11. seja Obcine Vodice Otroci in hrana Intervju: Rado in Marija Cuk Sv. Miklavž Aktivnosti DU Vodice “Zlati” Borcnik … prazniki? Utrujenost. Se dogaja tudi vam? Bolj ko se bližamo koncu leta, bolj seda na naša ramena. Va-bila, zakljucevanje projektov, obletnice, obcutek, da ne sme-mo nicesar zamuditi, nastopi otrok, službene zabave. Vse­ga je prevec, si recem na trenutke. Skorajda ne poznam clove­ka, ki ne bi tarnal v podobnih tonih, ampak vseeno hitimo in se objemamo, se veselimo in nazdravljamo. Ker smo ljudje, ki potrebujemo druženje, pogovore, poslušanje, glasbo, izzive, vr­hunce, ki nam dajejo slutiti, da dan ni enak dnevu in da je prav pricakovanje tisto, ki nas vodi naprej, k naslednjim ciljem. Tudi pri otrocih ni nic drugace. Verjetno je december mesec, ki se ga številni od vseh mesecev v letu najbolj veselijo, ce ne štejemo poletnih pocitnic. Na pohodu so dobri možje, zacenši z Miklavžem, ki je tudi letos razveseljeval v Vodicah, za kar poskrbijo v tukajšnjem Prosvetnem društvu. Sladkarije so na vsakem koraku, zato smo tokrat v Kopitarjev glas uvrstili clanek o prehrani pri otrocih. Ce imajo v vrtcu še razmeroma dobre izkušnje z ješcostjo najmlajših, pa v šoli potarnajo, da je zavržene hrane veliko prevec. Morda lahko tudi starši s svojim zgledom naredimo premik, da se to ne bo dogajalo v tolikšni meri. Ce bi otroci veckrat morali sami poskrbeti za kuhanje kosila, bi verjetno hrano bolj cenili. Vsako sodelovanje pri pri­pravi bi verjetno v njih vzbudilo vsaj kancek spoštovanja do dela, ki so ga zanje opravile mamine, ocetove ali kuharicine roke. Morda bo ravno v pocitniških dneh priložnost za to, do-ber zgled s kuhalnico dajejo najmlajšim tudi v vrtcu, fotografi­je lepo pricajo o tem. Da so v otroštvu pomembni zgledi odraslih, dokazuje tudi zgodba Aleša Borcnika, ki se je novembra okitil z zlato medaljo s svetovnega prvenstva v balinanju. S kroglo prijateljuje že od malih nog, navdušena nad športom sta tudi starša, a tisto, kar je njega popeljalo na vrh, je poleg talenta delavnost, prizna nje-gov oce, ki ne skriva ponosa in zadovoljstva ob sinovih uspe­hih. Kako je z vrednotami pri Cukovih, pa boste lahko prebrali v praznicnem intervjuju, oba sogovornika verjetno dobro po­znate, zato verjamem, da bo branje zanimivo. Sicer pa v tokratni številki mrgoli praznicnih vošcil, zato naj dodam še svojega: naj bodo božicni prazniki polni topline, miru in globokih spoznanj, v letu 2020 pa naj se vam nasmeh­ne sreca, naj vas obišce mladostna igrivost, naj vas napolni zadovoljstvo in naj vam družbo delajo ljudje, ki jih imate radi. TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Uvodnik .............................. 2 Županova beseda .................... 3 Obcinski svet ........................ 5 Obcinska uprava poroca .............. 7 Osrednji clanek ....................... 11 Intervju ............................. 13 Društveni utrip ...................... 16 Dogodki ............................ 22 Koristno ............................ 29 Obvestila ........................... 30 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Obcina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v obcini brezplacno. Izhaja mesecno v 1600 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Uredniški odbor: Helena Cerin, Monika Kubelj, Ajda Batistic, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna graficna podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: Janez Hocevar Tisk: Kubelj d. o. o. Datum natisa: december 2019 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporocilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarocenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizicne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Zaradi razlicnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoce. Spoštovane obcanke in spoštovani obcani! ACO FRANC ŠUŠTAR Praznicni december je cas, ko se veckrat ozremo v minulo leto in skušamo oceniti naše opravlje-no delo. Izvedba naših nalog in projektov je bila letos namenjena skrbi za socloveka in okolje, v ka­terem živimo. Poleg pogleda nazaj pa v naših glavah že zorijo nove ideje za prihodnja leta, kako zago­toviti še boljše in prijetnejše življe­nje naših ljudi. In dokler se bo svet vrtel tako, nam bo dobro in lepo. Leto za nami je bilo za Obcino Vodice in za zaposlene v obcinski upravi verjetno eno izmed naj­težjih v zadnjem desetletju. Pri svojem delu smo veckrat naleteli na birokratske, financne ter dru­ge državne in lokalne ovire, ki so onemogocale hitro odzivnost in izvedbo del na terenu. Kljub na­štetemu smo bili v okviru naših fi­nancnih in kadrovskih možnostih dokaj uspešni. Ponosni smo predvsem na naša javna zavoda in vsa naša društva. Vsako leto z veseljem opazujemo skromen, a pomemben napredek naših socialnih vsebin in progra­mov. Vrtec, šola in naša kulturna, športna, humanitarna, gasilska in druga društva imajo zdrave teme­lje za aktivno in kakovostno de­lovanje. Seveda so za to zaslužni vsi zaposleni in vsi clani društev, posebno zaslugo pa gre pripisati predvsem vodstvu teh organiza­cij, ki skupaj z Obcino Vodice skrbi za optimalne pogoje za nemoteno delovanje in izvajanje nacrtovanih programov. Obcinski svet Obcine Vodice je zacel delo v mandatu 2018–2022 v novi sestavi. Na desetih sejah smo potrdili kar nekaj pomemb­nih obcinskih aktov, med kateri-mi so najpomembnejši zagotovo proracuna za leti 2019 in 2020 ter obcinski prostorski nacrt, na katerega je Obcina cakala dolgih pet let. Pozitivno smo rešili okoli 40 odstotkov razvojnih pobud, ki bodo omogocili nadaljnji zmeren razvoj naše obcine. Morali pa smo placati tudi sodno poravnavo, ki Obcino Vodice bremeni že prete­klih sedemnajst let. V izvajanju je najvecji investi­cijski projekt v zgodovini obcine Vodice v višini 5,5 milijona evrov, izgradnja kanalizacijskega siste-ma odvajanja in cišcenja odpadnih voda C0. Trasa fekalne kanalizaci­je meri 9,1 kilometra in poteka od Vodic do Povodja in do že izgra­jenih kanalov pod avtocesto, od koder se bo odpadna voda steka-la na cistilno napravo v Zalogu v Ljubljani. Dela trenutno potekajo v naseljih Bukovica, Utik in Polje, kjer poteka tudi zaporedna gra­dnja, ki jo v celoti financira Obcina Vodice in je vredna nekaj manj kot dva milijona evrov. Izvajalec bo do poletja prihodnje leto zgradil vso pripadajoco komunalno in prome­tno infrastrukturo v skupni dolži­ni 2,5 kilometra, na novozgrajen kanalizacijski sistem pa bo po za­kljucku projekta prikljucenih pri­bližno 2.600 novih uporabnikov. Izvedena agromelioracija na komasacijskem obmocju Vodice je zakljucena. Dela so zajemala raz­gradnjo starih in izgradnjo novih poljskih poti v skupni dolžini 9 kilometrov. Uredili in izgradili smo tudi dodatne melioracijske jarke in propuste za odvodnjava­nje, krcili grmovja in drevesa ter v depresije nasipavali rodovitno zemljo. Za projekt smo že pre­jeli 265.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev. Novo pridobi­tev, ki so jo kmetje dobro spreje­li, pa za sprehode in kolesarjenje uporabljajo tudi drugi obcani in obiskovalci obcine. Projekti LAS Za mesto in vas so bili v tem letu uspešno izve­deni. Tržnico smo okrepili z de­setimi dodatnimi stojnicami, s cimer bo možnost prodaje dobilo vec ponudnikov, na voljo pa bodo tudi društvom in organizacijam. V okviru projekta E-nostavno na kolo smo opremili devet kolesar­skih postajališc za oddih kolesar­jev, od katerih so tri opremljena tudi s stebricki za polnjenje ele­ktricnih koles. Vzpostavili smo novo naravoslovno izobraževalno tocko ob potoku Poljšak, in kar je najpomembnejše, namestili smo nova otroška igrala na štirih loka­cijah, v Utiku, Zapogah, Repnjah in na Selu. V prihodnjem letu pa nacrtujemo namestitev dodatnih igral še na treh lokacijah. Asfaltirali smo štiri odseke lo-kalnih cest v Šinkovem Turnu, Vesci in Vodicah. Prav tako smo na novo asfaltirali in z novo špor­tno opremo obnovili igrišce ob šoli v Vodicah ter izvedli še nekaj drugih pomembnih nalog za pove-canje varnosti na cestah. Namesti­li smo nekaj novih varcnih svetilk javne razsvetljave in zgradili nove odseke vodovoda z zamenjavo sta­rih hidrantnih in vodovodnih hi-šnih prikljuckov. Skupaj z Javnim podjetjem Komunala Vodice, d. o. o., smo skrbeli za vzdrževanje in cistoco obcinskega premože­nja, stavb, pokopališc, parkirišc, igrišc, zelenic, avtobusnih postaj, eko otokov in drugih obcinskih površin. Obvoznica Vodice je ena izmed najbolj perecih zadev, ki ostaja odprta in nedorecena ter nam v tem trenutku povzroca najvec skr-bi. Kljub usklajevanju Družbe za avtoceste v RS, Družbe RS za in-frastrukturo, DRI upravljanje in-vesticij, d. o. o., Obcine Vodice in pristojnih v državi, Agenciji RS za okolje ni uspelo narediti konca bi-rokratskim oviram, ki zavlacujejo postopke in zahtevajo vedno nove študije in presoje, ceprav v prosto­ru od leta 2015 ni novih dejstev. Posledicno že dve leti država in Agencija RS za okolje ogrožata naše obcane in naše okolje, saj skozi naselje Vodice po neustre­zni državni cesti dnevno prevozi 10.000 vozil. Obstojeca cesta je nevarna, ozka in nima ustrezne širine voznih pasov in hodnikov za pešce, prav tako cesta proti Po-slovni coni Komenda nima izve­denih zašcitnih ukrepov, ki bi v primeru nesrece in razlitja nevar­nih tekocin zašcitila naše vodo­varstveno obmocje in naše vodne vire. Ironija vsega skupaj je, da je v zadnjih dveh letih država za novo obvoznico Vodice že pridobila vsa potrebna zemljišca, pripravila nove nacrte za gradbeno dovo­ljenje, in kar je najpomembnejše, tudi za zašcito naših vodnih virov ter zagotovila vire financiranja. Ob dobri medijski in javni podpori bomo nadaljevali z napori, predlo­gi ter pritiski na pristojne z name-nom, da se cesta zgradi cim prej. Upam, da se nam bodo vztrajnost, sodelovanje in trdo delo na tem podrocju obrestovali. Za dosedanje izvedeno delo, v korist obcini in obcanom se mo-ram na tem mestu zahvaliti vsem clanicam in clanom obcinskih organov, zaposlenim v zavodih, podjetjih, obcinski upravi, javnih organizacijah, obcinskih društvih ter podjetjem in posameznikom, ki so s svojim delom, poslanstvom in pripadnostjo skrbeli in ustvar­jali pogoje za izvedbo projektov, za napredek naše obcine in za varno in prijetno bivanjsko okolje. Zave­damo se, da se vsega ne da posto­riti naenkrat, zato moramo toliko bolje in skrbneje nacrtovati naše prioritete. Vsako dejanje, ki je na­rejeno s ciljem, da nam bo jutri še bolje, je zame pomembno, zato se vam vsem skupaj iz srca zahvalju­jem! Verjamem, da smo v prete­klih letih postavili trdne temelje za nadaljnje delo in razvoj naše obcine in verjamem, da jih bomo skupaj tudi dosegli. Spoštovani, dovolite mi, da vam zaželim pri­jetne predpraznicne dni, vesel božic, ob dnevu samostojnosti in enotnosti ponosno praznovanje, zabavno silvestrovanje in vse do-bro v letu 2020. Predvsem želim trdnega zdravja, obilo srece in za­dovoljstva vam in vašim najbliž­jim. Srecno Obcina Vodice v letu 2020. vaš župan Aco Franc Šuštar 11. redna seja Obcinskega sveta Obcine Vodice NATALIJA GOLOB Obcinski svetniki in svetnice so se na novembrski seji med drugim v prvem branju seznanili z osnutkom Odloka o podlagah za odmero ko­munalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo v Obcini Vodi­ce (v nadaljevanju OV) ter znova razpravljali o predlogu Odloka o pokopališkem redu v OV. Clanica nadzornega odbora OV Jana Baliž je uvodoma predstavila nadzor-no porocilo o opravljenem »Pregledu namenskosti in smotrnosti porabe sredstev obcinskega proracuna v PGD Polje«. V financnem obdobju med leti 2016 in 2018 ni bilo od­kritih nepravilnosti, zato je nadzor društvu izdal pozitivno mnenje. Ob tem je dodala še, da PGD Polje deluje transparentno, ima jasne evidence, sredstva pa porablja namensko in smotrno. V naslednji tocki dnevnega reda je Sara Špiletic iz obcinske uprave pred­stavila popravljen osnutek Odloka o pokopališkem redu, o katerem smo v Kopitarjevem glasu že porocali. An­ton Kokalj je izrazil pomisleke nad bodoco ureditvijo, iz katere gre razu­meti, da bosta storitve 24-urne de­žurne službe ter storitve grobarjev in pogrebno pokopališkega moštva iz­vajala dva locena izvajalca. Predlagal je, da naj javno podjetje Komunala Vodice poleg upravljanja pokopališc, prevzame tudi dejavnosti, predlaga­ne z amandmajem. Župan Aco Franc Šuštar je pojasnil, da bo tako 24-urno dežurno službo kot tudi storitve gro­barjev in pogrebno pokopališkega moštva zagotavljala ista pravna ose­ba, tj. koncesionar, ki bo pooblašcen s strani Obcine. Špileticeva je dodala, da komunalno podjetje nima ustre­znega kadra in infrastrukture, ki sta potrebna za izvajanje teh storitev. Po normativih bi to zahtevalo do-datno zaposlitev dveh oseb, tj. vodje protokola in zastavonoše, kar bi po­sledicno povzrocilo dodatne stroške svojcem pokojnika ali pa okrnilo po­grebno slovesnost z znižanjem števi-la pogrebcev. Anton Kosec je predla-gal, da se v odloku eksplicitno zapiše, da bo izvajalec dejavnosti ena oseba. Kokalj je v nadaljevanju predstavil 14 amandmajev, oblikovanih s strani svetniške skupine N.Si. Predlog od­loka z upoštevanimi šestimi amand­maji je bil po daljši razpravi navseza­dnje tudi soglasno potrjen. Predstavnica obcinske uprave Tatja­na Resman in mag. Shuchita Špela Ložar iz LUZ-a sta prisotne seznani­li z osnutkom Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo v OV. Zakon doloca, da mora obcina v roku šestih mesecev po sprejetju Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o obcinskem prostorskem nacrtu OV (SD OPN 1) sprejeti nove podlage za odmero komunalnega prispevka. Ce ji to ne uspe, mora do sprejetja teh podlag odmerjati komunalni prispe­vek za obstojeco komunalno opremo na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na osnovi povprecnih stroškov opre­mljanja stavbnih zemljišc s posame­znimi vrstami komunalne opreme. V tem primeru se pricakuje izpad priliva iz naslova komunalnega pri­spevka v višini 60-odstotnega komu­nalnega prispevka, ki bi bil sicer od­merjen glede na veljavni odlok. Obci­na zato želi v tem casovnem okvirju sprejeti nov Odlok o podlagah za od­mero komunalnega prispevka, ki bo služil za odmerjanje komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo. Priprava novega odloka bo zagotovila tudi ustrezen namenski vir sredstev za gradnjo komunalne opreme tudi po preteku šest mese­cev po uveljavitvi SD OPN 1. Kokalj je povedal, da predloga ne bo podprl, saj se mu zdi predlagana prispevna stopnja v višini 87 odstotkov previ­soka. Kosec je predlagal izdelavo ela­borata, s katerim se bo izvedel pre­racun stroškov, na podlagi katerih se bo ohranila višina stroškov, podobna sedanji. Margareta Barle je povedala, da je obstojeci komunalni prispevek že sedaj med najvišjimi v Sloveniji, in se z namenom zagotavljanja spod­budnega okolja za pridobitev novih investitorjev, razvoja podjetništva, turizma in gostinstva ne bi smel še povecati. Milan Cebulj je izrazil mne­nje, da bi morali z novim elaboratom prilagoditi cene glede na cestno opre­mljenost v posameznem delu obcine. Jaka Šimnovec pa je predlagal višino komunalnega prispevka, ki bo v skla­du s stroški za izgradnjo komunalne infrastrukture. Prispevna stopnja bi tako po njegovem mnenju morala biti 100-odstotna. Župan je razpra­vo zakljucil z zagotovilom, da se bo komunalni prispevek obracunaval v podobnem znesku, kot je obstojeci. Po koncani razpravi je Obcinski svet OV z devetimi glasovi osnutek odlo­ka tudi sprejel. V nadaljevanju so svetniki obrav­navali predlog Sklepa o dolocitvi vrednosti tocke za izracun nadome­stila za uporabo stavbnega zemlji-šca. Župan je pojasnil, da se višina prispevka ni spremenila že od leta 2009 kljub 15-odstotni inflaciji, zato je predlagal njeno povišanje. Svetni­ki so nato glasovali o 10-odstotnem povišanju vrednosti tocke, pri cemer so bili deljenega mnenja. Šest jih je glasovalo za povišanje, sedem pa proti. Predlog ni bil sprejet, zato so glasovali še o nespremenjeni višini tocke in ga z osmimi glasovi za tudi potrdili. Vrednost tocke za izracun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca na kvadratni meter za leto 2020 tako ostane v višini 0,002 evra. Iz tega naslova obcina pricakuje pri­hodek v skupnem znesku 260.247,47 evra. Pobude, predlogi, vprašanja Cebulj je zastavil vprašanje, kdaj pre­bivalci Dobruše lahko pricakujejo priklop na opticno omrežje. Župan mu je odgovoril, da kljub veckratnim razpisom za izgradnjo ni bilo inte­resa za izvedbo. V sklopu izgradnje plocnika na trasi Vodice–Zapoge, ki je nacrtovana za prihodnje leto, bo izvajalcem posredovana tudi pobuda za socasno izgradnjo optike. Šimnovec je obcinski upravi predla-gal proucitev možnosti zaracuna­vanja takse za neizkorišcena in ne­zazidana stavbna zemljišca z vidika racionalne rabe prostora. Vprašal je tudi, ali so pristojne službe proucile predlog o postavitvi cestnega ogleda-la na nepreglednem cestnem odseku pri avtobusnem postajališcu na cesti Utik–Selo. Župan Šuštar mu je poja­ snil, da je na tej lokaciji predvidena secnja dreves, s katero bo omenjeno križišce znova pregledno. Šimnovec je podal tudi predlog obcana za ure­ditev prehoda za pešce med avtobu­snima postajališcema Selo in Mali Dunaj. Župan mu je odgovoril, da bo to urejeno že v letošnji zimi. Branka Bogovica pa je zanimalo, kaj je novega pri projektu izgradnje ob-voznice Vodice. Župan je odgovoril, da Agencija RS za okolje po neura­dnih informacijah vztraja pri novi presoji vplivov na okolje, kar naj bi posledicno podaljšalo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za najmanj dve leti. Bogovic je nato podal pobudo za nov protestni shod. Župan je predlog tudi podprl. Znan je tudi že datum, in sicer 18. december 2019 ob 16. uri. Podroben zapis seje lahko preberete na spletni strani: www.vodice.si Obvestilo o objavi javnih razpisov OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE Obvešcamo vas, da Obcina Vodice v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju izvajalcev programov športa, Pravil­nikom o vrednotenju kulturnih programov v Obcini Vodice, Pravilnikom o sofinanciranju društvenih dejavnosti in Pravilnikom o sofinanciranju humanitarnih dejavnosti, na obcinski spletni strani www.vodice.si objavlja javne razpise za programe športa, kulture, društvenih in humanitarnih dejavnosti, za leto 2020. Razpisni rok zacne teci 27. decembra 2019 in se zakljuci 27. januarja 2020. Razpisna dokumentacija je na raz­ Nova otroška igrala RADO CUK Obcina Vodice je bogatejša za deset novih kombinira­nih otroških igral na štirih lokacijah. Pri gasilskem domu v Zapogah v neposredni bližini špor­tnega igrišca, na obmocju, kjer se trenutno ureja še druga infrastruktura, so postavljeni stolp s toboganom, dvojna gugalnica in gugalnica z vzmetjo, igralna hišica, viseci most, plezala, obešala in druga spretnostna igrala. Pri gasilskem domu v Repnjah, kjer je Obcina s pomocjo sredstev Fundacije za šport uredila športno igrišce, so se­daj postavljeni še stolp s toboganom, lestev za dostop na stolp, igralna hišica, viseci most, plezalna stena, spiralni in ravni drog, dvojna gugalnica, vzmetni konjicek in dve licni klopi. Pri brunarici PGD Bukovica-Utik, kjer je Obcina Vodice pred nedavnim sofinancirala izgradnjo novega športnega igrišca, je postavljen stolp s toboganom, lestev za dostop na stolp, igralna hišica, viseci most, plezalna stena, spiral-ni in ravni drog, vzmetni avtomobilcek in vzmetni konji-cek ter dve licni klopi. V dolini Strahovica je pred nekaj leti Obcina prav tako sofinancirala dograditev športnega centra, ki ga upravlja Smucarsko društvo Strahovica. V izteku nekdanje skakal-nice je dosedanji otroški program letos obogaten z mre­žno piramido v višini 4,5 m in dvema licnima klopema. Nova igrala in urejena okolica so plod medobcinskega pro-jekta Vesela igrala, ki ga Obcina Vodice in Obcina Trzin izvajata v okviru projekta LAS Za mesto in vas. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Izvajalec Euromix, d. o. o., je bil kot najugo­dnejši ponudnik izbran na javnem razpisu in je vse obve­znosti izpolnil v skladu s pogodbo. Cilj projekta, katerega skupna vrednost v obcini Vodice znaša 48.976,90 EUR, je družinam z najmlajšimi omogo-citi varen prostor za igro in kakovostno preživljanje pro-stega casa cim bližje kraja, v katerem živijo. Vsem malckom želimo sprošceno igro in prijetno druže­nje s prijatelji! Urejanje celovite prometne in komunalne infrastruk­ture v Utiku, Polju in Bukovici je v polnem razmahu MIRAN SIRC TINA KOSEC Gradnja kohezijske sanitarne kanalizacije, ki se izvaja v okviru evropskega medobcinskega projekta »Cisto zate«, vseskozi poteka. Trenutno se slednja gradi na obmocju Utika. Racunamo, da se bo kohezijsko grad­ bišce znova odprlo tudi v južnem delu naše obcine. Za tem, ko je izvajalec asfaltiral ceste na odsekih, kjer je kanalizacija že zgrajena (v Povodju, med Poljem in Uti­kom ter med gasilsko brunarico in Bukovico), so se celo-vita rekonstrukcijska dela zacela tudi v urbanih naseljih. Na obmocju Zabrežja v Bukovici so novo kanalizacijo spo­jili z že prej zgrajeno ter obnovili mostno konstrukcijo, dela potekajo v Utiku, v kratkem se gradnja pricne v Po-lju na odseku od avtobusnega obracališca proti Skarucni, sledila bo Bukovica, zatem še drugi odseki v Polju. Oddaja nepremicnega premoženja v lasti Obcine Vodice v najem ANŽE SLABE NAUMOV ARHIV OBCINE VODICE Obcina Vodice je na svoji spletni strani https://www.vodice.si/obja­ va/229449 objavila Javno zbiranje ponudb za oddajo nepremicnine v najem. Obcina Vodice je na svoji spletni stra­ni, na povezavi www.vodice.si/obja­va/229449 objavila Javno zbiranje ponudb za oddajo nepremicnine v najem, in sicer za pisarno, ki je ozna-cena s št. 2 v izmeri 22,42 m2 (druga pisarna desno od vhoda v objekt na desni strani hodnika), ki se nahaja v montažnem objektu na naslovu Ko­pitarjev trg 1, 1217 Vodice, in stoji na nepremicninah – parc. št. 22/15 in 22/17 obe k.o. 1741 – Vodice. Po-Zainteresirani najemniki lahko prej­mejo podrobnejše informacije v zvezi z najemom predmetne nepremicnine na telefonsko številko 01/833-26-10 v casu uradnih ur obcine ali na elek­tronski naslov obcina@vodice.si Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca za leto 2020 TATJANA RESMAN Za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca za leto 2020 Obcina Vodice po­ziva vse lastnike nepremicnin, da najkasneje do 17. 1. 2020 sporocijo vse spremembe, vezane na odme­ro nadomestila za uporabo stavb­nega zemljišca, ter da najkasneje do 31. 1. 2020 podajo vlogo za oprostitev. Prijava podatkov, potrebnih za odmero Vse zavezance za placilo nadomesti-la za uporabo stavbnega zemljišca pozivamo, da najkasneje do 17. 1. 2020 Obcini Vodice sporocijo vse spremembe, ki so povezane oz. vpli­vajo na odmero NUSZ za leto 2020, zlasti: spremembo zavezanca, spre­membo vrste dejavnosti ali namemb­nosti prostora, objekta ali zemljišca, spremembo poslovne ali stanovanj­ske površine, spremembo stalnega prebivališca oziroma naslova zave­zanca, kjer sprejema poštne pošilj­ke, in podobno. Zavezanci so sicer tudi med letom dolžni na navedeni naslov sporociti vse spremembe, ki vplivajo na dolocitev višine nadome­stila in spremembo statusa zavezan-ca najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe. Ce zavezanec nastalih sprememb ne sporoci oz. ne bodo sporoceni v roku, se za odmero upo­rabijo podatki, s katerimi razpolaga obcina oziroma se lahko ti pridobijo brez sodelovanja zavezanca. Oprostitev placila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca za leto 2020 Obcina Vodice vse zavezance za pla-cilo nadomestila za uporabo stavbne­ga zemljišca (NUSZ), ki izpolnjujejo predpisane pogoje za oprostitev pla-cila, obvešca, da lahko najkasneje do 31. 1. 2020 vložijo »Zahtevek za oprostitev placila NUSZ zaradi inve­sticije, usmerjene v pridobitev novih stanovanjskih površin«. Obrazca za oprostitev in prijavo oz. spremembo podatkov sta na voljo v sprejemni pisarni Obcine Vodice, ob-javljena pa sta tudi na spletni strani Obcine Vodice. Zahtevek za opro­stitev in prijavo spremembe je treba vložiti v sprejemni pisarni Obcine Vodice na naslovu Škofjeloška cesta 7 (nad knjižnico), 1217 Vodice, lahko pa ga posredujete po e-pošti na na­slov: obcina@vodice.si. Vse dodatne informacije in vpogled v podatke zavezanci lahko pridobijo v casu uradnih ur na Obcini Vodice ali na tel. št. 01/833 26 14. Novoletna okrasitev v obcini Vodice OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE TINA KOSEC Prižig praznicnih luck in prireditve v mesecu decembru Praznicne lucke v obcini Vodice so se letos prižgale v zacetku meseca de­cembra, ko je obcina vstopila v pra­znicni cas. Poleg že tradicionalnih novoletnih okraskov v obcini Vodice smo letos dodali okrasitev grajskega obzidja in paviljona v Šinkovem Tur-nu. Decembrski cas so si popestrili skrbeli za praznicno vzdušje v okoli-prireditve, namenjene tako odraslim tudi ucenci Osnovne šole Vodice in ci obeh zavodov. Praznicni mesec de-kot otrokom. Vrtca Škratek Svit Vodice, ki so po-cember bodo spremljale tudi številne Gradnja opticnega omrežja Investicijska in druga vzdrževalna dela v letu OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE TINA KOSEC TK-kabelska kanalizacija na ob- mocju naselij Selo pri Vodicah in Vesca. Ceprav telekomunikacijsko omrežje ni v izvirni pristojnosti obcin, na Ob­cini Vodice kljub temu izvajamo ak­tivnosti, s katerimi bi izvajalce spod­budili k izgradnji oziroma nadgra­dnji obstojecega opticnega omrežja. Telekom Slovenije, d. d., je v mesecu oktobru zacel gradnjo TK-kabelske kanalizacije na obmocju naselij Selo pri Vodicah in Vesca, ki bo v priho­dnosti omogocala vzpostavitev širo­kopasovne podatkovne storitve prek opticnega omrežja. V nadaljnjih letih pa se bo predvidoma omrežje širilo tudi v druge dele naše obcine. Telekom Slovenije, d. d., z gradnjo TK-kabelske kanalizacije sodeluje pri investicijah Obcine Vodice in Javne­ga podjetja Komunala Vodice, d.o.o., kot so obnove vodovodov, javne raz­svetljave, gradnja plocnikov. Obcina Vodice si tudi v prihodnje, v mejah možnega, prizadeva pospeševati opisane aktivnosti za nadgradnjo te­lekomunikacijskega omrežja na nje­nem obmocju. 2019 OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE TINA KOSEC Letos sta se na podrocju izboljša­ nja komunalne infrastrukture ure­ dila odseka cest v Vesci in Šinko­ vem Turnu. Razširjen 150 metrov dolg odsek jav­ne poti v naselju Vesca je dobil novo asfaltno prevleko. V sklopu gradbe­nih del se je na navedenem obmocju obnovilo hidrantno in vodovodno omrežje, uredilo odvodnjavanje me-teornih vod, zgradila TK-kabelska kanalizacija, zasvetile so tudi svetil­ke nove javne razsvetljave. Uredila se je prestavitev in širitev od­seka ceste Jernejevec v naselju Šinkov Turn, iz katerega je ob nalivih zaradi mocne erozije spiralo makadamsko vozišce vse do prikljucka z lokalno cesto. Problematicni cestni odsek je predstavljal veliko nevšecnosti tam-kajšnjim prebivalcem in navsezadnje tudi obcini, ki je cišcenje nanosov in popravila ceste izvajala v sklopu rednega vzdrževanja cest. V mesecu novembru sta se zacelo urejanje od­vodnjavanja in izvedba protiprašne asfaltne zašcite, ki bo preprecevala erozijo materiala med padavinski-mi viški. V sklopu gradbenih del se je zgradila tudi TK-kabelska kana­lizacija, ki bo v prihodnosti nudila širokopasovne podatkovne storitve preko opticnega omrežja. Prepricani smo, da bodo pridobitve v Šinkovem Turnu in Vesci deležne zadovoljstva, saj bodo bistveno iz­boljšale razmere tamkajšnjih prebi­valcev. Otroci in hrana, kaj smo naredili narobe? TANJA DOMINKO VZGOJITELJICE IN GREGOR BIZANT »Ne maram korencka!« »Meni, prosim, brez mesa!« »Juhe so zanic!« »Zakaj spet rižota?« »Solate ne bom!« Vam ti stavki zvenijo zna-no? Kuharice v šoli se z njimi sre-cujejo vsak dan, tudi v vrtcu niso tako redke te izjave, žal pa jih sliši-mo tudi doma. Ceprav smo z vseh strani dobesedno oblegani, kako pomembno je, da otroci jedo ra­znovrstno in pestro hrano s cim vec vitamini, da je pomemben vnos be-ljakovin v mesu tudi za njihovo rast, da naj bomo pozorni, da ne bodo zaužili prevec sladkorja in mašcob, zlasti pa ne prevec sladkih pijac, številni starši ugotavljajo, da so ne­mocni. Otroci posegajo po stvareh, ki so jim všec, ceprav niso zdrave, mladostniki pa se vse pogosteje iz­rekajo za vegetarijance, ceprav se le redki zavedajo, da je treba meso nadomestiti z drugimi ustreznimi živili. Kako skrbijo za prehrano v Vrtcu Škratek Svit in v Osnovni šoli Vodice, preberite v nadaljevanju. Ko sem pred casom v intervjuju gosti-la kuharico iz vodiškega vrtca Mari Djuric, mi je zaupala, da so naceloma smernice za prehrano v vseh vrtcih enake, a razlikuje se nacin priprave. Tako kot mame vemo, da ješprenj ni enak pri nas in pri sosedi, tako velja tudi za vrtce. Otroci Vrtca Škratek Svit imajo sreco, Mari kuha z ljubeznijo, vselej hrano pokusi, preden je konca­na, pravi, da so vrtec, ki kuha s srcem. Recepte si izmisli sama in sproti, nic nima napisanega. Ko je pred dobrim letom v casu obnove kuhinje sodelova-la z nekim drugim vrtcem in tamkaj­šnjo kuhinjo, je ugotovila, da pristop ni enak. Vec hrane se je zavrglo, vse­eno jim je bilo, ali je bil pire krompir gladek in je vseboval ravno prav mleka in masla ali ne. Otroci verjetno zazna­jo, da je pripravljena jed s srcem, lahko recemo, saj opažajo, da vecinoma zelo radi jedo in pojedo vse, tudi solato. Izbircni pa nekateri postanejo šele po­zneje, pred vstopom v šolo. Ravnateljica Vrtca Škratek Svit Vodice Hedvika Rosulnik o pre­hrani v vrtcu takole razmišlja: »Vrtec ima pomembno nalogo tudi na podrocju prehrane, saj je ta v pred­šolskem obdobju bistvenega pomena za zdravje, saj otrok raste, gradijo se kosti, mišice, intenzivno se razvijajo otrokovi možgani. Starši oblikuje­jo prehranske navade, nato pa se te oblikujejo tudi v vrtcu. Prav zgodnje izkušnje, ki jih otrok dobi v skupini, med vrstniki, so izredno pomembne pri oblikovanju zdravih prehranjeval­nih navad in kulturi prehranjevanja. V vrtcu se zavedamo, da skrbimo za najbolj obcutljivo populacijo in sledi-mo smernicam zdravega prehranjeva­nja. Za vec kot deset otrok, ki potre­bujejo dietno prehrano, pripravljamo ustrezne dietne obroke. Živila naba­vljamo pri dobaviteljih, ki so izbrani na javnem razpisu. V prehrano vklju-cujemo veliko lokalnih ponudnikov in živila ekološkega izvora. V naši novi, povecani kuhinji osebje z veliko skrb­nostjo in ljubeznijo pripravlja zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popol­dansko malico za vse otroke našega vrtca. Hrano dostavljamo enoti Ska-rucna in Utik. Najmlajšim otrokom poleg obicajnega zajtrka postrežemo še mlecni zajtrk. Za rojstne dneve otroci ne prinašajo sladkarij, pra­znujemo vsebinsko, po želji otroka, ki praznuje. V praznicnem decembru izvedemo skupni zajtrk s starši, otroci pa sodelujejo pri pripravi posameznih jedi v otroški kuhinji, ki smo jo dobili v novem prizidku. In decembra bo di­šalo tudi iz otroške kuhinje.« Svoje mnenje je delila tudi vodja prehrane v vrtcu in kuharica Marjeta Stramšak: »Skrb za pre­ hrano je zelo pomembna, tega se za­vedamo zaposleni v kuhinji vrtca. Skrbimo, da je hrana pripravljena v skladu z vsemi vidiki zdravega pre­hranjevanja, predvsem pa je pripra­vljena z veliko ljubezni. Otrokom nudimo prehrano z manj sladkorja in soli, vkljucujemo zelenjavo, pripra­vljeno na razlicne nacine, vkljuceno v obroke. Ponujamo polnozrnate izdel­ke namesto belih, spoznavamo jih z živili, ki jih še ne poznajo. Trudimo se, da v obroke vkljucujemo lokalna sezonska živila. Sodelujemo z lokal­nimi pridelovalci, ki nam ponujajo domace mleko in izdelke (kmetija Pr´ Maršet´, kmetija Mis), domaca jajcka (Gašper Jeraj), sezonsko sadje in zele­njavo ter razlicne izdelke (Sadjarstvo Kimovec, Rast tim, Kmetija Golc), domaco moko in žita (Kmetija Pr´ Maršet´), med (cebelarstvo Gosar) in slovensko meso (Mesnine Anton, me-sarstvo Kmecki hram). Priloge in pecivo ustvarjamo sami v naši kuhinji in tako skrbimo, da otro­ci uživajo cim manj predelano hrano. Navajamo jih na pitje nesladkanega caja in vode z limono brez sladkorja. Zelišca, ki zrastejo na našem vrtu in so zanje otroci skrbeli celo leto, najde­jo mesto v otroški kuhinji ali na jedil­niku. Kakor je le mogoce, vkljucujemo tudi bio izdelke. Seveda pa obcasno otroke tudi pocrkljamo s kakšno nji­hovo priljubljeno jedjo.« V Osnovni šoli Vodice potarnajo, da je zavržene hrane veliko prevec. Ko sem govorila s predstavniki Zavoda sv. Stanislava, kjer dnevno pripravijo 2.000 obrokov, ni situacija nic drugac­na. Otroci zavracajo meso, zelenjavo, vihajo nos nad marsikatero jedjo. Vodja prehrane v Osnovni šoli Vo-dice Gregor Bizant je razocaran nad izbircnostjo in neodgovor­nim ravnanjem do hrane: »Živimo v casu, ko hrana še nikoli ni bila tako lahko dostopna potrošnikom. Za zdravje otrok in mladostnikov je pestra, kakovostna in raznolika prehrana dobra popotnica za nadaljnje življenje. Pri nacrtovanju prehrane vkljucujemo tudi želje ucen­cev ter jih usklajujemo s priporocili energijsko-hranilne, kakovostne se-stave in splošne zdravstvene ustre­znosti ponujenih obrokov. Hrane, ki jo zavržejo otroci, je prevec. Ko za malico ponudimo polnozrnato – bio bombetko, je odpadka vec kot 30 odstotkov prevzetih bombetk. Ce je bombetka iz bele moke, se to ne do-gaja. Pri kosilih se zavrže veliko ne­dotaknjenih zrezkov (pišcanec, gove­dina, …). Zelenjave pri pripravi kosil uporabljamo veliko, a jo je treba vso skriti (zmiksati). Otroci so zelo izbirc­ni, kriva pa je tudi neprimerna vzgoja doma. Kako starši ucijo svoje otroke kulture prehranjevanja? Otroci ima­jo danes prevec vsega. Ugotavljamo tudi, da doma sploh ne kuhajo vec. Kuharske vešcine so nekaj dragocene­ga. Vsak otrok bi moral v dobi odra-šcanja osvojiti osnove priprave hrane. Tako bi hitro ugotovili, koliko truda je potrebnega za pripravo hrane. Naj­dražja je zavržena hrana.« TANJA DOMINKO OSEBNI ARHIV December je cas praznicnega pridiha, je cas družinske topline, je cas luci in pricakovanja. Ko po domovih zadiši in oživijo spomi­ni na otroštvo, na prvo potico, na prvo sveto noc, na prvo rojstvo in na radosti minulega leta. In ko se oglasi tudi pesem. Pri Cukovih ima ta že od zacetka »domovinsko pravico«. Rado je pred leti vodil Mešani pevski zbor Biser, ustano­vil Fantovsko skupino Matici, sam pa je dolga leta zvest oktetu De-seti brat. Z ženo prepevata v me-šanem pevskem zboru Anton Fo­erster v Ljubljani, Marija pa svoje talente razdaja tudi na koru v cer­kvi v Šinkovem Turnu, desetletje je vodila dekliško skupino Flora, sedaj pa nonet Žametnice, oba pa ponosno povesta, da je pevski talent šel tudi v naslednji rod, k njunim štirim otrokom. In prav pri otrocih smo zaceli ta naš praznic­ni pogovor. Radi recemo, da je december neko­liko bolj posvecen družini, ceprav nas razlicni dogodki vlecejo na razlicne konce. Kaj se v tem mese-cu dogaja pri vas doma, kaj ne sme manjkati, ko pridejo prazniki? MARIJA: December in z njim advent seveda tudi pri nas diha posebno razpoloženje. Lucke sicer še ne gorijo in tudi božicni okras pride tik pred svetim vecerom, se pa pogosteje in veckrat usedemo skupaj tudi za po­govor, ob adventnem vencku zvecer zmolimo zase in za številne druge, posebej tiste, ki so v stiski. Seveda je tudi vec pevskih vaj z razlicnimi zbo­ri v tem casu, pa priprav na prihod sv. Miklavža. Porajajo se ideje, kako bi razveselili najprej najdražje, po­tem pa seveda tudi tiste, ki so sami, osamljeni, ki jih malokdo obišce. RADO: Marija rada pece in hiša diši po praznikih od Miklavža do božica. V adventu se trudimo, da smo cim veckrat pri skupni mizi (navadno pri poznem kosilu). Pomemben povezo­valni element je skupna pesem, ki ni ravno pogosta, pusti pa prijeten okus. Sam se trudim malo vec bra-ti leposlovje in kdaj ugasniti TV. Ko pridejo prazniki, ne sme manjkati sv. spoved. Vsem nam veliko pomeni, saj ni dovolj, ce pomijemo okna in pome­temo po kuhinji; tudi dušo je treba ocistiti. Se spominjata, ko so otroci drug za drugim prihajali na svet, kako sta njim prikazala skrivnosti božicnih praznikov? Ste skupaj ustvarjali ja-slice in postavljali božicno drevo? RADO: Moj vtis je, da se je vse do-gajalo zelo naravno in nevsiljivo. Ta krog praznikov skozi leto se mi zdi kot spirala. Sporocilo je vedno enako, vendar ga doživljamo vedno na novo. Vsako leto globlje z novimi elementi in spoznanji. Otroci so praznike do-življali najprej bolj skozi ocke, ki so se svetile ob luckah, v veselju ob dari­lih, potem z rokami, ko smo nabirali in razporejali mah, pa pastircke in ovcke, potem so si prisvojili krasitev drevesca, nato osvetlitve zunanjosti hiše itd. Posebno redni nedeljski obi-ski cerkve pa so prispevali temelj za duhovno dimenzijo. Ta razvoj je or-ganski, potrebuje pa jasno smer. Pri tem sva si z ženo zelo enotna. MARIJA: Sama sem veliko let jema-la celo dopust, da sem delala jaslice »v miru«, ko so bili otroci še majhni. Potem so pocasi prevzemali pobudo, saj je priprava na tako lep praznik, kot je Božic, privilegij, ki ga ne želi nobeden zamuditi. Pesem je tista, ki vaju povezuje verjetno že od zacetka. Kako sta to svojo ljubezen delila z otroki, je bilo skupno petje nekaj samou­mevnega? MARIJA: Pesem je seveda tista, s katero živimo. Z Radotom hodiva do štirikrat tedensko na razlicne vaje, pa tudi otroci imajo praviloma dva (ali vec) vecerov namenjenih glasbenemu udejstvovanju, ker so skavtski voditelji, jim vzame veliko casa tudi ta dejavnost. Peli so vedno radi, imamo sreco, da tudi razšir­jeno sorodstvo vse poje, tako da so naša družinska praznovanja, poroke itd., prežete s pesmijo in ostajajo lepi spomini ... Pa saj peti je naravno. RADO: Res naju je povezala ravno glasba in sodelovanje pri nekaterih vecjih tudi mednarodnih projektih. Ker to delava ljubiteljsko in predano, se z lahkoto prenaša tudi na otroke, medtem ko pa je ucenje instrumen­tov bolj podobno šolskim predme-tom in je bilo potrebno kar nekaj spodbude in zvestobe. Je povezano s številnimi odrekanji. Eden bi bil rad gasilec, drugi nogometaš, vendar za vse navadno ni casa. Pri teh dilemah za starše ni najbolj lahko, saj sva pri mnogih izbirah želela prepustiti svobodno odlocitev. Ko je odlocitev sprejeta, pa je treba vztrajati. Rado, že vec kot dvajset let ste za­posleni na Obcini Vodice, poskrbeli ste za številne kulturne prireditve, tudi prek Kulturnega društva Mati­je Koželja. Je v Vodicah dovolj po­sluha za lepo slovensko pesem, ima podpornike? RADO: Lahko recem, da je v Vodicah veliko boljše kot marsikje. Veliko je sodelovanja, dobronamernosti (sicer ne prav vedno), prireditve so relativ-no dobro obiskane, obcina z župa­nom podpira vsa društva in tudi kul­turo. Žal pa je klima v Sloveniji do vsega, cemur recemo in razumemo kot vrednote, marsikdaj sprevržena. Malo po zaslugi politike, medijev, profita, v veliki meri pa nas samih, ki si ne privošcimo lepega, dobrega, resnicnega in podpiramo celo tisto, kar nam škoduje. Na osebni ali na­cionalni ravni. Raje se prepustimo iluzijam, umetnemu in tujemu (na katerem koli podrocju). Preseneca me, da je v našem okolju sorazmerno majhno število poklicnih glasbeni­kov, ki bi s svojim znanjem prispeva­li k vecji kakovosti domace ponudbe. Preprican sem, da je med obcani ve­liko talentov, ki bi jih bili v marsika­teri glasbeni skupini veseli. Vabljeni! Marija, narava vašega dela je taka, da obiskujete razlicne domove, saj kot patronažna sestra poskrbite tako za starejše kot za mlade ma-mice, ki se veselijo novega življe­nja. Vam še vedno zaigra srce, ko zagledate majckeno štrucko? MARIJA: Ja, vsako novo življenje me neizmerno osrecuje! Kar nekaj let sem vsakega novorojencka nagra­dila z doma izdelanimi copatki, se­daj pa mi nekako zmanjkuje casa, saj imamo vnucka, ki ga rada varujem, ko le morem. Vzgoji v lastni družini s hvaležnostjo pripisujem to brez­pogojno spoštovanje in veselje do vsakega novega življenja. Seveda mi ob vsaki tako veseli novici še vedno zaigra srce …, naj jih bo cim vec! Postala sta tudi stara starša, kate-re vrednote so tiste, ki bi jih rada ponesla tudi v ta rod, ceprav mlada družina ne živi v neposredni bliži­ni? RADO: Razen tihe prisotnosti in pomoci, ki je v najinih moceh, ne želiva veliko posegati v njun svet. Seveda sva zelo vesela vnucka in ko jih bo še vec, prav tako. Navdušena sva, da imata ta mlada, ceprav sta zaposlena, tako rada zemljo, kmecka opravila (redita zajce, ovce, kokoši, macke, psa) in veliko pomagata pri njenih starših, ki od kmetije živijo. Spoštujeta nedeljo, veliko se pove­zujeta s prijatelji in sorodniki. Sin tedensko prihaja na vaje Maticev iz Postojne v Koseze. Preproste zadeve, a dokazujejo življenjsko smer in pre­danost. MARIJA: Ko sem prvic vzela v naro-cje našega Matica, sem prekipevala od srece in hvaležnosti, da sem sme-la to doživeti, da je sin našel tako dobro ženo, da je otrocek zdrav, da se tudi mlada starša zahvaljujeta Bogu zanj in se zavedata, kako velik dar sta prejela. Res je, da živijo bli­zu Postojne, a se pogosto vidimo in tako ostajamo tesno povezani. Po-magava pri varstvu, ce je potrebno kaj postoriti pri njuni hiši, rada jih imava … Koliko let sta že porocena in kaj drug na drugem obcudujeta tudi danes? Kaj je po vajinem mnenju pomembno za ohranjanje trdnosti zakona? RADO: Skupaj sva cetrt stoletja. Ugotavljam, da je Marija vedno bolj delavna (ali pa to opazim šele se­daj). Ko zakljuci službo, zacne kot gospodinja. Ce ne plete, pa štika. Ko ji zmanjka niti, se usede za klavir, ce ni dela v vrtu, pa cisti, skrbi za bolno mamo na nekdanjem domu v Mengšu in še in še. Tudi bere rada. Je zelo vljudna in blaga in verjame v lepo besedo. Skratka najboljša na svetu. Za ohranjanje trdnosti zako­na pa je po mojem mnenju najpo­membnejša ljubezen in odlocitev. Hocem biti zvest obljubi, ki sem jo izrekel pri poroki. MARIJA: Jaz pri svojem možu ce­nim in obcudujem, da me vedno znova preseneca in to pozitivno. Sprejema me z vsem, kar sem in tudi, kar nisem, pa bi si seveda že­lel … Ceprav kdaj po makadamski poti, polni pretresov, vedno znova najdeva spet jasno, skupno smer. Za trdnost zakona pa je po mojem mne­nju potrebno stalno drug drugega prehitevati v dobrem, mu želeti do-bro, pa ne predolgo kuhati zamere. Na moža se lahko zanesem, kar mi res veliko pomeni, v vseh zadregah drži z mano. S pesmijo sta bila pretekli mesec tudi na gostovanju v Argentini. Cudovita izkušnja, verjetno. Kako bi opisala obcutja tamkajšnjih Slo­vencev in kaj od tradicije, ki jo po­znamo tukaj, so tam še ohranili? RADO: Argentino sem kot clan ok­teta Deseti brat obiskal cetrtic (na turnejah nas skoraj vedno spremlja tudi katera od žena clanov, letos sta nas dve; tudi moja). Povabil nas je južnoameriški festival Cantapueblo, seveda pa smo veliko casa preživeli s Slovenci. Vedno je kaj novega, vedno pa tudi konstanta: prijaznost, go-stoljubje, naklonjenost. Velik ugled Slovencev med Argentinci. Sloven-ska pesem? Seveda. Nostalgija? Ne bi rekel. Glasba je vrednota sama na sebi. Združuje, razveseljuje, po­vezuje. Budi praznicno vzdušje in praznik je cilj. Slovenska skupnost ne ohranja preživelih vzorcev. Vtis sem imel, da so tamkajšnji Sloven-ci iz tradicije pobrali tisto, kar daje življenje. Velike družine, tedenska srecanja, velikodušnost, pridnost, srcnost, ravnanja, ki pricajo, da je clovek vec kot le telo. Pri Argentincih pa me je znova pre­senetilo, kako so dojemali slovensko glasbo. Ji prisluhnili, jo zacutili in temu primerno odmerili aplavz. Slo­venske harmonije nagovarjajo uni­verzalno in deset dni je kar prehitro minilo. Bilo je zelo lepo in bogato doživetje. MARIJA: Meni je bil najlepši dogo­dek trenutek po kosilu v eni izmed gostiteljskih družin, ko se je v del obednice naenkrat zvrstilo 19 vnuc­kov (3–14 let), oglasil se je klavir, vi-olina in zapeli so vencek slovenskih pesmi … Kot da bi v Sloveniji na ka­kšni odlicni podružnicni šoli, kjer imajo predano uciteljico, pripravili kulturni program, bogat in sporoci­len. Bila sem globoko ganjena. Prihod svetega Miklavža v Vodice je bil letos pod vprašajem, vendar so mu na pomoc prihiteli gasilci! FILIP PIRC TINA KOSEC Že šesto leto zapored smo clani Prosvetnega društva Vodice, sku­ paj z Obcino Vodice organizirali prihod svetega Miklavža in na naj­ lepši možen nacin zaceli carobni mesec december. Vendar je bil prihod prvega od treh dobrih mož pod vprašajem. Po zace­tnem pozdravu voditeljev vsem ra­dovednim otrokom in staršem, smo dobili sporocilo, da se je Miklavžu pokvarilo prevozno sredstvo in ne more priti do nas. Razocaranja in zacudenja med otroki ni bilo moc spregledati, saj si tudi predstavljati nismo mogli, da Miklavža letos res ne bi bilo. K sreci pa so nam na tem mestu na pomoc priskocili gasilci Prostovolj­nega gasilskega društva Vodice. S tovornjakom in kombijem so svete­ga Miklavža in njegovo spremstvo, angele, rešili iz neljube zagate in jih z rahlo zamudo pripeljali pod vodi­ške lipe, kjer ga je pricakalo ogromno otrok. Spet je bilo opaziti nasmehe na obrazih otrok, ki so si skupaj z mano kar dodobra oddahnili. Seveda pa brez hudob letos ni šlo. Ti so z glasnim rjovenjem in žvenketa­njem z verigami prestrašili najmlaj­še, najbolj prestrašeni pa so se kot klop prijeli svojih staršev in se tako skrili pred njimi. Po opravicilu svetega Miklavža za za­mudo se je zacel tisti najbolj pricako-van del za najmlajše. Najpogumnejši otroci so odšli na oder in zmolili ka­kšno molitev ali pa zapeli pesmico in bili za pogum nagrajeni s cokolado. Otroci, ki so bili celo leto pridni in so ubogali starše in ucitelje in jih ima Miklavž zapisane v svoji zlati knjigi in teh v naši obcini ni malo, so pre­jeli darila, ki so se jih seveda najbolj veselili. Letos pa smo poleg deljenja daril organizirali tudi delavnice, kjer so otroci lahko pobarvali božicno po­barvanko ali izdelali angelcka, ki jim bo krasil dom v tem carobnem mese-cu. Za konec naj se še zahvalim obcini Vodice in Štacunci pr'Mimi, ki vsako leto poskrbita za obdaritev naših naj­mlajših, gasilcem PGD Vodice, ki so nam priskocili na pomoc in omogo-cili prihod svetega Miklavža in vsem vpletenim deležnikom, ki so pripo­mogli, da je bila prireditev uspešno izpeljana. Ob tej priložnosti naj vas povabim na že tradicionalno prednovoletno dru­ženje pod lipami, v organizaciji Pro-svetnega društva Vodice, ki bo 20. decembra 2019 od 18.00 dalje. Ce pa se ne vidimo tam, vam v imenu vseh clanov našega društva želim caroben in miren praznicni mesec in pred­vsem veliko zdravja, srece, ljubezni in uspehov v letu, ki prihaja. Prostovoljno gasilsko društvo Vodice URBAN KOGLAR Letošnje leto se bliža koncu. Vo­diške gasilke in gasilci smo poleg intervencij, tekmovanj, izobra­ževanj, delovnih akcij, drugih del znotraj in zunaj obcine nameni­li nešteto prostovoljnih ur. Naša osrednja naloga je reševanje ži­vljenja in premoženja kot tudi pre­ventiva. To pa lahko zagotavljamo le z dobro, modernizirano in spe­cialno gasilsko opremo, ki zahteva zajeten kup denarja. V letu 2019 smo bili deležni kar ne­kaj intervencij, na katerih smo bili primorani v odpis oddati kar nekaj opreme (pocene gasilske cevi, uni-ceno rocno orodje, tehnicna opre-ma in druga oprema). Poleg opreme smo imeli kar nekaj težav z našim voznim parkom. 40-letni AC FAP je bil deležen velikih interventnih servisov (pocene oljne cevi, unicene in dotrajane zavore, menjava elek­tricnih napeljav oziroma žic, unicen akumulator …). Tudi GVC 16/15 je imel velike težave s kardansko gred­jo, ki omogoca delovanje crpalke. Zaradi nujno potrebne amortizacije naše avtocisterne FAP smo si zdaj zaceli aktivno prizadevati za naba­vo nove avtocisterne GVC 25/50. Z Obcino Vodice ter županom, ki je tudi po zakonu odgovoren za požar-no varnost našega kraja, delamo na cimprejšnji rešitvi te težave. Zato se obracamo tudi na vas, spoštovane obcanke in obcani, da nam prisko-cite na pomoc in pomislite na našo problematiko s prispevki, ki jih bo­ste darovali za naše gasilske kole­darje. Za konec vam vodiške gasilke in gasilci iskreno cestitamo in želi-mo srecno, zdravo, mirno novo leto 2020. Pohod po štirih obcinah MILICA ERCULJ Že sedemnajst let Turisticno dru­štvo Vodice zadnjo soboto v ok­tobru organizira 22-kilometrsko krožno pohodno pot od Sel pri Vodicah preko Rašice, Dobena, Mengeške koce pa nazaj do Sel pri Vodicah. Na pobudo Turisticnega društva Kanja Trzin smo se tem pohodnikom pred petnajstimi leti pridružili tudi Trzinci, ki pa imamo start in cilj v Trzinu. Za ta pohod pa se je pri nas obdržalo poimeno­vanje »Pohod po štirih obcinah« (Trzin, Ljubljana, Vodice, Mengeš). V okviru Obcine Trzin pa je za le­tošnjo realizacijo tega dogodka poskrbelo Društvo upokojencev Žerjavcki Trzin. Pred Osnovno šolo Trzin se nas je v meglenem jutru zbralo enajst Žer­javckov. Z urnimi koraki smo precili naše Mlake, mimo Športnega parka in mimo Gvajška smo dokaj hitro pri­speli na »belo cesto«, po njenem de­snem kraku pa smo se nato napotili do vasi Rašica. Tu nas je pozdravilo sonce in koncno smo lahko slekli jo­pice in anorake. Na križpotju Selo– Rašica smo se spustili navzdol v vas Selo pri Vodicah. Pri koci Športno skakalnega društva so nas pogostili z grozdnim cajem in s kranjsko klo­baso. Darja in Lojze Kosec, gonilni sili TD Vodice, sta letos za dva naša pohodnika, Tomaža in Zinko Kralj, pripravila presenecenje. Za deset po­hodov vsak udeleženec namrec prej-me majhen pokal TD Vodice. Ker sva bila z Lojzetom predhodno v stiku, da bi presenecenje res kar najbolj uspe-lo, sem tudi sama poiskala arhivske dokumente in dodala fotografije naj­bolj množicnega in najbolj mokrega pohoda, kjer Tomaž in Zinka tudi nista manjkala. Tako je presenecenje uspelo, morda pa si je še kdo od ude­ležencev zaželel pokala in prihodnjic na pohodu ne bo manjkal. Pot po obrobju Šinkovega Turna sicer poteka po asfaltu, vendar je bil v pri­jetnem klepetu tudi ta del hitro pre­hojen. Skozi ozke gozdne steze smo se zaceli zopet vzpenjati in kmalu smo bili na grebenski stezi, ki vodi od Mengeške koce proti Dobenu. Tu smo srecevali prve pohodnike iz vodiške smeri (letos jih je bilo cez 40), ki pa so hodili proti cilju. Na Mengeško koco smo prispeli opoldne in tu smo bili nagrajeni s slastnimi velikanskimi krofi. Trije pohodniki so bili prvic na tem pohodu in nobenemu ni bilo žal, da se je odpravil na pot. Po krajšem pocitku se je polovica pohodnikov iz Mengša v Trzin odpravila peš, druga polovica pa se je domov odpeljala. Za prijetno druženje so letos poskr­beli: Bojan, Dragica, Franci, Ljubo, Marinka, Milica, Saška, Tomaž, Vera, Zinka in Zoran. Dobrotniki za Karitas Zahvala za leto 2019 in vošcilo ŽUPNIJSKA KARITAS VODICE Vodice to idilo poznamo tudi v ne bi mogli deliti, ce ne bi imeli v Spoštovani, živimo v prelepem drugi dimenziji. Tudi v naših krajih naši sredini toliko dobrih ljudi, ki delu Slovenije. Navzven se zrcali so ljudje, ki živijo težko. Svojo sti­ ste pripravljeni pomagati. Širok najlepša slika. Hiše so lepo ureje­ sko skrivajo. Ohranjajo svoje do- nasmeh na licih vseh, ki smo jim ne, življenje tece po ustaljenih tir­ stojanstvo in pri tem jim pomaga v preteklem letu lahko pomagali, nicah. Sodelavci Župnijske karitas tudi Župnijska karitas. Pomoci pa pove vse. Sodelavci Župnijske karitas se tako zahvaljujemo vsem našim dobrotni­kom in ljudem, ki razumejo stisko drugih, zaupajo našemu delu in pod-pirajo naša prizadevanja, med drugi-mi: • Obcini Vodice oziroma županu Acu Francu Šuštarju za vsakole­tna financna sredstva, • vsem dobrotnikom, ki nas s svo­jimi prispevki podpirajo skozi celo leto, • vsem, ki so darovali denarna sredstva pri sv. mašah na nedeljo Karitas (1. decembra 2019), • ravnatelju OŠ Vodice g. Grilcu in vsem uciteljicam in uciteljem za že tradicionalno organizacijo do-brodelnega teka, pri katerem se zbere lepa kolicina hrane, • ravnateljici Vrtca Škratek Svit, ga. Hedviki Rosulnik za dobro­delno akcijo zbiranja sladkarij in drugih dobrot po vseh eno­tah vrtca. Zbralo se je kar 51 kg sladkarij in drugih prehranskih artiklov. Vsem vzgojiteljicam in pomocnicam za podarjene cudo­vite, rocno izdelane vošcilnice. • posebna zahvala vsem staršem za podarjeno hrano, • upokojenkam, ki nam v okviru Ustvarjalnih delavnic vsako leto pripravijo veliko število zelo lepo rocno izdelanih vošcilnic. Naj vam poleg globoke zahvale in hvaležnosti izrecemo še vošcilo: Za nami so dnevi in trenutki, ki so bili, tudi z vašo pomocjo, polni sre-ce in miline, navdihnjeni s cloveško dobroto. Vsi si po tihem želimo, da ne minejo. V Župnijski karitas Vodi­ce vam iz srca želimo cim vec takih dni v novem letu, ki naj preženejo trpljenje in žalost, predvsem pa vam želimo zdravja in Božje milosti. Želi-mo vam, da nekaj te milosti zadržite zase, preostalo pa delite naprej med prijatelje in pomoci potrebne. Krajevna organizacija Zveze združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vodice URBAN KOGLAR Z delom v letošnjem letu koncuje-mo tudi clani KO ZZB za vrednote NOB Vodice. V naši organizaciji je samo še nekaj clanov, ki so bili kot otroci deležni grozot vojne vihre na naših tleh. Nekateri so bili izgnani, drugi mo-bilizirani, spet tretji pa so bili že kot otroci aktivni kot sodelavci partiza­nov v vlogi kurirjev, bolnicarjev, … Vsi drugi smo pridruženi clani, ki spoštujemo in negujemo vrednote narodnoosvobodilnega boja, kot so domoljubje, svoboda, tovarištvo, enakost in vse druge vrednote, ki zagotavljajo spoštovanje cloveko­vih pravic. Nedvoumno obsojamo in nasprotujemo kakršnikoli (novi) obliki nacionalizma in fašizma, saj ogrožajo temelje pravne države, svobode in demokracije. V svoje vrste vabimo nove clanice in clane, ki so se lahko našli v zgoraj naštetih vrednotah in so jih pripra­vljeni, skupaj z nami, negovati in ohranjati. Za dodatne informacije se lahko obrnete na obstojece clane ali pa si jih pridobite na Obcini Vo-dice. Povedati je treba, da je ena od glav­nih nalog naše organizacije, v sode­lovanju in s pomocjo Obcine Vodice, skrb za spomenike NOB in spome­nik prve svetovne vojne. Teh spo­menikov imamo v obcini kar 12. Že tradicionalno smo skupaj z ucen­ci OŠ Vodice organizirali proslavo ob dnevu spomina na mrtve. Redno se udeležujemo drugih proslav tako v bližnji okolici naše obcine (Med­vode, Komenda, Ljubljana) kot tudi po Sloveniji (Podljubelj, Dražgoše …). Poudariti je treba, da je letos minilo 75 let od tragicne smrti narodnega heroja, legendarnega komandanta Slovenske partizanske vojske, ge­nerala Franca Rozmana Staneta. Slovesne proslave in kulturno zelo bogatega programa v rojstni hiši v Spodnjih Pirnicah pri Medvodah so se udeležili tudi naši clani. Na koncu želimo vsem obcankam in obcanom ter clanicam in clanom naše organizacije srecno, zdravo in uspešno novo leto 2020. DU Vodice – pohodi (Lašcek) in kolesarjenje JOŽE ROŽMANEC Ce nas je oktobrsko vreme raz­vajalo z »babjim poletjem«, nam jo je november dobro zagodel s celomesecnim deževjem. Oblaki se kar niso in niso nehali zgrinjati nad naše kraje in nam onemogo-cati obiske hribov. Zadnje dni v novembru so vremenske prognoze napovedovale zacasno prenehanje padavin in celo sonce naj bi se za krajši cas prikazalo izza oblakov. Po mesecu dni prisilnega pocitka smo komaj cakali, da si obujemo pohodniško obutev in se odpravi-mo vsaj na krajši potep. Lašcek (1071 m) Tako smo se na nekdanji dan repu­blike, 29. novembra, odpravili, v pri-cakovanju sonca, na primorsko stran nad Novo Gorico ali natancneje nad Cepovan na najvišji vrh Banjške pla-note Lašcek. Ko smo krenili iz Vodic, so se meglice že dvigale in pri Postoj­ni so se oblaki rumenili v pricakova­nju jutranjega sonca. Bolj ko smo se spušcali proti Vipavski dolini in na­prej do Nove Gorice, bolj so se gostili oblaki in obcasno je rosilo. Nadalje­vali smo mimo Svete gore proti Ce­povanu in se hitro dvignili v Srednji Lokovec, v izhodišce za naš pohod na Lašcek. Avtomobile smo pustili na parkirišcu pri cerkvi in se kljub rahle-mu rosenju odpravili po dokaj dobro markirani poti cilju naproti. Pot nas je vodila skozi gozd in že dokaj zara­sle travnike, mimo redko naseljenih hiš v majhnih zaselkih (Novo mesto na Banjšicah) in še redkejših kmetij. Pot je kar nekajkrat zavila mimo opu­stelih ali že propadajocih, nekoc zelo mogocnih kmetij. Ob pogledu na te zapušcene hiše se nehote zamisliš o vzrokih, ki so primorali ljudi, da so zapustili svoje domove, pa naj bo to težko življenje v teh odrocnih krajih ali smrt zadnjih lastnikov teh pose-stev. Pot sama ni bila težka in tudi rosenje je ponehalo. Oblaki so se to-liko dvignili, da se je dalo nekoliko razgledati po bližnji okolici, ceprav smo prej zaslišali lajež psov, kot za­gledali hiše. Po slabi uri in pol hoje smo se približali vrhu, do katerega je vodila dokaj strma steza. Strmine je bilo za slabih deset minut hoje in kmalu smo se znašli pri oznaki vrha z vpisno knjižico in orientacijsko plo-šco. Ceprav ni vec rosilo, so bile klop­ce in miza na vrhu mokre, tako da smo si kar stoje privošcili zasluženo okrepcilo in si, kot je pri nas že obicaj, privošcili »kavico na nivoju«. Za raz­gled smo imeli samo bližnje gozdove v megli. Po vpisu v vpisno knjigo in opravljenem fotografiranju, smo se odpravili nazaj v Srednji Lokovec. V prijetni družbi je vrnitev hitro mini-la, ceprav nam je bilo žal, da smo bili Zapušcena mogocna kamnita hiša sredi gozda nad Sred­njim Lokovcem nad Cepovanom prikrajšani za lepe razglede proti Julijcem. Sklenili smo, da pohod ponovimo, ko nam bo vreme bolj naklonjeno – morda že to zimo ali kmalu v zacetku prihodnjega leta. Kolesarjenje Kot sem že zapisal, smo kolesarji oktobra zakljucili ko­lesarsko sezono. Tudi kolesarjem je vreme letos mocno ponagajalo, tako smo uspešno izvedli samo devet izle­tov, ceprav smo nekaj deževnih dni nadomestili z novimi termini. Skupaj smo prepeljali približno 400 km, ki jih je prepeljalo 72 udeležencev. Najbolj je uspel »izlet v ne­znano«. Avgusta smo se podali po štajerski »štrekni«, ki vodi iz Gornjega Dolica pred Mislinjo do Dravograda in nazaj. Lepa kolesarska pot je speljana loceno od prometne magistrale, ki vodi iz Velenja do Dravograda. Kolesarska pot je lepo oznacena, opremljena s pocivališci in vecjimi informacijskimi tablami, ki nas seznanjajo o posebnostih krajev, mimo katerih se vozimo. Priporocljiva pot za vse kolesarske navdušence. Ob morebitni ponovitvi izleta, bi se odlocili za izhodišce v Dravogradu, ker bi zjutraj kolesarili rahlo navzgor, ob vrnitvi pa bi kolo vecinoma samo peljalo proti cilju. Koncni pregled in obracun dela bomo opravili na zakljucnem srecanju pohodnikov in ko­lesarjev v bližnji prihodnosti. Za prihodnjo sezono se že pripravljajo novi plani poho­dov in kolesarjenj, zato se nam prihodnje leto lahko pri­kljucite, ce vam je kolesarjenje in pohodništvo ljubo. Ker se letos oglašam zadnjic, želim vsem bralcem Kopi­tarjevega glasa in prebivalcem naše obcine veliko srece, predvsem pa zdravja v novem letu 2020! Borcnik znova zlat na svetovnem prvenstvu TANJA DOMINKO SRECO MERCUN Zadnji slovenski nastop na sve­ tovnem balinarskem prvenstvu v turškem Mersinu se je v soboto, 9. novembra, koncal z zmagoslavjem Aleša Borcnika in Anžeta Petrica, ki sta v finalu štafetnega zbijanja premagala Italijana Maura Rogge­ ra in Emanuela Ferrera in osvojila naslov svetovnih prvakov. Borcni­ ku in njegovemu zlatemu soigralcu so v Smucarskem društvu Straho­ vica v nedeljo, 24. novembra, pra­ vili simpaticen sprejem v prostorih Osnovne šole Vodice, kjer se je zbralo blizu 100 ljudi. Aleš Borcnik nam je zaupal, da gre za uspeh, na katerega je cakal osem let, tokrat se je vse izšlo po nacrtih, in ce­prav v posamicni konkurenci meda­lje ni dobil, gre le za majhen grenak priokus, saj je bolj vesel ene zlate kot dveh srebrnih. Svetovno prvenstvo ni macji kašelj, kakšne priprave so potrebne, gre za osem let dela ali pravzaprav clovek vse življenje zori za ta uspeh? »Zagotovo delaš vse življenje za vsa ta evropska in svetovna prvenstva. Sicer pa se je treba tudi poleti dobro pripraviti, ker ni italijanske lige, v kateri nastopava oba za klube. Treba je delati na kondiciji, zadnji mesec in pol pa s kroglami. V pripravah je veli­ko šprintov, podobno kot pri atletiki, tako da je veliko odrekanja in so tre­ningi zelo težki.« Zdaj je trud poplacan … »Zagotovo. Res sva cakala na ta uspeh v štafetnem zbijanju osem let, velikokrat nama je spodletelo, letos pa sva koncno naredila rezultate, kot sva si želela, nacrtovala in jih delala tudi na treningih. Stopnjevala sva re-zultate od kvalifikacij do finala.« Kaj pa posamicni uspehi, je kaj grenkega priokusa, ker tam ni šlo tako dobro? »Seveda je bilo veliko razocaranje, saj sem veljal za favorita. Pocutil sem se, da lahko zmagam. Prišel je trenutek, ko ni šlo dobro, nasprotnika sem je­mal prevec na lahko. Ampak veliko­krat sem rekel, ce bi moral izbirati, imam raje eno zlato kolajno kot pa dve srebrni ali bronasti.« Kaj bi bili, ce ne bi bili balinar? »Zagotovo bi se ukvarjal s kakšnim drugim športom.« Ste tudi ucitelj v Osnovni šoli v Smledniku, koliko casa že? »Šest let, treninge lepo usklajujem z delom, za kar se lahko zahvalim tudi ravnatelju.« Kaj opažate pri mladem rodu, so otroci še pripravljeni trdo delati za uspeh? »Ce gledamo balinanje, imamo generacijo zelo uspešnih posameznikov, cez nekaj let bodo zagotovo prevzeli naša mesta, se ne bojim za prihodnost tega športa. Kar se pa drugih tice, pa je problem v mo-bitelih, televiziji in racunalnikih. Vse to se je prevec vmešalo v naš nacin življenja, mislim, da je treba mlade spodbuditi k športu in jih na ta nacin odvrniti od digitalnega sveta.« Soigralec Anže Petric prihaja iz Aj­dovšcine, z Alešem sta se spoznala, ker ju je seznanil selektor reprezen­tance. »Najin prvi skupni nastop je bil leta 2008 na svetovnem prven­stvu v Zagrebu do 23 let, od takrat sva ves cas v stikih. Tri leta sva igrala skupaj na Hrvaškem, v klubu Trio iz Buzeta. Takrat sva se res spoprijate­ljila, ogromno skupaj trenirala, kar se je poznalo tudi pri rezultatih. Zdaj se dobiva le nekajkrat pred svetov­nim ali evropskim prvenstvom, da se uskladiva in izpiliva podrobnosti, priprave pa potekajo loceno.« Tako Anžetova kot Aleševa družina sta povezani z balinarstvom. Alešev oce Dare in mama Mija sta že dese­tletja navdušena nad balinarsko kro­glo in sta zato še toliko bolj ponosna nanj. Mija Borcnik: »Nikoli nisva prica­kovala, da bo segel tako visoko, ce­prav je bil v primerjavi z vrstniki na­gnjen k vsemu športu. Rad je smucal, skakal je, kolesaril, bil je vedno na nogah. Da bo šel po ocetovi poti ba­linarstva, nisva pricakovala. Sva pa vesela, da jo je izbral, saj je tudi skozi burno mladostniško dobo dobro kr­maril, ker je bil intenzivno v športu in ga druge stvari niso zanimale.« Dare Borcnik: »Težko bi Aleš ubral drugacno pot, saj je poleg naju bali­nal tudi njegov starejši brat. Razlika med njima je v tem, da je Aleš ne le nadarjen, ampak tudi zelo delaven. To ga je pripeljalo visoko že v otroški dobi, ko je tekmoval v kategoriji dec­kov, potem je med mladinci že osva­jal naslove svetovnega prvaka, zdaj je po mojem edini na svetu, ki tako dol-go vztraja v tej panogi, ki je najtežja. V svetovnem vrhu je namrec v hitro­stnem zbijanju že od leta 2005.« Na vprašanje, koliko mu še danes starša stojita ob strani in koliko potrebuje njuno podporo, Dare odgovori: »Da­nes najine podpore niti ne potrebuje, bolj podporo svoje družine, saj ima tri otroke, službo, hkrati si je zgradil tudi lasten dom.« Cestitke Alešu Borcniku tudi v ime-nu uredništva Kopitarjevega glasa. Nezadovoljstvo vašcanov zaradi popolne zapore MONIKA KUBELJ Mesec in pol trajajoca gradbena dela v spodnjem delu Bukovice so zaradi slabih neodgovorjenih vprašanj in vsakodnevnih težav, ki so jih imeli ob popolni zapo­ri, nekaterim prebivalcem na tem delu obcine pošteno nacela živce. Slednjic so se za pomoc in uradno pojasnilo obrnili kar na Kopitarjev glas, saj so se zaradi odnosa pocu­tili nekoliko zapostavljene. V zacetku oktobra je po narocilu Ob­cine Vodice na delu obcinske ceste, ki povezuje spodnjo Bukovico z drugim delom vasi in ceste 'Zabrežje' med Bukovico in Žejami pri Komendi, podjetje HNG, d. o. o., zacelo izvajati gradbena dela. Vašcanom so prinesli obvestilo o zacetku del v obliki ti-skovine, obvestilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani Obcine Vodice. Šlo je za izgradnjo komunalne in-frastrukture na takem odseku, ki je zahteval popolno zaporo. Kmalu je bilo jasno, da cesta ni zaprta samo za vozila, temvec je popolnoma ne­prehodna tudi za kolesarje, tekace, pešce. Nekateri so jarke premagovali peš, drugi so se smukali po tujih dvo­rišcih okoli hiš in ljudem je kmalu postalo nelagodno, saj so mimoidoci iskali pot za nadaljevanje poti pro-ti Bukovici. In to kar cez dvorišca, ne da bi karkoli vprašali. Kar pa se je pokazalo kot resna težava, je bilo dejstvo, da so otroci in mladi zelo težko prišli do avtobusne postaje, pa tudi tisti posamezniki, ki se na delo vozijo z avtobusom. Ker se je kma­lu zacelo deževje, je bil graben poln vode, travniki pa tako razmoceni, da bi se morali za preckanje preobuti v škornje. Kako torej, so se vprašali prebivalci? Zasilnega prehoda za pe­šce cez graben podjetje HNG namrec ni postavilo. Zdaj že odprta cesta je bila mesec dni zaprta tudi za pešce. Sprašujejo se, ali se njihovih težav z dostopanjem do avtobusne postaje res ni dalo ure­diti? In ali se v mesecu in pol ceste na Zabrežju res ni dalo urediti za norma­len prevoz? Vožnja z avtomobili je tekla po Za­brežju, ki pa je zaradi preobreme­njenosti prometa še dodatno unicilo cestišce. Cesta mimo gozda na eni in njiv na drugi strani že tako ni v najboljšem stanju, nov prometni režim pa je povzrocil tako globoke luknje, da so lastniki vozil zaceli resno razmišljati, ali bi avtomobi­le raje kje pušcali in peš odšli proti domu. Ampak kje? Svojega avta ne moreš pustiti kar nekje, na travniku ali nekem dvorišcu. Sploh pa gre za vec kot 30 hiš. Oboje skupaj je pov­zrocilo precej slabe volje in ker se na njihovo tarnanje na obcini niso od­zvali, smo poiskali uradni odgovor. Sara Špiletic, svetovalka za komu­nalno infrastrukturo in geodetske zadeve, je zapisala takole: »Izgra­dnjo komunalne infrastrukture na odseku navedene ceste izvaja podje­tje HNG, d. o. o. Zaradi vecjih pose-gov v cestno telo je bilo treba cesto v celoti zapreti in urediti obvoz. Kljub relativno kratkemu obsegu gradbe­nih del, je šlo za relativno zahteven gradbeni poseg, saj je gradnja pote­kala ob prisotnosti stalnega dotoka vode, številna obstojeca in nova ko­munalna infrastruktura (sanitarna in meteorna kanalizacija, plinovod, vodovod, telekomunikacije, jav­na razsvetljava, elektrika) pa so v precejšnji meri zahtevala tudi rabo rocnih del ter narocanje potrebne­ga materiala na podlagi dejansko ugotovljenega stanja po odkopih. Za ureditev prometa v casu gradnje je bil izdelan Elaborat zacasne prome­tne ureditve, na podlagi katerega je Obcina Vodice, kot upravljavec ceste, izdala dovoljenje za popolno zaporo ceste v casu gradnje. Kljub nestabil­nemu vremenu in prisotnosti vode v luknjah na makadamskem delu obvozne ceste so izvajalci poskušali z nasutjem in utrditvijo nasipnega materiala, vendar zaradi vremena veckrat tudi neuspešno. Zaradi pri­sotnosti vode in posledicni nemožni utrditvi nasutega materiala so z de­lom prenehali ter takoj, ko je bilo to mogoce omogocili prevoznost skozi zaporo. Kot se vsi zavedamo, je treba pri sami izvedbi del gradbišce zava­rovati, zato brvi za pešce v zacetni fazi, izkljucno zaradi varnosti, na obmocju gradbišca oz. javnih povr­šin ni bilo mogoce vzpostaviti.« Na odgovor s strani obcine je bilo treba cakati precej dlje, kot to do-voljuje zakonski rok za novinarska vprašanja. Zato je bila ob pripravi clanka cesta že odprta, strasti pa še vedno ne pomirjene. Špileticeva je še dodala: »Z zaporo ceste smo vse neposredno in posredno vkljucene obcane seznanili in sproti seznanja­ li. Izvajalec je glavnino del izvedel do prvotnega roka za zaporo ceste (15. 11. 2019) ter odsek odprl za promet oz. dovoze do hiš v obmocju zapore ceste. Dne 18. 11. 2019 je izvedel še grobo asfaltiranje, tako da je od tega trenutka cesta dokoncno sprošcena za promet. (Fino asfaltiranje se bo v izogib morebitnim posedkom iz­vedlo v spomladanskem casu 2020.) Investicijska dela severno od prepu­sta pa se bodo izvedla po koncanju izgradnje hrbtenice kanalizacije C0 in zagotovitvi novih financnih virov, predvidoma po letu 2022.« Ob izjavi, da so Zabrežje veckrat skušali po­praviti, prizadeti vašcani pravijo, da tega oni, ki so se dnevno vozili tam, pac niso opazili. In dodali, da si v pri­hodnje želijo vec odgovorov in boljše odzivnosti. BABI SERVIS z decembrom 2019 znova v obcini Vodice VIKOTORIJA DROLEC V casu, ko se življenjska doba dalj­ša in je posledicno starejša popula­cija vse številnejša, je poznavanje in povezovanje med generacijami pomembno. Ravno tako so v casu neoliberalnega kapitalizma druži­ne, predvsem mlade družine pod velikim pritiskom. »Babi servis« je eden od programov projekta Krekovo središce 2, ki po­skuša vsaj malo pripomoci k nave-deni družbeni situaciji. To je cuvanje otrok na njihovih domovih za nekaj ur, ki ga opravljajo mlajših upokojen­ ke, da starši v tem casu lahko opra­vijo neodložljive zadeve. Za družine je varstvo brezplacno, medtem ko so babice placane. »Babi servis« z decembrom znova izvajamo v vaši obcini Vodice, in sicer v okviru ope-racije Medgeneracijski razvojni pro­gram Krekovo središce 2, ki se izvaja v sklopu Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas, katere clani-ca je tudi obcina Vodice. Projekt je v 80-odstotno sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni ra­zvoj in Republike Slovenije. Nosilec projekta je Inštitut Antona Trstenja­ka za gerontologijo in medgeneracij­sko sožitje, Zavod Medgeneracijsko središce Komenda pa partner in za­dolžen za izvedbo »babi servisa«. Zato starši ne oklevajte in se prijavi­te na aplikaciji »babi servis«, na sple­tni strani www.zmsk.si, ali pišite na elektronski naslov viktorija.drolec@ zmsk.si. MARJAN RAVNIKAR V malo meglenem jutru smo se ob 8.15 clani Društva Lipa – Univer­ze za tretje življenjsko obdobje Domžale zaceli zbirati v Dobu, pri ucnem cebelnjaku v parku pod Mo­cilnikom, ki ga je postavila KS Dob. V dogovoru s Cebelarskim društvom Domžale smo se sprehodili po cebe­larski poti, kjer so nam bile predsta­vljene cebele, cebelji pridelki, pomen cebel za zdravje cloveka, cebelarjenje in njegova zgodovina v naših krajih, o katerih nam je pripovedoval predse­dnik Cebelarskega društva Domžale Andrej Jus in nas popeljal po 5 km dolgi pot, ki se je zakljucila v Študi, kjer smo prispeli do na novo postavlje­nega cebelnjaka pri Centralni cistil­ni napravi Domžale-Kamnik. Tu pa nam je Nika Pengal razložila pomen in zdravilne ucinke apiterapije. Polni novih znanj smo se nato odpravili še na ogled Centralne cistilne naprave Domžale-Kamnik, kjer nas je sprejela direktorica Marjetka Stražar Giran-don s svojimi sodelavci. Ogledali smo si najprej kratek film in nadaljevali z ogledom cistilne naprave. Prežive­li smo lep dopoldanski cas z novimi znanji, ki se je zakljucil ob 13.30. Kar malo utrujeni smo se potem odpravili vsak proti svojemu domu. Lahko se pohvalimo, da smo bili clani Društva Lipa prvi, ki smo se spreho­dili po cebelarski poti pod vodstvom Cebelarskega društva Domžale. Hvala Andreju Jusu, Niki Pengal, za zanimivo vodenje in kakovostno raz­lago o življenju cebel. Centralni ci-stilni napravi pa za prikaz delovanja cistilne naprave in prisrcen sprejem. Pohod po cebelarski poti Pravi praznik Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu HEDVIKA ROSULNIK Dan slovenske hrane smo v Vrtcu Škratek Svit Vodice obeležili s tra­dicionalnim, medgeneracijskim zajtrkom. Zaigrale so harmonike, z Mihom Mocnikom, Henrikom La-movškom, Francem Nahtigalom. V Skarucni je meh raztegovala Marcela Barle, v Utiku Dare Borc­nik. Igralnice so bile ta dan pretesne za vse babice in dedke, vendar je bilo druženje ob skupnem zajtrku, igri in ustvarjanju nepozabno. Donela je pesem, tudi Slakov Cebelar. Pri zaj­trku se nam je v centralnem vrtcu pridružil župan, Aco Franc Šuštar, podžupan, Žiga Janežic, domacin, državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek in cebelar Franc Gosar. Postregli smo mleko s kmeti­je Pr' Mršet, kruh Petre Podgoršek, maslo s kmetije Mis, med cebelarja Franca Gosarja, jabolka Sadjarstva Kimovec. Dan smo zakljucili s tra­dicionalnim slovenskim kosilom, iz slovenskih živil: govejo juho, govedi-no, solato in praženim krompirjem. Za malico so otroci dobili vodiško presto in domaci jogurt. Skupaj ob mizi, z glasbo, v družinskem krogu, zavetju vrtca smo zakljucili novem­brski teden. Hvala vsem za obisk, sodelovanje, druženje, lokalnim pridelovalcem za doma pridelano hrano, ki jo v naši kuhinji z veseljem pripravljamo za najmlajše. Caka nas praznicni december, ko bomo skupaj odpirali srca in vrata našega vrtca. S poskocnimi muzikanti v novo leto Otroško silvestrovanje HEDVIKA ROSULNIK Otroci Vrtca Škratek Svit Vodice so sodelovali v plesnem natecaju Pikapolonice: Poskocna turneja. V okviru natecaja so nas obiskali Po­skocni muzikantje. Ob poskocni glasbi, toplem caju, sladkih dobrotah smo se medgene­racijsko družili, peli in plesali v Kul­turnem domu. In na cisto pravem otroškem silvestrovanju smo pred Kulturnim domom skupaj okrasili novoletno smreko. Župan Aco Franc Šuštar želi tudi letos obiskati starejše obcane OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE V zacetku novega leta župan Aco Franc Šuštar tradicionalno obišce vse naše starejše obcane, ki so do-polnili 90 in vec let. Pri nacrtovanju obiskov smo zave­zani upoštevati evropsko zakono­dajo varstva osebnih podatkov (t. i. GDPR), v skladu s katero Obcina Vodice nima pooblastil za obdelavo osebnih podatkov, kot so datum roj­stva, kraj bivanja in telefonska šte­vilka. Na podlagi opozoril pristojnih institucij za izvajanje zakonodaje teh podatkov ne smemo pridobiva- ti za namen obiska, niti ne smemo hraniti v preteklosti že pridobljenih podatkov, saj za to nimamo ustrezne pravne podlage ali podanega soglas­ja osebe, katere podatki se obdeluje­jo. Glede na to, da so se v preteklosti številni starejši županovega novole­tnega vošcila in krajšega obiska na njihovem domu zelo razveselili, bi z ustaljeno prakso z veseljem nadalje­vali tudi v letošnjem letu. V prime-ru, da v vašem gospodinjstvu ali domu starejših biva oseba stara nad 90 let, ki bi se rada srecala z županom, vas ali vaše svojce na- Druženja med knjigami KARMEN JANCAR Iztekajoce se leto je naši knjižnici prineslo veliko dobrih knjig in le­pih trenutkov z vami, dragi bralci. Veseli in hvaležni smo za vsak vaš obisk, klepet in izrecene tople be-sede. Tudi mi, knjižnicarji, se radi druži-mo z vami, zato z veseljem organi­ziramo potopisna predavanja, ki nas skupaj odpeljejo v oddaljene dežele. Tako smo v letu 2019 potovali po divji Namibiji, prekolesarili severno Ameriko, z družino Kante prehodili Camino, za konec pa obiskali še skri­te in manj znane koticke Japonske. S potovanji ne bomo prenehali! Poto­vali bomo tudi prihodnje leto, saj vaš obisk kaže, da dobro izbiramo lokaci­je in predavatelje. Pripravili smo tudi strokovna preda­vanja, vendar je najlepše, ko v knji­žnici predavajo domaci, »vodiški« predavatelji. Letos sta bila to Simon Prosen, ki nam je v predavanju Slove­nija, carobna dežela predstavil manj znano slovensko zgodovino, ter zeli-šcar Miran Cebašek, z demonstracijo tocenja brezove vode. Prihodnje leto se bo kot prva »vo­diška« predstavila Nika Stupica iz studia keramike Kaolin. Na delav­nici nam bo predstavila porcelan – carobni material in oblikovanje drobnih predmetov in nakita. Vabljeni! Nika Stupica: Snežno beli porcelan, mat ali gla­ziran. Pravijo mu tudi belo zlato. Sreda, 22. 1. 2020, ob 19.00 Delavnica za odrasle. Število mest je omejeno! Obvezne prijave do zapol­ prošamo, da nam to sporocite na enega od naslednjih nacinov: • z obvestilom na naslov Obcina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, • z elektronskim sporocilom na elektronski naslov obcina@vodi­ce.si, • s klicem na telefonsko številko 01/833-26-10. Vsem starejšim obcanom v imenu župana Obcine Vodice iskreno cesti­tamo ob visokem jubileju ter vam že-limo trdnega zdravja in zadovoljnih trenutkov tudi v letu 2020! nitve prostih mest zbiramo v Knji­žnici Vodice in na telefonski številki 01 308 5230. Dragi bralci! Lepo je z vami deliti cas. Naj vam ob prihodu novega leta za­želim, da bodo vaši koraki odmevni, vaša beseda pogumna, vaše življenje ustvarjalno, iskrivo in polno! Vendar ne pozabite: »Življenje ni narejeno iz želja, temvec iz dejanj vsakogar izmed nas.« (Paulo Coelho) Srecno! Se vidimo v knjižnici! Glasbene skupine citrark in kitaristov ANICA JUSTINEK Glasbene skupine v okviru Študij­skih krožkov Društva Lipa – Uni­verze za tretje življenjsko obdobje Domžale vadimo citre in kitare pod vodstvom mentorice/uciteljice Da­mjane Praprotnik, prof. Z novim študijskim letom 2019/20 smo se odlocile za vecjo prepoznav­nost s poimenovanjem in z zunanjo preobrazbo. Soncnice so skupina, ki vadijo citre že peto leto ali vec. Spoznali jih boste po kratkih rumenih rutkah z volancki okoli vratu ter broškami soncnic. Na-denejo si tudi domžalske slamnike z rumenim trakom. Tempo so skupina, ki vadijo kitaro Nastopi glasbenih skupin Študijskih obmocju, temvec tudi v Bohinju in že peto leto ali vec. Njihov prepoznav-krožkov Društva Lipa – Univerze za še drugje. S harmonicnimi zvoki in-ni znak so rdeci šali okoli vratu. Med tretje življenjsko obdobje Domžale strumentov, ubranim petjem ter s njimi je tudi Petar, edini moški zasto-Glasbeni skupini citrark in kitaristk kratkimi anekdotami v enournem pnik v naših vrstah. pod vodstvom Damjane Praprotnik, programu udeležencem polepšamo Zlati zven so skupina, ki vadijo citre prof., in skupina literarnega krožka turobni jesenski deževen dopoldan. šele tretje leto. Prepoznali jih boste po Društva Lipa Domžale, III. Univerza, Z božicno-novoletnimi skladbami, ki zlato lesketajocih se šalih okoli vratu smo vse bolj zaželene gostje Domov jih trenutno še pripravljamo, bomo in seveda tudi po zlatih zvenih citer. starejših obcanov in Medgeneracij-svoje turneje z nastopi nadaljevali še Tesere so skupina, ki vadijo kitaro skih centrov ne le na domžalsko–tr-decembra in januarja. šele tretje leto. Spoznali jih boste po zinskem–kamniškem–mengeškem turkizni barvi šalov okoli vratu. Glede na velikost odra, nastopamo pred obcinstvom loceno, v zasedbi Soncnice in Tempo ali Zlati zven in Tesere. Na vecjih odrih se vse štiri skupine združimo v veliki orkester petindvajsetih ljubiteljic glasbe. Igra-mo ljudem priljubljene zimzelene skladbe razlicnih zvrsti, ki jih obcin­stvo pozna, jih pritegne in zapojejo z nami. Na koncu vedno sledi še vabilo, da naj pridemo spet in to kmalu. To nam je v spodbudo, da vadimo in va­dimo, tudi ko nam je težko, saj bomo z naslednjimi nastopi znova razvese­ljevali naše poslušalce. Koristno Obvestila POCASI LETO H KONCU GRE, SPOMINE ZBIRA IN ŽELJE. NAJ NOVO LETO SRECNO BO, Z USPEHI LE NAPOLNJENO.NAJ BOŽICNA LUC VAM OCISTI VSE POTI, PRINESE MIR V HIŠO IN VESELJE, SAJ JE VSAK DAN CAS ZA SANJE, ZA MALE IN VELIKE ŽELJE.VSAKO LETO BOLJ SE VAM MUDI, USTAVITE CAS VSAJ ZA PRAZNICNE DNI, NAJ LETO STARO SE POSLOVI IN S SABO ODNESE VAŠE VSE SKRBI. Clani Upravnega odbora Društva narodnih noš in kocijažev obcine Vodice vam želimo prijetne božicne in novoletne praznike ter vse dobro v letu 2020! Pobudnik akcije: Partner: Ćivali poke slišijo veliko glasneje, pogosto jim poškodujejo sluh in vid ter povzroËajo hud stres. Zaradi šoka ali blićine ob poku petarde lahko utrpijo hude in celo usodne fiziËne poškodbe. Ce je sreca zbuditi se z nasmehom na obrazu v nov dan, nasmeh, ki ga ujameš na ulici, prijatelji, ki ti vedno stojijo ob strani, objem socloveka, ki pomiri dušo, zavedanje, da v nesreci nikdar nisi sam. Gasilci Gasilske zveze Vodice vam v tišini božicnega vecera in v novem letu 2020 želimo obilo takšne srece … Gasilska zveza Želimo vam cudovito novo leto, polno obilja, veselja in dragocenih trenutkov. Naj bo 2020 vaše najuspešnejše leto. Prostovoljno gasilsko društvo Zapoge  TV od 15,99€, INTERNET od 13€, dvojcek od 28,99€/mesecno  Najbolj gledani kabelski programi s SLO podnapisi, tudi v HD  INTERNET in IPTV signal tudi s Kamn. gradu, Krima, Ambroža, Vel. Planine, Zg. Javoršice, Kališca, Rožicna, Porebra, Sr. vasi, Crnivca, Slivne, Sv. Miklavža Leposlovje za odrasle Ferrante, Ellena: O izgubljeni deklici : zrela leta (4. Škrabec, Milan: Romarski pozdrav: slovenski del Neapeljski cikel) božjepotni kraji na starih razglednicah (kršcanstvo) Cander, Mitja: Slepec (slovenski družbeni roman) Geltar, Albert: Svet kriptovalut (finance) Hawking, Stephen W.: Kratki odgovori na temeljna Ondaatje, Michael: Luc vojne (družbeni roman) vprašanja (fizika) Leposlovje za otroke in mladino Nesbř, Jo: Nož (kriminalni roman) Doria, Živa Viviana: Zimski dan: slikopis (slikanice) Butler, Dori Hillestad: King in Kaja ter primer Bjřrk, Samuel: Zagrenjeno srce (kriminalni roman izgubljeni zob (zgodbice) Sokolov, Cvetka: Bo res vse v redu? (resnicnost) Partljic, Tone: Pesnica (avtobiografski roman) Bach, Tamara: Ostanki poletja (resnicnost) Strokovno gradivo za odrasle Strokovno gradivo za otroke in mladino Makarovic, Svetlana: Luciferka (biografija Svetlane Makarovic) Banfield, Jake: Carovniški triki s kovanci, kartami in vsakdanjimi predmeti (družabne igre) Bagola, Aljoša: Kako izgoreti: in vzeti življenje v Žaberl, Anja: Zajcek Gal. Varnost v prometu : svoje roke (psihologija) prirejeno v slovenski znakovni jezik (promet) Prometna nesreca I. kategorije zaradi nepravilnega premika. Na bankomatu NLB najdena gotovina, hrani se na policijski postaji. kronika Veseli prazniki so tako rekoc pred vrati. Ko vstopamo v novo leto, so naše misli obicajno polne novoletnih obljub, upanja na spremembe na bolje in o dobrem za vse okoli nas. Društvo za ohranitev kulturne dedišcine in podeželja Skarucna zato želi vsem obcanom in obcankam ter društvom in našim donatorjem vesele božicne praznike in vse lepo, predvsem pa zdravja in razumevanja v prihajajocem letu. Pozabimo za trenutek na skrbi in se veselimo prihodnjih dni. Društvo za ohranitev kulturne dedišcine in podeželja Skarucna