je 27 jadralcev, med katerimi je bil tudi član JK Čupa Boris Grilanc s kajutno jadrnico »Midvo«. Že po prvih bojih si je »Midva« priborila odlično tretje mesto, nato pa je krmarju Aleksu Besinu uspelo preiti v vodstvo in ga obdržati do konca regate. Tako je »Midva« odnesla prvo mesto v svojem razredu in prav tako prvo mesto na skupni lestvici. Svoj največji uspeh je Boris Grilanc zabeležil lani, ko se je v Trstu udeležil SP »Three quarter ton cup«. Prav zato mu je TPK Sirena ob priliki sobotnega občnega zbora podelila priznanje. (Rušo) Odlične uvrstitve Sireninih jadralcev Jadralci TKP Sirena so se v nedeljo v Tržiču udeležili regate v razredu »evropa« in treningov v razredu »optimist«. Organizator je bilo društvo SVOC. Regate se je udeležilo 16 posadk, Si-renini jadralci pa so dosegli odlične rezultate. Kadetinja Arjana Bogateč se je uvrstila na drugo mesto in o-svojila dva pokala (za 2. mesto na splošni lestvici in za najboljšo uvrstitev v ženski konkurenci). Peter Sterni je bil zo o dober peti, Maksi Ferfoglia pa deveti. Vsi trije Sirenini jadralci so še lani tekmovali v razredu »optimist«. Naj omenimo, da sta bila pri nagrajevanju prisotna predsednik jadralnih klubov 11. cone, inž. Francesco Moietta, ter predsednik Jadralne mladinske zveze, prof. Arrigo Mari. Osta i Sirenini jadralci pa so v nedeljo v Tržiču opravili, kljub močni burji, kar tri regate. Treningov se je udeležilo kar 40 kadetov jadralnih klubov 11. cone. (A. D.) • BOLZANO PRVAK. Bolzano je o-smič osvojil naslov italijanskega prvaka v hokeju na ledu. V odločilnem srečanju so bocenski hokejisti premagali Merano s 4:2. e AMERIČAN MCENROE je v finalu teniškega turnirja v Bruslju premagal Čehoslovaka Lendla s 6:1, 6:3. Begliano — Primorec 2:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMOREC: Igor Milkovič v 63. min. PRIMOREC: Leone, Malalan, Milkovič, Bruni, Boris Kralj, Finessi, Ferfolja, Mauro Kralj, Marko Kralj, Igor Milkovič (od 81. min. Mulè), Sa-rabotti (od 37. min. čuk). Trebenski nogometaši so imeli v srečanju proti drugouvrščenemu Begli anu zvriiano mero smole, poleg tega jih je tudi oškodoval pristranski sodnik. Bila je to tekma dveh ekip, ki sta predvajali raZičen nogomet. Primor-čevi nogometaši so biU tehnično, domačini pa telesno boljši. In prav Begliano je prvi povedel. Trebenci so se nato vrgli v napad, domačini pa so skušali premagati Primorčevega vratarja s streli od daleč. Primorcu se je vendar posrečilo i-zid izenačiti z Igorjem MTkovičem. Nato pa je sodnik z dvema popolnoma zgrešenima odločitvama pripomogel domačinom, da so povedli in zaman so bili vsi napori Primorčevih nogome tašev, da bi stanje zopet izenačili. To je že drugi nezaslužen poraz trebenski h igralcev. (Kralj) Lancieri Firenze — Breg 1:0 (1:0) BREG: Ghersinich, Šavron, Bais, Pavletič, Lovriha (Albertini), Dazza-ra, Zonta, Jez, Sega, Azzolin (Gri-zonič). Strnad. Proti ekipi Lancieri Firenze so Brežani v nedeljo zgubili. Tekma je bila vseskozi na zadovoljivi tehnični ravni, čeprav nismo bili priča lepi tekmi. Na zelo majhnem igrišču so imeli Brežani precejšnje težave s hitro igro nasprotnika. Domačini so povedli v samem začetku tekme. V nadaljevanju pa je Brežanom uspelo reagirati, toda brez večjih rezultatov. V drugem polčasu so »plavi« računali na remi, nasprotnika so potisnili v svoj kazenski prostor, a vse zaman. Brežane naj pohvalimo za borbenost, ki so jo pokazali na tej tekmi. (I.T.) Sovodnje — Torriana 1:1 (1:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Butko-vič. SOVODNJE: R. Petejan, R. Pete-jan, Vižintin, Kovic, Paulin, E. Petejan, Fajt (Kosič), Kovic, Butkovič, Čaudek, Gomišček. Sovodenj ci še naprej igrajo s spremenljivo srečo. Pred sedmimi dnevi so pred domačo publiko izgubili z zad-njeuvrščenim Fossalonom, tokrat pa so prisilil k remiju vodečo Tornano iz Gradišča. Z nekaj več sreče bi Mar>-sonovim varovancem lahko uspelo celo premagati nasprotnike, ki so brez dvoma podcenjevali »belo - modre«. Morali pa so se še kako potruditi, da 2. AMATERSKA LIGA: Zarji pomembna zmaga Campi Elisi — Zarja 1:2 (1:0) STRELCI: v 45. min. Garofalo, v 65 min. Udovicich, v 73. min. E. Fonda. CAMPI ELISI: Magris, Oliosi, Lo Schiavo, Petribelic, Iurincich, Carme-li, Dussi, Verbich, Garofalo, Ravbar (v 76. min. Tonelli), Cartiglia, Bia- ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognetti, Franco, Grgič, Križmančič, Udovicich, D. Fonda, E. Fonda, Peroša, Sossi. SODNIK: Demetri iz Tržiča. Zarja je v nedeljo izbojevala zelo pomembno zmago, ki ji še vedno o-mogoča stik z vrhom lestvice. Zarja-ni pa tokrat, predvsem po igri v pr vem polčasu, niso blesteli, saj so jih domačini z lahkoto zaustavljali že na sredini igrišča. Edina resnejša priložnost v prvem polčasu se je ponudila Bazovcem že v prvi minuti, ko je Sossi s silovitim strelom resneje zaposlil vratarja. V zadnji minuti prvega polčasa pa so domačini povedli s prostega strela, ki ga je mojstrsko izvedel izkušeni Garofalo. V drugem polčasu pa so se Bazov ci prebudili in Se podali v napad ter si ustvarili nekaj lepih priložnosti. Svoj trud pa so kronali v 65. min., ko je Udovicich po lepi podaji Damjana Fonde premagal domačega vratarja. Po golu Zarje pa so imeli nogometaši Campi Elise ja lepo pri ložnost, toda Puzzerja je tokrat rešila vratnica. V 73. min. pa je Zarja povedla z Egonom Fondo po lepi akciji vse ekipe. (Big) Primorje — Fortitudo 1:1 (1:1) STRELCA : v 15. min. Jur incieli, v 24. min. Di Benedetto. PRIMORJE: Micor, Štoka, Pertot, Samese, Chizzo, S. Husu, Di Bene- detto, Castriotta, Bortolotti, Blaži na. FORTITUDO: Spadaro, F. Fonta-not, Reiter, Mantovani, Crevatin (v 63. min. Nicolini), Bianco, Granieri, Braico, R. Fontanot, Repa, Jurincich. SODNIK: Mango iz Gorice. Na domačih tleh je proseško Primorje, kljub temu da je zadnje na lestvici in že praktično obsojeno na izpad, iztrgalo miljski ekipi Fortituda točko. Gostje so namreč prišli na Prosek s trdnim namenom, da odnesejo ves izkupiček, toda domačini so jim prekrižali račune. »Rdeče-rume-ni« so namreč igrali borbeno in požrtvovalno ter povsem zasluženo izenačili z Di Benedettolo, nedvomno najboljšim v vrstah domačinov. V nadaljevanju pa se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča in o-ba vratarja sta bila malo zaposlena, tako da je izid ostal nespremenjen do kraja. (H.V.) so lahko izenačili in odnesli točko iz Sovodenj. Zadetek za domačine je v prvem polčasu dosegal Butkovič, ki že nekaj nedelj igra na visoki ravni. (P. I.) Poggio — Mladost 2:0 (2:0) MLADOST: A. Gergolet, D. Gergo-let, Pahor, Semolič, D. Frandolič, Bu-ran, Ferletič, Lavrenčič, Marizza, E. Kobal, H. Kobal. Doberdobci v Zdravščini niso uspeli preprečiti poraza proti prvouvrščeni ekipi Poggia. V okrnjeni postavi so skušali požrtvovalno zaustavljati napade domačinov, a vsi njihovi napori so bili zaman. Prvi gol je padel že v 10. minuti prvega polčasa. Odtlej so se realne možnosti neodločenega izida za Kraševce še bolj zmanjšale. Drugi gol pa je padel že v 25. minuti. Kraševci so nato požrtvovalno prevzeli pobudo, a brez vidnih rezultatov. V drugem polčasu smo bili priča nepovezani igri, predvsem zaradi mnogih zgrešenih podaj. Domačini so skrbeli le za prednost, po drugi strani so Uraničevi varovanci skušali prodirati proti nasprotnim vratom, a brez vsakršnih idej. Skoraj gotovo je, da tudi letos Kraševci lahko opustijo sanje o napredovanju, čeprav »matematika« jim daje še nekaj upanja. (Z.F.) Jalmicco — Juventina 3:1 (0:1) STRELEC ZA JUVENTINO: Lauri. JUVENTINA: Gurtner, Di Palma (Višintin), Sturm, Medeot, Costa, Devetak, Tavčar (Russo), Rotterdam, Panico, Lauri, Vižintin. V srečanju proti enakovredni ekipi je štandrežka Juventina zgubila. Štan-drežci so sicer srečanje dobro pričeli, saj so po prvem polčasu vodili z golom Laurija. Groba igra domačinov in enostranski sodnik sta bila Juventini usodna. Potem ko so gostje prešli v vodstvo z 2:1, se je Štandrežcem ponudila pridnost, da bi izenačili. Najprej je Panico poslal žogo naravnost v vratnico, nekaj minut kasneje pa je sodnik preprečil Russu, da bi sam pred vratarjem dosegel zadetek. • RUMMENIGGE IN INTER. Vse kaže, da bo slaven nogometaš Bayer-na iz Munchna Karl Haeiniz Rummenigge že te dni podpisal pogodbo z In-ter jem. Sam Rummenigge bi prejel več kot milijardo lir na leto, Bayem pa skupno vsoto od več kot osem mi.ijard lir. 1. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Železničar — Nova Gorica 3:0 (15.3, 15.0, 15:5) NOVA GORICA: Vidič, Soban, Merljak, Kogoj, Vodopivec, Bratkovič, Kristančič, Soban, Karnel in Bukovec. Trener: Kovačič. Z neposrednim tekmecem za izpad so Novogoričanke v soboto zvečer gladko izgubile in tako pokopale vsa upanja v nadaljevanju boja za obstanek v prvi zvezni jugoslovanski odbojkarski ligi. (I. K.) totip 1. — 1. Edo da Pompiano X 2. B lasco Bidone 1 2. — 1. Buccina X 2. Digiù 1 3. — 1. Albrantes 2 2. Girovago 1 4. — 1. Bastimento 1 2. Attivai X 5. — 1. Ciombè X 2. Baluze 1 6. — 1. Viviano 2 2. Donna sola 1 KVOTE 12 ( 25 dobitnikov) 9.709.000 lir 11 ( 468 dobitnikov) 500.000 lir 10 (3.987 dobitnikov) 58.000 lir 3. AMATERSKA LIGA 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 23. KOLA Isonzo - Gradese 0:2 Palmanova - Ponziana 0:0 S. Canzian - Vesna 0:0 Pro Fiumicello - Pieris 0:0 S. Giovanni - Sangiorgina 1:3 M uggesana - Costalunga 0:1 Tisana - Percolo 0:1 Torviscosa - Ronchi 1:0 LESTVICA Pieris 35, Ponziana 30, S. Giovanni 29, Sangiorgina 28, Gradese in Costalunga 25, Maggesano, Pro Fiumicello in Percolo 23, Palmanova 22, Ronchi 21, Vesna in Torviscosa 20, S. Canzian 19, Tisana 12, Isonzo Turriaco 7. PRIHODNJE KOLO (18. 3.) Vesna - Gradese, S. Canzian - Palmanova, Ponziana - Pieris, Costalunga - Sangiorgina, Pro Fiumicello - 1-sonzo Turriaco, S. Giovanni - Tisana, Torviscosa - Muggesana, Percolo -Ronchi. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 23. KOLA Opicina - CGS Libertas - Kras C.E. Prisco - Zarja Radio Sound - Domio Vermegliano - Giarizzolc Primorje - Fortitudo Aurisina - Op. Supere affé Zaule - Stock LESTVICA 28, Zarja in Radio Sound 27, CGS 24, Domio, Stock in Aurisina 23, Giariz-zole in Fortitudo 21, Libertas in Kras 20, C.E. Prisco in Op. Supercaffè 18, Prmorje 12. PRIHODNJE KOLO (18. 3.) Zarja - CGS, C.E. Prsco - Libertas, Kras - Domio, Fortitudo - Giarizzolc, Radio Sound - Opicina, Vermegliano - Aurisina, Zaule - Primorje, Op. Supercaffè - Stock. 3. AMATERSKA LIGA 3. AMATERSKA LIGA Skupina H Skupina 1 1:1 IZIDI 22. KOLA IZIDI 20. KOLA Begliano - Primorec 2:1 2:2 Jalmicco - Juventina 3:1 Barbarians - Fogliano 1:1 1:2 Azzurra - Piedimonte 2:1 Romana - Union 1:1 2:1 San Lorenzo - Mariano 1:1 San Marco - Italcantieri 1:0 2:0 Sovodnje - Torriana 1:1 Poggio - Mladost 2:0 1:1 Fossalon - Medea 0:2 Gaja - Campanelle 2:1 1:3 Viilesse - Visco 1:1 Počitek: Sagrado 1:1 Počitek: Brazzanese Zaule LESTVICA Skupina L IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Chiaritola - San Sergio Roianese - GMT S. Andrea - Rabuiese Olimpia - S. Anna Lancieri - Breg San Luigi FY - San Nazario Počitek : San Vito 2:2 0:3 0:1 4:0 1:0 1:0 LESTVICA Torriana in Viilesse 33, Azzurra 30, Piedimonte, Brazzanese in Mariano 24, Medea 21, San Lorenzo in Jalmicco 16, Sovodnje 14, Juventina 12, Visco 9, Fossalon 4. PRIHODNJE KOLO (18. 3.) Jalmicco - Sovodnje, Torriana - Azzurra, Visco - Brazzanese, Juventina - San Lorenzo, Medea - Mariano, Piedimonte - Fossalon, počiva: Viilesse. Poggio 30, Begliano 26, Italcantieri 25, Mladost 21, Sagrado 20, Primorec 19, Campanelle in Fogliano 17, San Marco 16, Gaja 14, Romana 9, Union 8, Barbarians 5. PRIHODNJE KOLO (18. 3.) Mladost - Gaja, Sagrado - Fogliano, Primorec - Romana, San Marco -Barbarians, Union - Begliano, Campanelle - Italcantieri, počitek: Poggio. - LESTVICA San Sergio 31, Olimpia 27, San Luigi For You 23, S. Andrea 20, San vito in Rabuiese 19, Lancieri in «*»' nese 17, Chiaritola 16, GMT 12, »reg in S. Anna 11, San Nazario 5. PRIHODNJE KOLO (18. 3.) ZAOSTALE TEKME: San Nazari» ' Lancieri, Breg - Olimpia, Rabuies Roianese. Po zmagi v derbiju s San Benedettom Bic še upa na obstanek Dvojen uspeh zamejskih smučark Članici SK Devin Aleksandra Škrinjar in Tamara Pieri sta v teh dneh dosegli dvojen uspeh. Na nedeljskem slalomu v Bovcu, veljavnem za prvenstvo smučarske zveze Slovenije sta presegli vsa pričakovanja, saj je bila Pierijeva prva, Skrinjarjeva pa druga. še pomembnejša pa je vest, da se bosta obe tekmovalki že jutri podali v kraj Prato Nevoso v Piemontu, kjer se bosta v predstavništvu P-J K udeležili državnega finala v slalomu in veleslalomu v kategoriji mlajših mladink. To je prvič, da se bosta zamejski smučarki, ki tekmujeta za naše društvo, udeležili državnega finala, izbrani pa sta bili na osnovi točk FISI, ki sta si jih nabrala v letošnji sezoni. V Piemontu bo seveda konkurenca izredno ostra in ni pričakovati večjega uspeha, vendar je že sama udeležba izredno spodbudna. Prvih o-sem uvrščenih v moški in ženski konkurenci se bo jeseni udeležilo skupnih treningov, z državno reprezentanco. Derbi v Gorici je potrdil vse slabosti San Benedetta in Bica, vendar točki Tržačanom še vedno dopušča ta, da upajo na obstanek v ligi. Na skupni lestvici so prehiteli tudi Latini ja, sedaj pa se morajo znebiti najmanj še enega sopotnika, saj so' glede neposrednih dvobojev občutno na slabšem, tako s Simmenthalom, kot Scàvolinijem. Kakorkoli že, bo FJK tudi prihodnje leto imela svojega prvoligaša, saj si je videmski Gedeco z izredno pomembno zmago v Riminiju (Dalipagič 28 točk) praktično zagotovil vstop v A4 ligo. San Benedetto — Bic 59:63 (34:33) SAN BENETETTO: La Garde 13, Ardessi 10, Mayfield 16, Bullara 4, Bon 16. BIC: Bobicchio 3, Tonut 13, Lan-za 2, Jones 20, Hardy 14, Palum-bo 11. OSTALI IZIDI Granarolo - Honky 80:64; Peroni -Latini 91:85; Simac - Indesit 95:90; Febal - Binova 94:79; Bertoni - Jol-lycolombani 78:75; Scavolini - Star 82:80; Simmenthal - Bancoroma 100:102. LESTVICA Simac 38, Bertoni 36, Granarolo 34, Jollycolombani in Peroni 30; Ban coroma in Star 28, Honky 24, Indesit in Febal 22, Simmenthal, Scavolini in Bic 18, Latini 16, Binova 12, San Benedetto 10. A 2 LIGA IZIDI 24. KOLA Italcable - Popolare 97:101; American Eagle - Vicenzi 70:78; Man-giaebevi - Riunite 97:86; Bartolini - Benetton 96:89; Marr - Gedeco 83:85; Cottorella - Rapident 90:83; Lebole - Yoga 90:93; Mister Day -Carrera 77:74. LESTVICA Riunite 36, Mister Day in Gedeco 34, Marr in Yoga 28, Carrera, Italcable, Mangiaebevi in Bartolini 26, Popolare 24, Benetton, Cottorella in Lebole 20, American Eagle 16, Vicenzi 12, Rapident 8. Na tekmovanju v Ljubljani Mlade borovke presenetile Najmlajše Borove telovadke so dosegle v Ljubljani izreden uspeh. Na Preglednem tekmovanju 1. selekcije v športni ritmični gimnastiki za Slovenjo so namreč pobrale vsa najboljša mesta. Med posameznicami je zmagala Vanessa Mezgec (Bor) s skupnim rezultatom 17.50, pred svojo klubsko tovarišico Radico Pilat (17.40). Če povemo, da je tretjeuvrščena tekmovalca Partizana Narodni dom zaostala a ar za točko za zmagovalko, vidimo, ua je bil uspeh Mezgecove in Pilatove več kot zaslužen. Njun uspeh pa Je dopolnila še 7-letna Nataša Zuba-nč (16.40), ki se je kot najmlajša med 20 tekmovalkami uvrstila na od lično peto mesto in je tako pripomogla, da je Bor osvojil na neuradni ekipni lestvici prvo mesto. Nastop naših deklic (tekmovale so v vaji brez orodja in s kolebnico) predstavlja velik in pomemben uspeh, glede na to, da je Borova gimnastična sekcija še zelo mlada in je tokrat nastopala proti mnogo bolj izkušenim nasprotnicam, (boj) HOKEJ NA LEDU Olimpija prvak Z zmago v petem odločilnem srečanju z Jesenicami je ljubljanska Olimpija osvojila naslov državnega prvaka v hokeju na ledu. Na Jesenicah so Ljubljančani slavili zmago s 3:2 (1:0 0:1, 2:1), potem ko je bil po štirih srečanjih izid 2:2. Pod Mežaklo se je zbralo kar 6.500 gledalcev, ki so navijali za obe moštvi. Letošnji je že osmi naslov Olimpije v 37 povojnih državnih prvenstvih. 1. jugoslovanska košarkarska liga Olimpija se poslovila s porazom proti Bosni Končal se je prvi del prve jugoslovanske košarkarske lige. V nedeljo so igrali še dve zaostali tekmi zadnjega kola, v katerih je Crvena zvezda v mestnem derbiju premagala IMT s 131:127, v Ljubljani pa je sarajevska Bosna odpravila domačo Olimpijo z 91:89. Glede na to, da so na zadnji seji v Beogradu sklenili, da ne bodo razširili prve lige, je tako dokončno zapečatena usoda ljubljanskih košarkarjev, ki se bodo selili v nižjo ligo skupno z Rabotničkim iz Skopja. V prvo ligo pa sta napredovala beograjski Radnički in Sloga iz Kraljeva. KONČNA LESTVICA PRED »PLAY-OFF« 1. Gibona 32; 2. C. zvezda 28; 3. Zadar 26; 4. Šibenka 26; 5. Bosna 26; 6. Borac 22; 7. Partizan 20; 8. Buduč-nost 20; 9. IMT 18; 10. Jugoplastika 18; 11. Rabotnički 16; 12. Olimpija 12. V košarkarskem promocijskem prvenstvu Dober odpor Poleta vodečemu Don Boscu D°n Bosco - Polet 91:69 (47:30) POLET: Malalan 8, Canciani 10, ^gori 6 (0:3), Gantar 4, Sosič 14, Hažem 14 (4:4), Vitez 13 (1:3). Proti prvouvrščenemu Don Boscu Poletovci nastopili močno okmje-P1- zaradi bolezni in poškodb so bili !lamr.eč odsotni Sedmak, Taučer i Benčina. Poleg tega je tokrat iz-.stal. ludi Poletov trener Godnič, ki to bil v Solkanu zaposlen z nara-^ajniško selekcijo ZSŠDI. V takih azmerah so poletovci vsekakor čast-0 nastopili in domačini so si vso uradnost v glavnem priigrali v ko-•ICl °beh polčasov, ko je prišla do rnr.aza boljša kondicijska priprava, ^ekrna ni bila zanimiva, saj je bila azlika med postavama preočitna, “5fPa poudariti, da so kljub veliki ^medi v napadu in kljub nekaterim začetniškim napakam naši fantje glavnem zadovoljili. Proti Don Bo-jCU so vsi igralci dalj časa igrali n se vsi vpisali med strelce. Polet je po zadnjih razpletih v h* venstvu 'skoraj neizbežno obsojen , a lzPad, saj bi bilo za obstanek po-ebno osvojiti še vsaj štiri zmage. Milko Vitez (Polet) kar bo pa zelo težko, glede na to, da so si Openci v drugem delu prvenstva doslej zapravili prav tiste priložnosti, ki bi jih morali nujno izkoristiti. Tudi v nedeljski tekmi je bilo razvidno, da sta pomanjkanje treningov in redne udeležbe na le-teh glavna c— obvestila Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo seja odbora sekcije u«es, 13. marca, ob 19.30 na stadio-nu »1- maj«. SPDT 0rireja v nedeljo, 18. t.m., avtobus-Tr„r , v Ravascletto na 18. ZŠI -‘eJa 80-letnice SPDT. Vpisovanje i «vtobns se vrši na sedežu ZSŠDI mo VklŽuCn<) jutri, 14. t.m. Za tek-d ^anie pa se vrši vpisovanje na „ astveuem sedežu in sicer za člane , ncs* 13. t.m., od 20, do 21. ure ter t n, P'todstavnike društev jutri, 14. ‘ m - ob 20, uri. ^ Breg - smučarski odsek nrfmn.izira v nedeljo, 18. t.m., ob VaJ.i tekmovanja SPDT, izlet v Rantolio. Vpisovanje danes, 13. in jutri, 14. marca, na sedežu društva od 20. do 21. ure. Obenem obvešča tiste, ki so se prijavili za izlet 26. 2., ki je odpadel, da lahko potrdijo ali odstopijo. V drugem primeru jim bo povrnjena vpisnina. ZSŠDI sklicuje jutri, 14. marca, ob 20. uri v mali dvorani Doma A. Sirk v Križu sejo deželnega glavnega odbora ZSŠDI. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo; 2. prošnja Vala za vstop; 3. diskusija; 4. zaključki. SK Devin priredi v nedeljo, 18. 3., ob priliki zimskih športnih iger avtobusni izlet v Ravascletto. Odhod ob 6.15 iz Nabrežine in ob 6.30 iz Sesljana. Informacije in vpisovanje pri B. Škerku (tel. 200236) in L. Sosiču (tel. 208551). vzroka za tak padec openskega moštva. V nekaterih fazah tekme z Don Boscom se je celo zdelo, da so poletovci prvič skupaj na igrišču, saj so bila gibanja posameznikov v napadu in obrambi povsem neusklajena. - (Cancia) IZIDI 19. KOLA KONTOVEL - BOR RADENSKA 70:68 Don Bosco - POLET 91:69 CUS Trst - Radiograf 74:68 Alabarda - Stella Azzurra 84:72 Ferroviario - Scoglietto 59:87 Lav. Porto - Libertas 82:99 Casa del Frigo - Barcolana 81:94 Don Bosco Alabarda Barcolana Libertas 19 19 19 BOR RADENSKA 18 Scoglietto Radiograf Stella Azzurra Ferroviario CUS Trst KONTOVEL Casa del Frigo POLET Lav. Porto LESTVICA 17 16 1 1531:1188 32 16 3 1724:1475 32 14 5 1435:1260 28 13 6 1461:1356 26 9 9 1397:1279 18 9 9 8 11 8 11 8 10 7 12 7 11 18 19 19 18 19 18 18 18 19 1428:1421 18 1445:1312 16 1365:1418 16 1192:1293 16 1275:1401 14 1189:1369 14 6 12 1438:1520 12 4 14 1101:1202 8 5 14 1355:1602 8 Don Bosco ima 2 tekmi manj; BOR RADENSKA, KONTOVEL, POLET, Scoglietto, Ferroviario in Casa del Frigo imajo po tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (18. 3.) Lav. Porto - BOR RADENSKA (11.00 v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku) ; CUS - Kontovel (11.00 v Trstu, Ul. Montecengio) ; Stella Azzurra - Polet (11.30 v Trstu, telovadnica Morpurgo); Libertas - Scoglietto; Radiograf - Barcolana; Ferroviario - Don Bosco; Alabarda - Casa del Frigo. NOGOMETNA C-2 LIGA Pergocrema — Gorizia 2:0 GORIZIA: Hlede, Grazzolo, Lazzara, Battola, Grillo, Antoniutti, Bertoia, Zilli (Righini), Diodicibus (Peressot-ti), Del Neri, Bacchetti. S porazom, ki ga je doživela v Cremi, je Gorizia na zadnjem mestu lestvice in vse kaže, da bo odslej vzpon na višje položaje dokaj težaven, če že ne nemogoč. naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih Po ustaljenih tirnicah Pripravil G. FURLANIČ Glede na to, da so spet nastopile vse naše odbojkarske ekipe, lahko napravimo običajni obračun. Skupno je bilo odigranih 11 tekem, a slovenskega derbija v ženski D ligi med Friulexportom in Slogo ne moremo upoštevati, ker je pač morala zmagati ena naša ekipa. Za našo običajno statistiko pride tako v poštev 10 tekem. Slovenski odbojkarji in odbojkarice so imeli tokrat možnost o-svojiti 20 točk, končni izkupiček je bil občutno slabši — 6. Naše šesterke so torej osvojile samo 30 odst. možnih točk in s tem se prvenstvo nadaljuje po starih, že ustaljenih tirnicah. Tako kot v L, so vse tri naše šesterke v C-l liki izgubile tudi v 6. kolu. Vsekakor pa velja poudariti, da sta Breg in Sloga nudila precejšen odpor ekipama Volpe Fiesso ozi roma Mizar Boschi iz Bologne. Izredno blizu prestižne zmage so bile v soboto Dolinčanke, a na koncu so jim pošle moči. Virtus iz Taglia di Po, pa je povsem nadigral zastopnice Bora. Med tednom je prišlo sporočilo osrednje odbojkarske zveze iz Rima, da so borovke izgubile za zeleno mizo mestni derbi s CUS. Jutri pa bosta Sloga in Breg odigrala še zaostalo tekmo 5. kola in tako bo tudi v skupini za napredovanje bolj ali manj vse jasno. Torriana iz Gradišča je še naprej neporažena, razlika med prvo trojico in ostalimi je vse večja. V moški C-2 ligi sta ostala praznih rok tako Val kot tudi Olimpia Terpin. Prvenstvo v skupini za napredovanje je izredno izenačeno, saj imata prvi dve šesterki po 8 točk, neposredna zasledovalca pa samo 2 manj. Tako Val kot tudi goriška O-lympia Terpin pa sta občutno slabša. Vso pohvalo zaslužijo zastopnice Kontovela "Electronic Shopa, ki so v zadnjem kolu prvega dela prvenstva pospravile prvi par točk in se jim ponuja priložnost, da obstanejo na več kot dobrem 4. mestu ob koncu prvenstva. Odbojkarji Bora JIK Banke so sicer premagali gor iški Libertas, a ne zlahka, kot je kazalo pred samim srečanjem. Gostje so se žilavo upirali in vse je kazalo, da bo prišlo do nepričakovanega presenečenja. Na koncu pa je le obrnilo v korist Stančiča in tovarišev, da so sedaj še bolj trdno usidrani na 2. mestu lestvice. Po treh zaporednih uspehih ima Kras vse možnosti, da se reši pred najhujšim. Za zastopnike Jamelj SOBEMA je bil vodeči Pav Bordignon premočen nasprotnik. Boj za obstanek postaja za Jameljce vse bolj problematičen. V ‘slovenskem derbiju ženske D lige je Friulexport potrdil, da je boljši od Sloge. Srečanje samo ni bilo najboljše in obe naši šesterki sta sposobni zaigrati veliko boljše, derbi je pač derbi, da roke in noge ne zmorejo tistega, kar želi srce. Na sami lestvici pa ni prišlo do bistvenih sprememb, ker je Pieris še naprej nepremagan. Goriška Olympia Bertolini je na zadnjem mestu lestvice in prav gotovo z eno nogo v nižji ligi, ker je izredno težko, da bi prišlo pri goriški šesterki v preostalih petih nastopih do kakršnih korenitih preobratov. ZENSKA C-1 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 6. KOLA Sloga - Mizar Boschi Bologna 1:3; Breg - Volpe Flesso 2:3; Benassi Cento - Torriana Gradišče 1:3. LESTVICA Torriana Volpe Flesso Mizar Boschi Benassi Cento BREG SLOGA 18:4 15:6 13:9 10:15 5:14 2:15 12 10 8 2 2 0 PRIHODNJE KOLO (17.3.) Mizar Boschi Bologna - Benassi Cento; Torriana Gradišče - Breg; Volpe Fiesso - Stoga. Skupina za obstanek IZIDA 6. KOLA Bor - Virtus Taglio di Po 0:3; CUS Trst - Ceramica San temo Imola 0:3. LESTVICA Ceramica Santemo 5 5 0 15:3 10 Virtus Taglio di Po 5 4 1 13:3 8 Libertas Krmin 4 2 2 8:7 8 CUS Trst 5 1 4 4:12 2 BOR TRST 5 0 5 0:15 0 PRIHODNJE KOLO (17.3.) Libertas Krmi n - CUS Trst; Ceramica Santemo Imola - Bor Trst. MOŠKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 5. KOLA Friuli Povoletto - Olympia Terpin 3:0; Il Sole Rangers - Vivil 2:3; Val Štandrež - CUS Trst 1:3. LESTVICA H Sole Rangers in Vivil Villa Vicentina 8; CUS Trst in Friuli Povoletto 6; VAL Štandrež 2; OLYMPIA TERPIN Gorica 0. PRIHODNJE KOLO (17.3.) Val - Frinì Povoletto; H Sole Rangers - Olympia Terpin; CUS Trst -Vivil. ŽENSKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 5. KOLA Kontovel Electronic Shop - Parma-lat Volley 3:1; Kennedy - Celinia 1:3; Libertas Gorica - Italcantieri Gorian 1:3. LESTVICA Colnia Maniago 10; Italcantieri Gorian Tržič 8; Kennedy Adagliacco 6; KONTOVEL ELECTRONIC SHOP, Libertas Gorica in Parmalat Volley Pozzuolo 2. PRIHODNJE KOLO (17.3.) Libertas Gorica - Kontovel Electronic Shop; Kennedy - Parmalat Volley; Ita'cantieri Gorian - Celinia. MOŠKA D LIGA Skupina za napredovanje izidi 5. KOLA VIS Trst - Intrepida 3:0; Hotel San Giusto - Duke Volley 80 2:3; BOR JIK Banka - Libertas Gorica 3:2. LESTVICA VIS Trst 10; BOR JIK BANKA 8; Duke Volley 80 6; Intrepida Mariano 4; Libertas Gorica 2; Hotel San Giusto Trst 0. PRIHODNJE KOLO (17-3.) Bor JIK Banka - VIS; Hotel San Giusto - Intrepida; Libertas Gorica -Duke Volley 80. Skupina za obstanek IZIDI 5. KOLA Grati Torriana - Pallavolo Gradež 3:0; Kras - Nuova Pallavolo Trst 3:0; Corridori - Libertas Turjak 0:3. LESTVICA Grall Torriana Gradišče 10; Libertas Turjak in KRAS 6; Corridoni in Pallavolo Gradež 4; Nuova Paia voto Trst 0. PRIHODNJE KOLO (17.3.) Corridoni - Grall; Kras - Gradež, Libertas Turjak - Nuova Pallavolo Trst. Skupina za obstanek (Videm - Pordenon) IZIDA 5. KOLA Jami je SOBEIMA - Pav Bordignon 0:3; CUS Videm - Mortegiano 1:3. LESTVICA Pav Bordignon Remanzacco 8; Mor-tegliano 6; CUS Videm 4; Jami je SOBEMA 2; Libertas Krmin 0. PRIHODNJE KOLO (17. in 18. 3.) CUS Videm - Jami je SOBEMA, Mor-tegliano - Libertas Krmin. ŽENSKA D LIGA Skupina za napredovanje IZIDA 5. KOLA Friulexport - Sloga 3:0; Pallavolo Lucinico - Pieris 1:3; OMA Olympic Trst - Vol'ey Club Tržič (jutri). LESTVICA Pieris 10; FRIULEXPORT 8; Volley Club Tržič in Sloga 4; Pallavolo Lucinico 2; OMA Olympic Trst 0. PRIHODNJE KOLO (17. in 18. 3.) OMA Olympic - Friulexport, Pallavolo Lucinico - Sloga; Volley Club Tržič, - Pieris. Skupina za obstanek (Videm - Pordenon) IZIDI 5. KOLA MortegMano - Aquila 3:1; Rivignano - Olympia Bertolini 3:1; Santamaria - Bancudine CUS 3:1. LESTVICA Rivignano 10; Mortegliano 8; Santamaria Palmanova 6; Aquila Spilim-bergo 4; Bancudine CUS Videm 2; Olympia Bertolini Gorica 0. PRIHONJE KOLO (17. in 18. 3.) Santamaria - Mortegliano, Rivigna-no - Aquila; Bancudine CUS - OCym-pia Bertolini. 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča — Italcantieri 3:2 (7, 11, —13, —12, 11) SOČA: Sirk, Cernie, I. Kovic, Malič, Gergolet, Giantin, Fait, A. Kovic. Pet setov je potrebovala Soča, da je odpravila ekipo Ita'cantieri ja iz Tržiča, ki sodi med kandidate za finalni del tekmovanja. Vsekakor pa moramo poudariti, da je Soča zasluženo zmagala in če ne bi v tretjem in četrtem setu popustila bi gladko obračunali s tržaškim tekmecem. (I. K.) Italcantieri — Sovodnje 1:3 (—4, 7, 4, 8) Naročnino: Mesečno 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180.00. letno 1.800.00 din. za orga-mzaciie m podietja mesečno 250.00. letno 2.500.00 dm Poštni tekoči ročun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro ročun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljeva 8/11. nad - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski A dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tl* 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 73119U Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja ZTT iFìrffl ^lan i,e,'isnske in tiskaj fr st lf|m zveze časopisnih založnikov FIEG 13. marca 1984 Italijani neradi zapisujejo račune na »priljubljene« RIM — Davčne utaje in utajevalci. To je že skoraj stalna terna v italijanski družbi in okrog le-te se pletejo najrazličnejši pogovori, zakoni, oprijemi itd. Zato ni nič čudnega, če rastejo tudi statistike. Tokrat bomo spregovorili o davčni pobotnici, ki bi jo morale nekatere kategorije dati svojim klientom, odjemalcem, kupcem in podobnim. Največ »prekrškov« glede izdajanja davčne pobotnice delajo hotelirji: kar 43,3 odstotkov od kontroliranih s strani finančnih stražnikov niso bili v redu z zakonom. V tej posebni lestvici sledijo nato čistilnice in pralnice, steklarji, mehaniki, brivci, fotografi, mizarji, popravljalci televizijskih sprejemnikov in restavracije. Prav na koncu tega seznama davčnih utajevalcev so zlatarji. Teh je samo 8 odstotkov, ki niso v redu s predpisi. V mrežo finančnih stražnikov, ki so lani preverjali kako nekateri izdajajo davčno pobotnico, je padlo kar 52 tisoč 700 oseb od skupno 205 tisoč kontroliranih, kar znaša 25 odstotkov. davčne pobotnice V lanskem letu pa se je seveda tudi dvignilo število raznih prekrškov. Finančni stražniki so jih ugotovili kar 568 tisoč proti 356 tisoč iz leta 1982. Skratka, lani so financarji ugotovili, da ni bilo izdanih več kot 300 tisoč davčnih pobotnic, 15 tisoč je prineslo zneske, ki so bili nižji od resničnih, ostalih prekrškov pa je bilo kar 258 tisoč. V primerjavi z letom 1982 je to kar precejšen porast. Kar zadeva pa kliente, so tem finančni stražniki naprtili 17 tisoč glob, ker niso mogli predstaviti davčnih pobotnic ali pa so sprejeli od lastnika kakega lokala pobotnice, na katerih je bil zapisan neresničen znesek. In koga so financarji največ pregledovali? Največ kontrol so opravili pri brivcih in v ženskih salonih (47 tisoč), pri mehanikih (43 tisoč), v restavracijah (40 tisoč), hotelih (18 tisoč) itd. V absolutnem smislu pa je bilo največ prekrškov ugotovljenih v restavracijah (kar 266 tisoč). Pandam grozi lakota PEKING — V goratih predelih osrednje Kitajske so našli devet poginulih medvedov panda, ki naj bi poginili zaradi starosti ali bolezni. Kitajski zoologi pa opozarjajo, da v tej zimi preti smrt mnogim pandam zaradi lakote, saj zaradi nizkiR temperatur poganjki bambusa, s katerim se panda izključno prehranjujejo, ne uspevajo. Ocenjujejo, da v bambusovih gozdovih živi približno tisoč pand, od katerih jih je 300 do 400 ogroženih. Kitajci in dnevni tisk: 240 milijonov izvodov PEKING — Kitajska je država, v kateri dnevno tiskajo 240 milijonov izvodov različnih državnih in krajevnih časopisov, med katerimi tiskajo partijsko glasilo v približno milijon izvodih. Toda dnevnik z na j viš jo naklado so »Dnevna poročila«, ki jih tiskajo v treh milijonih izvodov in prinaša dnevna tiskovna poročila zahodnih agencij, namenjen pa je izključno državnim voditeljem in vsem funcionarjcm, ki imajo na razpolago še dva časopisa in sicer »Material za poročanje« in »Notranje novice«. Ti časopisi so namenjeni le določenemu krogu ljudi, ki se vedno bolj oži glede na pomembnost novic, ki jih prinaša in so glavni stebri kitajskega informacijskega sistema. Teh časopisov tujci ne morejo nabaviti, kakor tudi ne »Dnevnika osvobodilne armade«. Med manjšimi izdajami je najbolj pomembna tedenska revija »Perspektive«, ki prinaša novice iz aktualnega življenja in jo tiskajo v 300.000 izvodih. Za prihodnjo zimo Dva kroja znanega modnega krcatorja Valentina za prihodnjo zimo (AP) Sveža kitajska zelenjava Kitajska branjevka v Čen Zhenu ponuja svežo zelenjavo. Da bi prišla na tržnico je iz svojega kraja prehodila 17 kilometrov (Telefoto AP) Ponovno monarhija? RIM — »Rak bo premagan z naravnim protistrupom, ki ga bodo našli na Kitajskem nekateri raziskovalcu. To je prerokba Amante Amore, »čutnice«, ki je znana po vsem svetu, ker je pred kamerami italijanske televizije napovedala atentata na papeža in Reagana ter potres pri Avallinu, kar se je vse uresničilo. »Poleg tega pa,«' pravi Amorejeva, »bodo našli zdravilo za odpravo sladkorne bolezni.« Kako te prerokbe v času, ko ni namenjen temu, saj je za taka opravila primernejši konec leta? Annarita Amore je »čutnica« (mogoče bi rekli »senzitivka«) in kot taka si pridobi »nabojev« in moči prav na sredi obdobja znamenja rib, ki je znak senzitivnih ljudi. Pa tudi to je res, da se novo leto po astrološkem koledarju začne 21. marca. In kaj je še napovedala Amorejeva? Prišlo bo do nevarnega trenja med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, v Italiji bo prišla spet na oblast monarhija, kralj bo Amedeo Savojski, a to čez nekaj let. Kar zadeva šport pravi, da bo Mennea zmagal na olimpiadi, svetovno prvenstvo v avtomobilizmu pa bosta osvojila Cheever in Patrese, medtem ko obstaja za Piqueta nevarnost incidenta. Fellini bo zmagal oskar, nova eksplozija čaka Celentana, na površje pa bo prišla tudi pevka z imenom Simone. Atentat v Caserti CASERTA — Preiskovalci so prepričani, da je atentat, do katerega je prišlo v nedeljo zvečer v Caserti, na vojašnico karabinjerjev, delo kamore. Bila je to izredno močna eksplozija, ki jo je bilo slišati daleč naokrog in ki je popolnoma uničila dva avtomobila ter poškodovala sosednja poslopja. V atentatu sta bili ranjeni tudi dve ženski, ki pa sta izven nevarnosti. Na sliki (tel. AP): razbita avtomobila pred vojašnico, Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (16.) Nosorog končal pod avtomobil NAIROBI — V Keniji, deželi z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, pride pogosto do nepričakovanih srečanj med ljudmi in divjimi živalmi m pri tem so živali tiste, ki običajno potegnejo krajši konec. Podobnih srečanj je v zadnjem obdobju vedno več, ker se na tisoče živali zaradi dolgotrajne suše podaja iz stalnih rezervatov, da bi kje drugje prišle do vode. Toda to kar se je zgodilo na cesti v bližini mesta Tike, jugovzhodno Nairobija, spada gotovo v kategorijo neobičajnih dogodkov. Osamljen nosorog, katerega vrsta je danes že tako redka, da šteje le še nekaj sto primerkov, je prečkal cesto ravno v trenutku, ko je pridrvel osebni avtomom Peugeot 504, v katerem je bilo kar osem potnikov. Trčenje je bilo neizogibn in avtomobil je zadel nosoroga v zadnjo levo nogo in potem zletel s ceste-Avto je bil pri tem skoraj popolnoma uničen, potniki poškodovani, nosorog pa je obležal sredi ceste z zmečkano nogo. V nesreči ni neobičajno to, da je bilo v avtomobilu kar osem ljudi, soj se v Keniji običajno v avtomobilih s štirimi ali petimi sedeži vozi tudi v kot osem oseb, ampak je nenavadno to, da se je na razmeroma promet cesti znašel prav nosorog, katerega turisti v Keniji le redkokdaj srečajo cm na safariju v kenijskih narodnih parkih. Dogaja se, da turisti tudi po neK . dni ne vidijo nosoroga pa čeprav so v tem času srečali na tisoče opic, on lop, slonov, levov, gepardov, leopardov in drugih divjih živali. Srečanje Peugeota z nosorogom se je končalo srečno za potnike le zaJ^’ ker je avto zadel žival nepričakovano in od zadaj, saj si ne moremo P*\ stavljati, kaj bi se lahko zgodilo, če bi avto naletel na pripravljenega n roga in se zaletel vanj od spredaj. Znano je namreč, da se lahko moč no roga primerja z močjo srednjega tanka. Na mesto nesreče je prispela policija in policaji so z nekaj streli* šali muke ranjeni živali ter tako na zakonit način še bolj zmanjšali ze redko živalsko vrsto, ki je zaradi svojega »čudotvomega« roga stalna 1 divjih lovcev.