CENA90 din - Leto XXXIX - Št. 89 KRANJ, petek, 21. novembra 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^njčani dajo preveč to sin *U ^^J0' da bi morali že prihodnje le-p^^^f niti merila za solidarnost v samou-Se^rf Interesnih skupnostih. Ne strinjajo g0*J z zniževanjem zneskov solidarnosti. stran 2 Premišljeno v jedro težav V Alplesu napovedujejo, da bo konec leta primanjkljaja za največ 400 milijonov dinarjev, ki ga bodo pokrili z lastnimi rezervnimi sredstvi in z rezervnimi sredstvi iz sozda GLG. Obljube pač ne grejejo Andreja Zrinec živi v 64 kvadratnih metrov velikem stanovanju. Poklicala nas je, ker je pred vrati zima, v stanovanju pa hladno. Naveličala se je obljub ... Zmaličeno lice pokrajine Gorenjsko smo prepredli s cestami, železnico, daljnovodi, pozidali s tovarnami in novimi predmestji in mesti. V novem ne znamo ohranjati od nekdaj tipičnega za gorenjske hiše in naselja. m stran 4 pogovor o novi jeklarni na Jesenicah — Minuli torek so obiskali jeseniške železarje predstavniki skupščine ~RS: Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, France Popit, predsednik predsedstva SRS, dr« Janez Stanovnik, član predsedstva SRS.in drugi. Ogledali so si jeklarno, se pogovarjali o problemih pri zadnji in kasneje obiskali še gradbišče predora na Hrušici. — Foto: F. Perdan Naložbe v blejski turizem Program temelji na posojilih in sovlaganjih KRANJ Bled, 18. novembra — Že ko so na Bledu pripravljali program turističnih naložb do leta 1990, so ugotavljali, da bodo smelo zastavljene načrte lahko anes na osmih straneh Varovanje življenja, ne le okolja V teh turobnih jesenskih dneh, ko se v dolinah nabira megla, ku-rtlnice pa spet bruhajo dim in žveplov dioksid, toliko bolj občutimo Nesnažen zrak. Na našo zavest vse bolj trkajo tudi velike ekološke nesreče v svetu. V Gorenjskem glasu smo se odločili, da temeljiteje pregovorimo o varstvu okolja oziroma o varovanju življenja, ne le °k°lja, kakor je zapisal naš uvodničar Marko Pogačnik. Pogovarjali J^o se s strokovnjaki, ekologi, zdravniki in povprašali veliko ljudi, Pl sodijo o teni. Vse to lahko preberete na osmih Glasovih straneh. Neurejena jedilnica t^k°jja Loka 15. november — V Dolenčev Franja Klojčnika v Škofji Op ' so odprli preurejeno jedilnico. ^eum° zanJ° so izdelali v Alplesu. o^j Trditev je narekoval vse večji °$n saJ tJa prihajajo na kosila tudi ce °vnošolci, zanje pripravljajo mali-sPrejemajo pa tudi druge goste, manjše ali večje skupine (tudi ohceti). Dom učencev namreč ni polno zaseden, zato vodstvo nenehno išče druge možnosti za zaslužek, kar je pohvale vredno. Začeli so peči pecivo za škofjeloške prodajalne, pripravili pa bodo tudi silvestrovanje, ki bo goste velja'o 12 tisočakov. Igral bo ansambel Obzorji... •4 uresničili (in povečali devizni priliv s 14 na 27 milijonov dolarjev) le v primeru, če bodo razpolagali s tolikšnim deviznim zaslužkom, kot so zadnja tri leta. Nova devizna zakonodaja, sprejeta decembra lani, je odvzela turističnemu gospodarstvu pomemben vir zaslužka in postavila pod vprašaj njegov celotni program. Nesporno je, da blejski turizem ob tako precenjenem dinarju (predvsem v odnosu do dolarja in angleškega funta) in nizkih izvoznih spodbudah brez izdatnejših pomoči (posojil, sovlaganj, nepovratnih sredstev) ne bo zmogel tolikšnega bremena, kakršnega si je naložil s srednjeročnim razvojnim programom. Samo Hotelsko turistično podjetje Bled bi po zdajšnjih cenah potrebovalo za uresničitev načrtov 17 milijard dinarjev oziroma poleg lastnih sredstev še 9 milijard posojil, 2,3 milijarde nevračljivega denarja in 3,4-mili-jardni delež sovlagateljev. Poglejmo si na kratko program! Na Mlinem načrtujejo gradnjo hotela A kategorije, ki bi skupaj z vilo Epos predstavljali zaokroženo celoto z 90 sobami, desetimi apartmaji, bazenom, teniškimi igrišči, kopališčem ob jezeru in obsežnim parkom. V Vili Bled nameravajo dokončati obnovo še z ureditvijo 20 sob, restavracije s 35 sedeži in bazena. Med naseljem Grad in Stražo predvidevajo nov hotel A kategorijo za 80 oseb. Načrtujejo obnovo festivalne dvorane in grajskega kopališča, oživitev smučišča na Straži s postavitvijo sedežnice in naprav za umetno zasne-ževanje, postavitev poslovno-gospodar-ske stavbe in še treh vlečnic na Zatrni-ku, gradnjo večnamenske športne dvorane, razširitev golf igrišča z devetimi polji in ureditev notranjosti garaž Vile Bled. Blejski primer ponovno dokazuje, da pri nas ni mogoče stvarno načrtovati. Pogoji gospodarjenja se namreč vse prehitro spreminjajo. C. Zaplotnik stran 5 Štrajk ali nesporazum Nedavna prekinitev dela v kranjski Savi je deležna izjemne pozornosti. Dosti člankov je bilo že napisanih, saj se je v torek, 11. novembra, tam naključno mudila skupina jugoslovanskih časnikarjev. Zdaj seveda pišejo o tem, kako je 35 delavcev vulkanizacije v tovarni avtopnevmatike prekinilo delo (brez dela pa jih je bilo zato 150)in nemudoma zahtevalo razgovor z vodstvom Save glede nameravanih popravkov pravilnika o nagrajevanju. Izjemne pozornosti je deležna, ker je kranjski sindikat obsodil takšen štrajk po domače in zahteval ugotavljanje odgovornosti. Je bil torej to štrajk ali nesporazum? V Savi jim je spomladi na referendumu propadel novi pravilnik o nagrajevanju, s katerim so skušali bolje nagraditi strokovnjake, ki jim uhajajo. V letošnjem prvem polletju je odšlo 27 delavcev s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, od devetih z visoko jih je imelo pet več kot petletne delovne izkušnje v Savi, od štirih z višjo pa dva. Vodstvo je torej resno zaskrbljeno, saj jim »znanje uhaja«. Zato zdaj s popravki pravilnika, s spremembami opisov del in nalog skušajo bolje nagraditi strokovnjake, pridnim omogočiti napredovanje, skratka, odpraviti uravnilovko, odločitve o teh spremembah pa naj bi sprejemali delavski sveti. Rečemo lahko, da je prav, če delavci štrajkajo, kadar ne dobe tistega, kar jim pripada. Će pa s štrajkom zahtevajo, česar ni, potem naj najprej delajo. V luči takšne opredelitve je zadnja prekinitev dela v kranjski Savi nesporazum, ki kaže, da je v Savi nekaj hudo narobe. Če delavci mislijo, da lahko shajajo brez strokovnjakov, se seveda motijo, saj znanje dandanes dobiva vse večjo veljavo; vsaj moralo bi jo. Podcenjevanje pomena znanja pa ima najbolj plodna tla tam, kjer delavci ne žive s tovarno, kjer žele le zaslužiti čim več, prihodnost pa jih ne zanima kdove kako. Volčjak Trebija, 18. novembra — Cesta Trebija—Žiri bo do 28. novembra zaprta za ves promet. V petek, 18. novembra, se je namreč nad Fužinskim jezom odtrgal večji plaz. Tega so odstranili, vendar so se potem sprožili novi. Obvoz je določen na relaciji Žiri—Lučine—Gorenja vas— Škofja Loka, in obratno. Alpetour bo skrbel tudi za avtobusni prevoz. Po smučarsko opremo v Loko Škofja Loka, 20. novembra — Na tradicionalni sejem smučarske opreme se pripravljajo tudi v Škofji Loki. Smučarski klub Alpetour ga bo v športni dvorani na Podnu pripravil konec prihodnjega tedna. V četrtek in petek bo odprt med 15. in 20. uro, v soboto in v nedeljo pa med 10. in 20. uro. Vstopnina za odrasle bo 200, za otroke pa 100 dinarjev, j. k. Planinsko slavje na Krvavcu Krvavec, 19. novembra — Planinsko društvo Kranj, gorska reševalna služba in alpinistični odsek bodo jutri, v soboto, v domu planinskega društva na Krvavcu proslavili 40-letnico obstoja in delovanja v svobodni Jugoslaviji. Slavje se bo začelo ob enajstih dopoldne. Po kratkem nagovoru in kulturnem programu bo za dobro razpoloženje igral trio Triglav. Prevoz z žičnico na Krvavec bo od devetih do desetih brezplačen. Izpred hotela Creina v Kranju bo ob pol devetih odpeljal poseben avtobus. . C. Z. XII. ZIMSKOSPORTNI SEJEM Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja vabi na XII. zimskošportni sejem na Gorenjskem sejmit 20. in 211. NOVEMBRA 1 986 °<* 1 *< *° ][*' Ure K 22. in 23. od 9. do 19. ure *včarjev dvorec zaščiten — Prihodnost našega turizma je visoka kako-J^st, so prepričani v Alpetourovem tozdu Gostinstvo v Kranju, ki je spopadi vzel k sebi »loško kulturno sramoto«, razpadajoči Tavčarjev dvorec IfcVisokem. Nekako v petih letih se bo dvorec prelevil v turistično-gostin-objekt visoke A kategorije, v katerem bodo prostori za poslovna sreča-»n elitne pogostitve, razstavišča, rekreacijo. Obnova in gradnja dvorca Postopna, kot se bo postopno natekal denar zanjo. Izvedbeni projekt bo izdelan. LetOS bodo dvorec /. novo streho in fasado toliko zaščitili, reprečili nadaljnje razpadanje ir še večjo škodo. Ze prihodnje le-edvidoma dvorec uredili, tako da se bo začel vloženi denar čim i. (H. J.) - Foto: F. Perdan prodaja rabljene športne opreme prodaja nove zimskošportne opreme turistične informacije prednakup smučarskih kart za Krvavec in Veliko planino srečelov SK Triglav GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 21. NOVEMBRAjU PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Slovenska SZDL o boljšem gospodarjenju Nad inflacijo z mečem Ljubljana, 19. novembra — Boljše gospodarjenje je predvsem spopad z inflacijo. Z njo se moramo spopasti z mečem, s prelomno ekonomsko politiko, sicer ne bomo uspeli, so dejali na republiški konferenci SZDL Slovenije. Naš razvoj v prihodnjem letu je osrednja tema našega družbenopolitičnega življenja. O osnutkih republiške in zvezne resolucije za leto 1987 se je opredelilo predsedstvo SR Slovenije. Menilo je, da bomo nekatere letošnje resolucijske cilje sicer dosegli, vendar s tem ne moremo biti zadovoljni. Še preveč imamo slabosti, najbolj boleča pa je visoka inflacija, ki »požira« tudi sicer redke dosežke gospodarstva. Slovensko predsedstvo meni, da je treba vztrajati pri programu gospodarske stabilizacije in da pri tem ne sme biti nikakršnih izmikanj, prav tako pa pri stališčih kongresov ZKJ in ZKS. Delo in ustvarjalnost morata priti do veljave. Gospodarstvo se mora programsko, tehnično, kadrovsko in finančno konsolidirati. Večjo pozornost moramo namenjati sanacijam, reševanju problemov gospodarstva na Kosovu, v Črni gori in Makedoniji pa moramo pametno ukrepati. V gospodarstvu naj imajo prednost tisti, ki lahko največ prispevajo k razvoju, temu primerno pa moramo dograjevati zakonodajo, tudi zunanjetrgovinsko, kjer mora biti manj administriranja in centralizma ter več svobode združenega dela. Temelji jugoslovanskega davčnega sistema morajo biti enotni, dogovoriti pa se moramo tudi o pravem sistemu financiranja federacije, kjer bo vidna odgovornost federacije in njenih delov. Skupni programi razvoja morajo biti del ekonomske politike, prispevati pa morajo k uveljavljanju naših prednosti in povečevanju konvertibilnega izvoza. Temeljita in ostra razprava je bila tudi v republiški konferenci SZDL. Janez Stanovnik je med drugim dejal, da 100-odstotne inflacije ne moremo več obvladovati z instrumenti gospodarske politike, ampak- moramo v spopad z mečem, s prelomno politiko, česar bi se lahko učili pri nekaterih južnoameriških državah. Pri nas je problem stroškovna inflacija, je dejal. Dušan Šinigoj je poudaril, da je načrtovana gospodarska politika tako ofenzivna, da se postavlja vprašanje njene realnosti. Ne glede na predpise moramo vztrajati pri izvozu, saj devize potrebujemo. Problem so stalni izgubarji in drugi problematični, kot sta rudnika v Idriji in Mežici, vprašljiv pa je tudi obstoj rudnika urana Žirovski vrh. Na dan pa so prihajali stari problemi našega gospodarjenja: nerealni pokazatelji gospodarske uspešnosti, zaradi katerih pogosto nimamo čistih računov, pomanjkljivo upoštevanje znanja, neposrečene naložbe v energetiko in ne več tako dobro ime naših izvoznikov. Vendar pa ima slovensko gospodarstvo sposobnosti, da te pomanjkljivosti preseže, seveda ob drugačnem delu in pogojih, kar pa vedno ni odvisno samo od njega. J. Košnjek Komunalni delavci prekinili delo Kovinar si sam ne more pomagati Jesenice, 20. novembra — Minuli ponedeljek so v temeljni organizaciji komunalne službe jeseniškega Kovinarja prekinili delo. Delavci slabo zaslužijo V jeseniškem Kovinarju, temeljni organizaciji Komunalne službe, so bili delavci tako zelo nezadovoljni z osebnimi dohodki, da so minuli ponedeljek zjutraj prekinili delo. Kovinar ima tri temeljne organizacije, največji problemi pa so stalno v temeljni organizaciji Komunalne službe. Delavci, ki opravljajo najbolj umazana dela, so namreč najslabše plačani. Ta mesec so dobili v plačilni kuverti od 50.000 do 60.000 dinarjev, in to kljub stalnim obljubam, da bodo osebni dohodki nekoliko popravljeni. Ko so se z nezadovoljnimi delavci sestali predstavniki jeseniškega izvršnega sveta, predsednik občinskega sindikalnega sveta in družbeni pravobranilec samoupravljanja, so ugotovili, da je delovna organizacija, razdeljena na tri temeljne organizacije, težko usklajevala dejavnosti treh različnih temeljnih organizacij. Zato bo treba razmišljati o smotrnejši organiziranosti in povezanosti z drugimi komunalnimi in kovinarskimi organizacijami v občini ter komunalno skupnostjo. Kovinar ima'stalne finančne težave. Zatrjuje, da so cene za komunalne storitve neekonomske,razen tega pa so slabo opravljeni. Dohodek, ki ga ustvarjajo, jim ne daje' nobene možnosti za modernizacijo ali poviševanje izredno nizkih osebnih dohodkov nekvalificiranih ali kvalificiranih komunalnih delavcev. Kovinar si torej sam ne more več pomagati, zato je nujna vsestranska pomoč širše družbene skupnosti. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Drolc pravi: »V Kovinarju so vedno iste slabosti in problemi, zato bo še naprej nujno sodelovanje te delovne organizacije z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v občini. Med drugim je v Kovinarju premalo strokovnih ljudi, saj aktivnosti, za katere smo se že pred časom dogovorili, ne potekajo tako, kot bi morale. Medsebojni odnosi se zapletajo tudi zato, ker zaposleni trdijo, da pravilnika o nagrajevanju sploh ne poznajo. Prekinitev dela je pokazala, da v Kovinarju ne morejo drugače reševati nakopičenih težav. S takim nesamoupravniam načinom se občinski sindikalni svet nikakor ne more strinjati, zato se bomo o Kovinarju še temeljito pogovorili. Probleme moramo hitreje reševati.« D. Sedej @®IMiSSJf©IEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občin&ke konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), I,ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušun Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih.__ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. _ Problematika solidarnosti v interesnih skupnostih Kranjčani dajo preveč Kranj, novembra — V Kranju sodijo, da bi morali že prihodnje leto spremeniti merila za solidarnost v samoupravnih interesnih skupnostih, saj se ne strinjajo zgolj z zniževanjem zneskov solidarnosti. O tem, da za solidarnost v samoupravnih. interesnih skupnostih dajo preveč, govore Kranjčani že nekaj časa. Problematiko je pred kratkim obravnaval tudi občinski izvršni svet, ki sodi, da je treba spremeniti merila solidarnosti, ne pa zgolj znižati zneska. Nastajajo namreč nerazumne razlike; po gospodarski razvitosti sorodne občine v Sloveniji plačujejo namreč povsem različne zneske. Takšno oceno so podkrepili s problemi, ki se jim kopičijo v družbenih dejavnostih: ukinjajo celodnevno osnovno šolo, vse več osnovnih šol ima dvoizmenski pouk, krčijo osnovnošolski predmetnik, s prostorsko stisko se otepajo osnovne in srednje šole, v zdravstvu je opremljenost slaba, premalo otrok je vključenih v otroške vrtce itd. Kranjska obveznost za republiško solidarnost za izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo znaša letos 453 milijonov dinarjev, kar predstavlja 3 odstotke združenih sredstev za skupno porabo. Lani pa je znašala 118,5 milijona dinarjev ali 2 odstotka združenih sredstev za skupno porabo. Tako so se stvarno obveznosti za solidarnost povečale za 82 odstotkov, nomin' pa za 282,5 odstotka. . ^ Kranjčani bodo letos svojojo« nost poravnali, hkrati pa opo^j da je treba že prihodnje leto M spremeniti. Izvršni svet je da bo problematiko obravnavaj zbor združenega dela občinske ščine, obvestili pa bodo vse usn* dejavnike v republiki. J Sklenili so tudi, da bodo porj^ obveznosti po sporazumu o n . ski združitvi sredstev za dokon . kirurškega bloka splošne Murska Sobota in medicinske ( tete v Ljubljani ter obvezno* } splošni ljudski odpor in družbe mozaščito na področju zdravstv znašajo 63.760 tisoč dinarjev, j Ali so društva prijateljev mladine potrebna? Za otroke še premalo naredimo ŠkoTja Loka, 7. novembra — Društva prijateljev mladine — razen svetlih izjem — v glavnem životarijo. Zato se sem in tja sliši tudi vprašanje, ali so sploh potrebna. Potrebna so vsekakor, trdi Tatjana Košak, do zdaj sekretarka letos ustanovljene loške zveze društev prijateljev mladine, žal pa je njihovo delo samo toliko dobro, kolikor so delavni aktivisti v njem. Starši so prezaposleni. Otroci imajo navkljub številnim interesnim dejavnostim po pouki še dovolj časa, ko niso zaposleni ali so slabo, narobe zaposleni. In prav te vrzeli naj bi z vodenim aktivnostmi v krajih zapolnila društva prijateljev mladine. S športnimi igrami, z urami pravljic, risanjem, ročnimi deli, risankami, s čimerkoli koristnim in zabavnim, kar bi otroke odganjalo od dolgočasja, osamelosti, napadalnosti in drugih tegob našega časa. Do tu lepo in prav, v praksi pa je običajno drugače. Društvo prijateljev mladine dela samo toliko, kolikor dela zagnan neplačan predsednik in peščica ljudi okrog njega, če jih je znal privabiti. Žal je tudi teh ljudi vse manj oziroma so večinoma eni in isti. V loški občini imajo tri društva: najstarejše je v Železnikih deset let, v Škofji Loki je staro štiri leta, od lani ga imajo tudi v Poljanah. Delajo po svojih močeh in v okviru možnosti. Društva naj bi se namreč praviloma vzdrževala sama, v povezavi z delovnimi organizacijami. Prostor naj bi ne bil šolski, ki so ga otroci že od dopoldneva siti, ampak krajevni družbeni, zadružni, kulturni ali kateri drug dom, v stolpnicah namenski prostor, ki pa je, žal, največkrat izkoriščen za vsakršne drugačne stvari. Društva prijateljev mladine naj bi torej delala kadrovsko, prostorsko in denarno povsem samostojno. Občinska zveza društvom pomaga predvsem s pobudami, privablja jih v večje akcije, kot so, na primer, novoletno praznovanje, aktivne zimske počitnice ali teden otroka, denarja jim ne more dati. Vsaj loška ne, ki je za letos dobila poldrugi ntiinj^ narjev od izobraževalne s^j' Skoraj toliko stane povprečna JP za štiri ure zaposlene seHre jj! medtem ko za znamke, papir> P no komaj še kaj ostane. ij Je torej čudno, če društva & j manj životarijo? Še dobro, o? kaj narede, bi lahko rekli. Inse sto, kar narede, jih nekateri ral J tizirajo kot pohvalijo. Najbolj j primer je bolšji trg, ki ga je ob jI otroka pripravilo z veliko dobre • in dela loško društvo, navsez pa je slišalo očitke, kaj vse da^ dobro. . Tudi dosedanja sekretarka zveze društev prijateljev mijn Tatjana Košak ugotavlja, da vJj vičnem delovnem času, zatrpa j administracijo, ni bilo mogoče 1 napraviti za otroke in njihov P i čas. Morda tudi zato, ker je ta°] nost na Loškem še dokaj svez ^ si šele utira poti do denarja nvjj lavcev, predvsem staršev kot * J stov v društvih, pa tudi do P° organizacij, ki naj bi se vklj^ razne aktivnosti. H. JeW*\ Tržiško gospodarstvo v devetih mesecih letošnjega leta Do konca leta obetajo boljše rezultate Tržič, novembra — Kot ugotavlja tržiški izvršni svet, je tržiško gospodarstvo tudi ob devetmesečju pokazalo slabe rezultate: nizek je dohodek, vse nižja je akumulacija, prenizki so osebni dohodki. Medtem ko imajo manjše delovne organizacije ob tretjem trimesečju dokaj ugodne rezultate, pa naj.bolj zbujata skrb največji delovni organizaciji v Tržiču, Peko ter Bombažna predilnica in tkalnica. Vzroke za slabe rezultate išče Peko v velikem izvozu po prenizkih dolarskih cenah in neustreznem tečaju dolarja. Obeta pa boljše rezultate do konca leta; jesen in začetek zime je namreč čas, ko tovarna največ proda na domačem trgu, pa tudi izvoz" bo precejšen. Težje pa je v BPT. Še vedno se trudijo z montažo novih strojev in uvajanjem nove proizvodnje: strojev ne postavljajo v nove prostore, kar bi bilo neprimerno lažje in hitreje, temveč jih vgrajujejo v stare, med stare linije. Nekaj je kriv tudi bombaž slabših kvalitet in tudi slabša prodaja na domačem trgu. Trg je s tkaninami in posteljno konfekcijo zatrpan. V BPT niso ceni svojih artiklov povečali že od aprila. Zaradi nizkih osebnih dohodkov odhajajo tudi kadri. Vendar pa so v BPT prepričani, da bodo tudi zanje prišli boljši časi. Odlične nove tkanine za oblačila za prosti čas so že na novih strojih in obeta se dobra prodaja. Zmanjšali bodo medfazne naloge, uvedli so nadurno delo, začeli so z vrsto racionalizacij. Tudi v primerjavi z Gorenjskim je Republiški denar za omilitev posledic žleda Pravica vendarle uslišana Škofja Loka, 18. novembra — Loški izvršni svet je julija naslovil na odbor, ki odloča o republiškem solidarnostnem denarju za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, odločen protest, ker lanski novembrski žled po mnenju odbora ni bil »prava« nesreča, zaradi katere bi bila občina upravičena do republiške pomoči. tržiško gospodarstvo med za^0A Medtem ko je imela celotna "J ska povprečni osebni do J 101.090 dinarjev, je bil v Tr*1) 89.347 dinarjev. Dohodek na zaj i1 nega znaša v Tržiču 2.154, &i renjskem 2.711 dinarjev, k rep1: jj gorenjskim poprečjem je tud J mulacija, stopnja reprodujfj sposobnosti tržiškega gospo"J se je poslabšala; na 100 din P J čnih poslovnih sredstev je bn°J vetih mesecih v tržiškem goSPJ stvu dosežnih 6,9 dinarjev srj za reprodukcijo, na Gorenjsk i 9,2 dinarjev. Da se v delovni*1^! nizacijah v Tržiču trudijo za t sanje rezultatov, je razvidno J čnega obsega industrijske pr°J nje; septembra je bil dosežen $ J ji obseg, s tem pa se je poprav1 devetmesečno poprečje. Osebni dohodki so se v Trž% tembra dokaj popravili, poV* pa obetajo tudi do novega leta bodo čez resolucijske okvire^ ugotavljajo člani izvršnega svf j( čine, drugega ne kaže. Pritisk1^' šje osebne dohodke so hudi« plače ne bodo povečale, bodo <* , z najnižjimi, posebno v BPT-no ogroženi. j D. Dol^ Argument takratne odločitve odbora, češ da so solidarnostna sredstva namenjena le za odpravo tiste škode, zaradi katere je ogrožena varnost ljudi, je zvit iz trte, posebno ker odbor rešuje »življenjske« vloge tudi po dve leti, je julija poudaril loški izvršni svet. In vprašal: kdo bo prevzel odgovornost, če bo zaradi začasnega električnega kabla koga ubilo? Izvršni svet je tudi odločno nasprotoval zavrnitvi odbora, češ da novi dogovor o delitvi republiškega solidarnostnega denarja upošteva le škodo zaradi poplav in potresov Do govor še ni sprejet, je dejal izvršni svet, in nametal par primerov, ko so nekatere občine že dobivale pomoč prav za odpravo škode zaradi /leda. Žled je novembra lani v loški občini povzročil za dobro milijardi) dinarjev škode v gozdarstvu, kmetijstvu. n;» električnih in poštnih vodih.- Znesek predstavlja 5,63 odstotka družbenega proizvoda občine. Zato so Ločani tudi vztrajali pri svoji pravici, ki jim jo dajeta stari dogovor in ustaljena praksa. Pritožba je očitno zalegla, saj bo loška občina vendarle dobila nekaj denarja za omilitev posledic žleda. Odbor je že privolil, dokončno pa bodo o tem sklepali podpisniki dogovora, torej izvršni sveti občin in Slovenije. Zaradi velikega navala n"a solidarnostna sredstva bo denar v Loko pritekal postopno, od decembra do marca prihodnje leto. Govor je najprej o 51,8 milijona dinarjih kot predplačilu za sanacijska dela, potem pa še o skoraj 55,9 milijona in 46,2 milijona dinarjih. Glede na viši no škode bodo denar dobili kranjski gozdarji in poštarji, elektrikarji iz Kranja in Ljubljane ter domače kmetijstvo. H. J. 210 metrov v Karavankah Hrušica, 20. novembra — "A Slovenijaceste Tehnika, ki ob V Karavanke delajo noč in dan, , že 210 metrov v Karavankah- A Dela pri vrtanju predorske & J kajo po načrtih — vsak dan na^U jo za tri metre. Čeprav je gra 1 naši strani zelo zahtevna zar^ f»18- novembra — Dela pri gradnji jeklarne na Jesenicah ne kasnijo — Jeklarna je vredna 69 milijard dinar-~" Crna metalurgija v Jugoslaviji nima dolgoročne razvojne zasnove obresti kratkoročnih kreditov (najeli so jih za 1.000 starih milijard plačati pa morajo 13 novih milijard intekalarnih obresti). Zato pričakujejo še nadaljnjo družbeno pomoč in podporo. Čeprav so kupci jekla že dali 70 odstotkov predvidenih sovlagateljskih sredstev, bi jih morali takoj prispevati še ostalih 30 odstotkov. Železarna se na vso moč trudi, da kasnitev jeklarne ne bi še bolj podražila. Prevladuje stroškovni motiv, navsezadnje pa tudi ugled. Če bo kk ed dvema letoma je bilo za zače-odln"8^adn^e Jeklarne ne Jesenicah no °CuJ°če prepričanje, da za prihod-*arsheSeniškega in slovenskega žele-žba t ni dmge možnosti kot ta naloga š t slabša kvalitete so kalili in tra e kaliJo z velikimi energetskimi in nixrsP°rtnimi stroški. Razen tega jesenov ielezarna oskrbuje kar 60 odstoje KSloveriske predelovalne industri-kval'+Se deIoma že modernizira in išče rel ltetnejšo pločevino, kakršne zasta-y jeseniška plavža nista zmožna da- kl^eS •'e' da se v svetu proizvodnja je-sty Zman3šuje, a se svetovna jeklarja]*11 * dosleJ ni tako zel° moderni-lizk 111 Zato lanko prihaja na tržišče z ga mi cenami. Žal pa jugoslovanske-op^^ena jeklarne ni mogoče točno slav-'- ker črna metalurgija v Jug°" j ljl sploh nima razvojne zasnove. škihSeniŠke ieklarna ima več tehnolo-L , }n Proizvodnih prednosti: za ena-iekl g°Vno proizvodnjo 368.000 ton ga i? "a leto (ob nabavi 50 000 ton tuJe_ last ^ bo P°trebno 55.000 ton manj i2v^\eSa jekla; poraba energije za prošnjo surovega jekla se bo zmanj- šala za polovico; izboljšal se bo kvalitetni asortiment jekel za okoli 43 odstotkov v korist visokovrednih plemenitih jekel, tako elektropločevin, ner-javnih jekel in visokotrdnostnih jekel. Transportni stroški se bodo zmanjšali za okoli 500.000 ton na leto, za 132.000 ton na leto pa bodo zmanjšali porabo kurilnega olja. Sprememba tehnologije pomeni zmanjšanje onesnaževanja okolja in v talilnicah manjše število Zaposlenih za 292 delavcev. • Dr. Janez Stanovnik, član predsedstva republiške skupščine: »Če čevlje kupim, izložbe pač ne gledam... To je dejstvo in izziv vsej slovenski industriji. Včasih gojimo prav romantičen odnos do svetovnih tržnih razmerij, tedaj, ko hočemo v korak s svetovnimi namerami. Kakšen strahoten prepad je med našimi stroški in svetovnimi cenami. Računalniško vodena proizvodnja, na primer, v tujini ne dopušča nobenih zalog, ki so naš velik problem. Več poudarka bi morali dati prekvalifikaciji delavcev in več podpore znanstvenim delavcem.« rance Popit, predsednik pred-!5 Stva republiške skupščine: tft gradnjo jeklarne se predvideva Se /g?.njzacija Železarne, ukinjajo * . udi štirje proizvodni agregati. V Dr eZ-ar.n* bo zato treba natančno Mučiti možnosti za zaposlitve in tj erazdelitve delavcev ter poskrbe-^•^smotrno zaposlovanje.« _ • Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta: »Odločitev za gradnjo nove jeklarne na Jesenicah je bila smotrna. Končno se bomo morali v Jugoslaviji resno pogovoriti o razvojnih zasnovah črne metalurgije in najti skupne rešitve in razvojne naloge. Zelo pomembno je, da gradnja jeklarne poteka brez zastojev — še naprej mora prevladovati stroškovni motiv, v 30 mesecih jeklarna mora poskusno obratovati. Če dobavitelji ali izvajalci ne uresničujejo rokov, se moramo z njimi resno pogovoriti. Tudi tu so tržni odnosi ali pa jih ni.« Gradnja jeklarne ni lahka, problemi so na vsakem koraku. Kaj pomeni samo dan kasnitve gradbenih ali monter-skih del, zgovorno pove podatek, da je mesečni strošek gradnje kar 2 milijardi dinarjev. Slovenski železarji so lastna sredstva že popolnoma izčrpali. 7-odstotna mesečna inflacija gradnjo izjemno draži, prav tako pa tudi visoke jeseniška jeklarna res začela poskusno obratovati po načrtovanih 30 mesecih gradnje, bo eden redkih jugoslovanskih objektov, ki bo zanikal vsejugoslo-vansko prakso, češ da pri nas vse gradimo počasi in zato drago. Jeklarna daje priznanje domači strojegradnji, saj je prvi jugoslovanski projekt s toliko domače opreme: vsa oprema je vredna okoli 270 milijonov nemških mark, od tega je le za 65 milijonov nemških mark tuje opreme. Res je, da pri dobavi in montaži ni šlo brez zatikanj in zamud, vendar so železarji vztrajali, da gre tudi pri domačih dobaviteljih in izvajalcih za tržne odnose. Pogodbe so morale obe strani dosledno spoštovati. Decembra bodo v jeklarno, zdaj vredno že 69 milijard dinarjev, montirali elektropeč, februarja pa bi že morali odliti prvi »sarž«. Jeklo bodo talili in obdelovali torej že v začetku prihodnjega leta — znatno kvalitetnejše je-kio, po ceni, ki bo morala biti sprejemljiva za naše predelovalce in konkurenčna na svetovnem tržišču. D. Sedej ^Petour Škof j a Loka Reorganizacija bo trajala nekaj časa iher^.' novemDra — Reorganizacije v sozdu, delovnih in te-]nin organizacijah se nismo lotili, da bi preprosto ukinili toz-pOv«^miYe^ zato, da bomo čim bolj racionalizirali poslovanje, so Ve^ali na nedavnem pogovoru z novinarji predstavniki vod */Upetoura Škofja Loka Č* te^la,rca !etos so v Alpetouru sprejeli i ^es srednjeročnega plana, minuli Prip Pa tudi Plan do leta 1990- že Pri ' ^Po?^* temeljev plana spomladi so : ^di *Vab reorganizacijo, zdaj pa so f" oprerlZ^. v samem planu dokaj točno , Sozd t"di' katere naloge naj bi imel ' fle 0' atere delovne in katere temelj-' °rgar^anizaciJe. Ugotavljajo, da je re-' kal,- a(;ija nujna, vendar bo trajala h finoleto do dve- J Je jT nedavnem pogovoru z novinarji I H0£°udaril direktor sozda Alpetour, t ^ b,an ^ržan:» Predvsem ne gre za to, ji •*»()/ prePr<>sto ukinjali tozde, ampak 'J Wam° čim bolj racionalizirati poslo-t>rgie\ Delovne organizacije moramo Uju pirati tako, da bodo kos poslova-v0(j'n^enieljne organizacije pa proiz- Hj^° ^° Pojasnjevali rezultate poslova- devetih mesecih letos, so pouda- ISfPles zmanjšuje izgubo rili, da v hiši ne beležijo izgub in jih tudi ob koncu leta ne pričakujejo. Vendar pa so pri povečanju izvoza (indeks 227) letos v primerjavi z lanskimi letom v tem obdobju zelo prikrajšani pri tako imenovanih stimulacijah. Pravijo pa tudi, da pri vsem skupaj ne gre toliko za to, da je devize pobrala narodna banka, kot za to, da so praktično izgubili motiv za povezovanje. Najbolj prizadeti v hiši Alpetour so zato gostinci in hotelirji ter obe vrsti prometa. Ob tem pa v Potniškem prometu še vedno beležijo rezultate, ki so nad povprečjem, v tovornem prometu pa so pod povprečjem panoge. Ne glede na to pa. je letos Alpetour uspel zagotoviti denar za avtokamp v Bohinju, avtobusno postajo v Radovljici, nakup osmih avtobusov in več avtomobilov za službo Rent a car ter taksi. Imajo tudi sedem novih kamionov, tep- talni stroj na Krvavcu, vlagali so v obrat za obnovo avtoplaščev na Labo-rah. Tudi v prihodnje, predvsem na področju gostinstva, imajo v programu nekatera nova vlaganja. V Simonovem zalivu naj bi že prihodnje leto začeli graditi objekt s 300 novimi posteljami, v programu je dograditev hotela Jezero v Bohinju s potrebno infrastrukturo, dograditev hotela Creina oziroma gradnja hotela v Kranju in rekonstrukcija hotela Triglav v Bohinju. Gostinstva se namerava lotiti tudi DO RTC Krvavec. V delovni organizaciji Promet pa naloge podrejajo predvsem kvaliteti, pri čemer ugotavljajo, da je tako v panogi kot pri vrednotenju v tej dejavnosti še precej narobe. Nova organiziranost naj bi marsikaj spremenila znotraj delovne organizacije. Vodja delovne organizacije Promet Matevž Oman pa je takole ilustriral stanje: »Če bi Alpetour dobil ves tisti denar, ki ga dajejo delovne organizacije za prevoz delavcev na delo, bi tudi mi lahko organizirali kvalitetne prevoze s sodobnimi avtobusi.« A. Žalar premišljeno v jedro težav 18. novembra — Izguba se je v Alplesu začela pojavljati letos. V Ui v . trimesečju je je bilo za skoraj 213 milijonov dinarjev, v polletju za 445 gatjv evef»h mesecih za dobrih 605 milijonov dinarjev. Septembra se je ne-PleSli ° gibanje končno ustavilo, oktobra pa preobrnilo v drugo smer. V Al-. Posebno ne takega, da bi z njim 1 0k razPoke v trgovanju s tujci, ''i ^es^' na Primer, so jim v devetih ' ecih »pojedle« 1,07 milijarde dinar- jev ^uUstrezna cenovna razmerja, . j ^rj^ tečaj dinarja v primerjavi z do-I 'Zvož? ,n leto dni do!Ri plačilni roki za ^ ^ pom^tvo v Ameriko so po be- staneta Čadeža osnovni vzroki *u*o izgubo. Z ukrepi, s katerimi so septembra vendarle zasukali neugodna gibanja, bodo lahko le krajši čas gasili dohodkovno sušo, saj z umikom s težko osvojenih deviznih trgov ne kaže pretiravati, na drugi strani pa tudi ne »navijati« cen na domačem trgu, saj so že skoraj dvakrat tolikšne (glede na drage poslovne stroške) kot od konkurenčnih »južnih« tovarn. Bolj kot to kaže še naprej gledati na čim večjo produktivnost in proizvodnjo, na čim manjše zaloge surovin in izdelkov, krajše dobavne in plačilne roke ter čim manjša tuja obratna sredstva (zdaj jih je 54 odstotkov). Najtežji vsebinski problemi namreč po mnenju loškega izvršnega sveta v Alplesu ostajajo: proizvodni programi, kadri, trlenje. Dolgoročni sanacijski načrt so zgradili na uveljavljenem velikoserijskem pohištvu, katerega obseg pa se bo ne- koliko zmanjšal na račun proizvodnje po naročilu; za znanega kupca bodo delali v obliki drobnih servisnih storitev (hišni inženiring) in opremljanja raznih objektov (turistični inženiring). Materialna preusmeritev bo šla v uporabo novih osnovnih, površinskih in konstrukcijskih materialov, ki se v tujini že uveljavljajo. Ob zahtevnejših pohištvenih programih bodo bolj razvili proizvodnjo lesnih strojev za razrez, namenili jih bodo domačemu in vzhodnemu trgu. Navsezadnje govorijo tudi o gostinski in turistični ponudbi za Selško dolino, ki je nihče drug ne prevzame. Izvoz so začrtali na 25 odstotkih, pri čemer bodo iskali neposredne poti do kupcev in se skušali vključevati kot družabniki v podjetja v tujini. Njihovi izdelki naj bi bili v višjem cenovnem razredu. Ob obilici dokaj raznolikih programov, ki jih Alplesovci vidijo kot dolgoročno možnost za izhod iz težav, jim je izvršni svet priporočil, naj le bolje obdelajo področje trženja in opredelijo vrstni red uresničevanja nalog. H. Jelovčan Dve plati našega izvoza Gospodarstvo trdi eno, vlada drugo Škofja Loka, 19. novembra — Očitno bo morala šele praksa pokazati, kdo ima prav: ali gospodarstvo, ki trdi, da je naredil sedanji devizni sistem več škode kot koristi, ali vlada, ki zagovarja, da v sistemu večjih sprememb sploh ni treba. Člani izvršilnega odbora Temeljne banke Gorenjske so se v sredo na seji v Gorenjski predilnici v Škofji Liki nasmehnili ob ugotovitvi zvezne vlade, da se je letošnja zunanjetrgovinska zakonodaja izkazala kot dobra in zato posebno velike spremembe niso potrebne in da nasploh letos v Jugoslaviji še kar dobro vozimo. Najprej so se vprašali, ali mogoče v Beogradu tako mislijo samo zaradi nekoliko povečane letošnje rasti proizvodnje, kar je ena redkih svetlih izjem letošnjega jugoslovanskega gospodarjenja, ali pa imajo za to tehtnejše razloge, za katere pa gospodarstvo ne ve. Če sklepamo na osnovi tega, je potem v sistemu vse redu, v gospodarstvu pa vse narobe, kar pa zanesljivo ne bo držalo. Če bi bili ugovori zoper sedanji sistem samo posamezni, bi človek že še verjel, ker pa so ugovori precej številni, mora biti res nekaj narobe tudi v sistemu. Izvršilni odbor banke je menil, da je treba z zahtevami po spremembi sedanje devizne zakonodaje nadaljevati in ne odnehati, da jih je treba izpostavljati v razpravah o resolucijah za prihodnje leto in z izkušnjami iz prakse oborožiti tudi delegate v zborih zvezne skupščine. Da je letošnja proizvodnja v večini primerov potekala brez večjih zastojev, je tudi posledica povečanega nakupa surovin in drugega blaga na tujem konec lanskega leta. Te zaloge počasi pohajajo, problemi pri plačevanju v tujino pa so najmanj takšni, kot so bili na sredini leta, po nekaterih ocenah pa so še hujši. Banka sicer gasi s plačevanjem nalogov v tujini, vendar je neplačanih računov vedno več in v gorenjski banki že dosegajo 21 milijonov dolarjev. Nekaj računov bodo v kratkem plačali, vendar stare nadomeščajo novi. Tečejo tudi kratkoročne premostitvene kreditne linije, vendar so le-te precejšnje breme za organizacijo, ki ga najame. Razen tega ima Gorenjska še to nesrečo, da je neplačanih računov veliko, da gre večinoma za manjše vsote, ki pa jih je nogoče pokriti le z gotovino in ničimer drugim, na primer blagovnimi posojili. Upnike odklanjamo z obljubami, da jim bomo plačali in jih prepričujemo, naj vendar malo še potrpijo, od njih pa, obratno, zahtevamo, da nam plačajo v 60 dneh. Marsikoga je že minilo potrpljenje in smisel za razumevanje naših težav. Jeza gospodarstva in tudi banke pa je še večja ob primerih, da nekateri teh težav sploh nimajo, da lahko redno plačujejo v tujino in da je v nekaterih primerih v igri tudi subjektivizem. Če ne bomo prihodnje leto vsaj malo bolj odprtih ušes za zahteve gospodarstva, potem bomo v letu 1987 zelo težko uresničili obetavne gospodarske napovedi. J. Košnjek IZ GOSPODARSKEGA SVETA 90 let elektrifikacije Kočevja Slovenci nismo tako tehnično zaostal narod kot radi prikazujamo; ali vsaj nismo bili. Thomas Edison je v daljni Ameriki, ko še ni bilo letal in televizije, leta 1879 izumil žarnico. Le štiri leta kasneje jih je v Mariboru že svetilo 36, leto dni kasneje pa še v Škofji Loki 40. 19. novembra 1896, torej pred 90 leti, je bilo slovesno tudi v Kočevju, kjer so odprli električno centralo. Električno omrežje je bilo dolgo 4 kilometre, električna razsvetljava pa je imela 700 žarnic po 16 sveč moči. Skratka, Kočevje je bilo eno prvih mest v Evropi, ki je imelo javno električno razsvetljavo. Ta jubilej bodo danes v Kočevju proslavili s slavnostno sejo delavskega sveta Elektro Ljubljana; slavnostni govornik bo predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik. Nova oprema za tiskarne časopisov in revij Vse tri najpomembnejše časopisne hiše v Sloveniji — Delo, Večer in Pra-vica-Dnevnik — so deloma že lani, letos, zlasti pa bodo še v prihodnjih letih kupovale tujo opremo, predvsem fotostavni sistem in offset časopisno ter revijalno rotacijo. Gre za precejšnjo vrednost, skupaj okrog 58 milijonov zahodno-nemških mark. Največja postavka je časopisna rotacija za Delo, 14,5 milijona DM v letu 1987. Lani pa je ta hiša že uvozila fotostavni sistem, vreden 22 milijonov avstrijskih šilingov. Predvideni so še drugi deli opreme, od pomožne grafične, telefota pa do opreme za ekspedit in transportni sistem, vse skupaj v vrednosti nekaj milijonov DM. S carinskimi in drugimi stroški gre v celoti za 18 milijard dinarjev, preračunano po tečaju 23. septembra letos. Tehnološka posodobitev Ikosa — Danes ob 11. uri bodo v kranjskem Ikosu odprli novo proizvodno halo, ki ima 2.900 površinskih metrov prostora. V njej bodo najsodobnejši elektronsko krmiljeni stroji CNC, tako imenovani obdelovalni centri. Gradnja poslopja je stala 400 milijonov dinarjev, stroji pa 1 milijardo dinarjev. Gre za temeljito tehnološko posodobitev Ikosa, ki izdeluje stroje za čevljarsko industrijo, že nekaj časa pa sodi med najuspešnejše kranjske tovarne. Naložbo so izpeljali z lastnimi sredstvi, brez bančnih kreditov, le nekaj denarja so združili njihovi poslovni partnerji. Foto: F. Perdan II 0 V 0 S Vstavljanje elementov v tiskano vezje V Orodjarni Iskrine tovarne Kibernetike v Kranju je inovator Borut Aha-čič s sodelovanjem skupine Lakos iz strojne fakultete v Ljubljani razvil polavtomatski stroj za vstavljanje aksialnih elementov s plošče tiskanega vezja. Za razvoj naprave je bila pobudnica temeljna organizacija Avtomatske telefonske centrale. Numerično krmiljen stroj je originalna rešitev Boruta Ahačiča in je prvi te vrste pri nas. Odlikuje ga visoka tehnološka zahtevnost. Izdelovalci takšnih avtomatov so le priznane tuje firme, zato so Ahačičeve rešitve toliko bolj pomembne. Vstavljanje komponent v ploščo tiskanega vezja je rešil s spodnjo in zgornjo glavo, ki opravljata delovne operacije avtomatsko. Ker so elementi različni, prav tako razdalje med luknjami na plošči, so nekatere Ahačičeve rešitve še posebej zanimive. Tuje tovrstne naprave so stopenjske in zapleteno sestavljene, Ahačičega zasnova glave je drugačna in izvirna, kar posebej velja za zvezano nastavljanje hoda glede na debelino elementov. Stroj še ni dokončno narejen, zato njegove gospodarske koristi še ni moč oceniti. (MMSUMEIIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 21. NOVEMBRA \0 KRATICE PO GORENJSKEM Popravilo poškodb zaradi visokih vod — Hudourniki, potoki in tudi nekatere reke na Gorenjskem so v letošnjih avgustovskih deževnih dneh precej narasle in marsikje naredile precej škode. Ocenjena je bila na 70 milijonov dinarjev. Takoj po oceni je bil izdelan tudi vrstni red popravil, del pa sta se lotila Vodnogospodarsko podjetje Kranj na nižinskih vodotokih in Podjetje za urejanje hudournikov v višjih predelih. Zaradi tega se je delno zmanjašal tudi redni program vzdrževalnih del gorenjskih voda. Najnujnejša popravila sedaj delavci VGP Kranj in Puha iz Ljubljane v glavnem končujejo. Ta teden so popravili in uredili obrežja tudi na potoku Belca v kranjski občini (na sliki). — A. Ž. Samoprispevek v Gorjah Gorje — V krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini je bil v nedeljo, 16. novembra, referendum, na katerem so se prebivalci odločali o samoprispevku. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 56,9 odstotka vpisanih volilcev na območju krajevne skupnosti. Z zbranim denarjem od samoprispevka bodo v vaseh v krajevni skupnosti asfaltirali ceste oziroma urejali ceste in javno razsvetljavo. Zbrani denar pa bodo namenili tudi za razvoj telefonije na tem območju. Dogovor o turistični reklami in propagandi Smlednik — Konec septembra letos je Turistično olepševalno društvo Smlednik pripravilo problemsko konferenco. Govorili so o nadaljnjem razvoju turizma v krajevni skupnosti in na širšem območju tega dela kranjske in občine Ljubljana-Siška. Takrat so se tudi dogovorili za tesnejše sodelovanje gostinskih in turističnih delavcev na tem območju. Včeraj, 20. novembra, so se v pensionu Kanu v Valburgi sestali gostinski delavci in predstavniki turistič nih društev. Dogovorili so se za skupno turistično propagando in reklamo za prihodnjo turistično sezono. A. Ž. Praznična prireditev v Retečah Reteče — Kulturno-umetniško društvo Janko Krmelj iz Reteč bo v nedeljo, 23. novembra, ob 16. uri v kulturnem domu v Retečah pripravilo prireditev v počastitev dneva republike. V bogatem kulturnem programu bodo nastopili plesalci, instrumentalisti in tamburaši. Ob spremljavi tamburašev iz Reteč se bo predstavila folklorna skupina tovarne Sava iz Kranja, ki bo zaplesala rezijske, belokranjske, bunjevačke, baranjske, šumadijske in gorenjske plese. Razen tega se bodo posebej predstavili tudi domači tamburaši pod vodstvom Janeza Krmelja. Tamburaši bodo že jutri, v soboto, nastopili tudi na sedmi republiški tamburaški reviji v Črnomlju. F. R. Pripravljajo se za nastope Kranj — Člani pevskega zbora Društva upokojencev Kranj v teh dneh redno vadijo in se pripravljajo za nastope po Gorenjskem. 10. decembra bodo imeli koncert tudi v Domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru. I. P. Planinske pesmi na kaseti — Skoraj dvajset let je že kvintet bratov Zupan iz Tržiča pravi kulturni ambasador in povezovalec različnih okolij na prireditvah v Tržiču in drugje. Minuli petek, 14. novembra, so v dvorani tržiškega kina na koncertu predstavili pravkar posneto kaseto planinskih pesmi. Ob projekciji diapozitivov iz planinskega sveta so nastopili tudi duo kitar Bitežnik - Ogris tin plesalke skupine Lena. Za do sedaj bogato in ustvarjalno delo je kvintet bratov Zupan prejel že vrsto priznanj. Imajo tudi zlato plaketo pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš. Prijeli so bronaste in srebrne Gallusove značke, kvintet in Daniel Zupan pa tudi Kurnikovo plaketo.—D. P. RISALI S T Obljube pač ne grejejo Andreja Zrinec živi v 64 kvadratnih metrov velikem stanovanju na Grajski cesti 46 na Bledu. Poklicala nas je, ker je pred vrati zime, v stanovanju pa hladno, naveličala se je obljub... »Zdaj živim pri starših, ker je v stanovanju že prehladno. Junija letos sem začela preurejati stanovanje v objektu, v katerem je še sedem stanovanj oziroma strank. Obnovila sem tlake v kuhinji in hodniku, okna, okenske police in vrata. Že med preurejanjem sem ugotovila, da je dimna tuljava v hiši zamašena in zato ne bom mogla ogrevati stanovanja oziroma kuhinje s trajnožarečo pečjo. Zato sem že takrat na podlagi pismenega potrdila Dimnikarskega podjetja o tem obvestila samoupravno stanovanjsko skupnost oziroma pooblaščeno organizacij. Tovariš Ravnik iz »stanovanjske« mi je zagotovil, da se bo o tem pogovoril z Obrtnim podjetjem Bled, ki je menda lastnik stavbe, samoupiavna stanovanjska skupnost oziroma pooblaščena organizacija pa upravljalec objekta. Vem, da je bil razgovor z Obrtnim podjetjem opravljen, saj je Peter Vidic iz podjetja zagotovil, da bodo problem rešili. Ze najmanj dva do tri mesece je od tega, vendar kljub prošnjam in opozorilom ni nikogar, da bi se lotil Občudujem ljudi; ki so ustvarjalni, ki znajo narediti kaj čisto posebnega. Če pogledaš hišo Kunšičevega Jožeta iz Polja pri Zasipu, sprva misliš, da živi k/ njej najmanj arhitekt. Čisto nekaj posebnega so zunanje betonske stenice ob robu vrta, hkrati so ograjica in korita za rože; nenavadna je balkonska ograja, svojstven je steber, ki nosi podaljšek strehe nad vhodom, široko korito za rože pod njim, ploščice na terasi, nekaj posebnega so tudi hrastove stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje, in kdove kaj še vse. Sam se je vsega domislil, sam zrisal, izdelal modele, sam vse naredil. Še posebej je ponosen na stopnice. Tako oblikovanih ne vidiš nikjer; v njih ni nobenega žeblja, nobenega vijaka, vse drži skupaj les sam. Brtolinov Jože se je za mizarja izučil pri mojstru Staretu na Rečici. Učil se je še po starem, in je imel ves čas ob sebi mojstra, ki se je loteval vseh mogočih naročil. Potem je svoje znanje deset let uporabljal v Elanu. Tudi na jahtah je montiral pohištvo za najzahtevnejše naročnike. Dolgo let je razmišljal, da bi začel na svoje. Če si sam svoj mojster, lažje uveljavljaš svoje zamisli, pravi. Pol leta ima popoldansko (malo) obrt in na celjskem sejmu obrti se je že predstavil s stenskim obešalnikom, lepo oblikovanim, kot nalašč za majhna stanovanja, za ozke predsobe po blokih, kjer prostora ni nikoli dovolj. Njegov obešalnik se lično zloži na steno, odpiraš ga po želji in potrebi. Zložen je pravi okras na steni. Obiskovalci sejma so se zanj precej zanimali. Zdaj ima doma spet nekaj novosti. Garderobna stojala za pisarne, šole in vrtce ter stojala za rože. Slednjih se bodo najbolj razveselile gospodinje. Poličke za rože se kot v spirali dvigajo ob trdnem stojalu. Vsaka roža bo imela dovolj prostora za rast, vsaka bo dobila dovolj svetlobe in, kar je najpomemb- nejše, stojalo bo v sobi zavzelo m*1 prostora. D D0ieflc Nova brunarica pred sotesko — Turistično društvo Gorje skrbi med drugim tudi za 1600 metrov dolgo sotesko Vintgar. Pred štirimi leti je postavilo brunarico na vzhodni strani soteske tik nad slapom Sum. Ze takrat je upravni odbor sklenil, da bo podobno brunarico postavil tudi na gornjem vhodu (Podhom) na zahodni strani soteske. I .etos 5. novembra so jo tudi postavili in jo za zdaj pokrili kar s strešno lepenko. Pravo kritino in notranjost bodo urejali spomladi, končali naj bi do konca aprila. Pri gradnji brunarice je vsa tesarska dela opravil Vinko Slivnik iz Gorij, zidarska dela (objekt je podkleten) Drago Ženiva iz Spodnjih Gorij, mizarska dela »*'\ Janko Pretnar s Poljšice. — J. Ambrožič Mandarine zore na Cegelnici Cegelnica pri Naklem, novembra — Letošnjo pomlad je Albina Troha s Cegelnice kupila v Zagrebu enoletno sadiko mandarine vrste Satsuma wase, ki jih goje v kmetijskem kombinatu Neretva v Opuzenu. In komaj se je dobro ogrela na Gorenjskem — že čez tri tedne — je pokazala popke. Vse poletje je bila zunaj, na terasi. Noče prehudega sonca, bolj polsenco si želi, in veliko vlage. Zemlja je bila navadna, kot za rože. 20 cvetov je naredilo drobceno drevesce, le eden je odpadel, sadeži pa so zoreli in zdajle so lepo porumeneli. 19. sadežev, kilogram mandarin, še naše fotografiranje so počakali, potem so jih obrali. Mandarine sploh niso bile kisle, kot bi pričakovali za gO renjsko južno sadje, nasprotno, zelo okusne so bile. Ali je to prava sorta ali pa je imela Albina Troha le posebno srečo pri mladiki. Drugi na mandarinah leta in leta čakajo na cvet in sadež, pa ga dočakajo kdaj ali pa nikoli. Kaže, da moraš imeti pri rožah tudi srečo. D. Dolenc I KULTURA 5. STRAN (^ESSHMEIIGLAS Kulturna dediščina propada zmaliCeno lice pokrajine J> ■ •-.----,-——-- J3?1! — Gorenjsko smo prepredli s cestami, železnico, daljnovodi, pozidali s tovarnami in novimi n t/,m.estJi m mesti. Davek razvoju pa je hujši zato, ker v novem ne znamo vsaj malo ohranjati od ek(*aj tipičnega za gorenjske hiše in urejena naselja. Bomo nekdanjo gorenjsko pokrajino nekoč iskali le še v muzejski dokumentaciji, v monografijah in muzejih na prostem? ko bolj vklaplja v pokrajino, kot je bilo doslej v navadi. Primer so alpski bloki v Radovljici, v Bohinjski Bistrici in na Bledu.« Ne le stavbe same, tudi tipika naselbin se zelo spreminja. Včasih so imele kmečke hiše vrtove, zdaj pa na njih rastejo moderne hiše za sinove in hčere. Ponavadi so nove hiše v kričečem nasprotju s staro domačo hišo in v nasprotju s krajino. Mar se urbanisti ne menijo za krajino? »Narobe je to, da se neko staro naselje obravnava kot nov lokacijski prostor, zato lahko rastejo moderne hiše po kmečkih vrtovih, s tem izginja zelena površina, vasi-dobivajo povsem drug videz. Vse postaja predmestje, značaj kmečkega naselja pa izginja.« Ali bomo lahko kje ohranili gorenjsko vas kot tipično naselbino gorenjske pokrajine? »Ce že ne v pokrajini, pa vsaj v dokumentaciji, ki bo zanamcem s fotografijami in tlorisi nekdanjih tipičnih stavb govorila o nekdanji kulturi bivanja in naselitve. Zavarovati nekatere stare hiše je naloga, ki ji zavodi za spomeniško varstvo večkrat niso kos, ker pač ni denarja. Preostane torej le še sodelovanje med projektanti in spomeniškim varstvom. Kar je najbolj tipičnega v gorenjski pokrajini, bo, kot kaže, možno ohraniti le še kot muzeje na prostem. To so zdaj že Škoparjeva hiša na vrtu loškega gradu, sitarska hiša v Stražišču pri Kranju, Jenkova kasarna na Jezerskem in Liznjeko-va hiša v Kranjski gori. Kaže, da je oboje enako težko — ohranjati staro arhitekturo in graditi novo z elementi starih vrednot. Je te vrste kulturna dediščina res zapisana popolnemu propadu, pokrajina Gorenjske pa povsem novemu obrazu? »Po dosedanjih izkušnjah sodeč se temu ne bomo izognili. Samo s predpisi varovati tudi ne gre, če ljudje niso zavzeti za dosledno spoštovanje. Morda bo razvoj kmečkega turizma prinesel nekaj svežine. Zanimanje za ohranitev kulturne krajine pa zdaj prihaja tudi od raziskovalnih skupnosti. Razstavo, ki jo pripravljamo, je namreč razen slovenske in kranjske kulturne skupnosti denarno podprla tudi kranjska raziskovalna skupnost.« L. M. la le J na Pastem — Zamirajoča tipika Pot s® v muzejih na prostem. Na sliki Perdan , Kri $l0v 0 še ni doživel, da ga je lepota la! pn pokrajine povsem prevze-ćl0v^ne le narava, tudi vse, kar je dfcsk Ustvaril z rokami: hiše, gospo-ob Cp Poslopja, kozolci, znamenja v kult ' vse je skladno, staplja se ska * n° Pokrajino. Pa je Gorenj-^°ščke taka? Takšne nedotaknjene morali že kar poiskati. No-!prLj1 se vrašča v staro, le deloma p0g s*avlJa novo kvaliteto, vse preliv^0 pa na brezobziren način n0javlja brezdušen, le goli uporabno^ namenj en tip gradnje. Umetno]/1111 .z§°dovinarjem in drugim so r*°VnJakom nekateri očitajo, da ItjL mantiki, da bi radi zadržali po-Ve£ |n°' kakršna je bila pred sto in branju pripravlja za december Ha*V° Gorenjski kraji in ljudje ^Ibi ' ukazala na3 bi nekatere na-**ru»niSke °bhke, ki zdaj zlagoma, a eslJivo izginjajo. sta^^n^jivo, da novo prerašča lo§u ' Vendar na Gorenjskem etno-tut * .dediščina, še posebej arhitektu I.lzSinja zelo hitro. In to na nabija Stara kvaliteta popolnoma iz-ohr '.namesto da bi se vsaj delček *W?3al v novih oblikah- Zdaj na" tok*"?,**0 gorenjski pokrajini mno-K n11 u gole arhitekturne škatle, ki Veftsk * dosti mar značilnosti slo-stre^ ali vsaj gorenjske hiše s naklonom, tipičnim za alp- gorenjske hiše se bo zanamcem ohranja-: sitarska hiša v Stražišču pri Kranju. — sko pokrajino, da ne govorim o oknih in vratih. Ponekje les še uporabljajo za dodatek, kamen pa že zelo malo; še bolj v oči vpijoča je višina stavb. Lesene kozolce so nadomestili betonski, lesene ograje že v višinskem, kaj šele v ravninskem svetu zamenjujejo žičnate in betonske.« Pokrajino smo uspeli tako grdo spremeniti, da izgublja nekdanjo skladnost. Ali so še možnosti za kaj drugega? »Doslej smo izgubili vsaj tri četrtine tipične arhitekturne dediščine, izginjanje starega brez sledu pa se še nadaljuje in tudi vzroki so znani: ljudje potrebujejo stanovanja, prostora je malo, štedijo pri gradnji, poenostavljajo ali pa popravljajo staro po neustreznem, največkrat kar sosedovem zgledu. Prav bi bilo, če bi graditeljem ponudili projekt tipične gorenjske hiše, prilagojen ravninskemu ali višinskemu delu pokrajine. Moderna hiša, prilagojena alpskemu okolju, prav tako lahko ohranja sestavine nekdanjih vrednot, ne da bi pri tem očitno posnemala staro. V nekaterih alpskih deželah se tega zavedajo, saj je od privlačnosti in skladnosti naselja odvisna tudi turistična zanimivost kraja. Pri nas je le malo takih primerov; morda je takšno Selo pri Bledu, ki zaradi kmečkega turizma bolj ohranja skladen videz. Tudi blokovna gradnja se lah- V galerijah Gorenjskega muzeja Razstavljata tušek in trobec oc barve Igriv %gn 0st }n dinamičnost oblik ter F^estj an° žarenje barv so od nekdaj H k} Spremljevalci slikarskih pa tu-SW' ,rskih prizadevanj akadem- pj? Likarja Vinka Tuška. jih je Vseh nenavadnih oblikah, ki ^adnj^01, črpal iz neusahljive za-! VeVu Sv°Jm likovnih predstav in vain *lk°krat iz plastičnega obliko-?tv0 j °bmočja prenašal v slikar-ptOV j barva ostala poglavitni Tu-^ir; Zrazni dejavnik: ne enolična, temveč s kontrasti MrJH?na barvna skala. ranbarv sVr^„ Jski ambient in še posebej v 'Oje e je slikar prenašal tudi ^ rtl'tekturne krajine, kot da bi ^ sve? azati pot iz sivine sodobne-^ičrio \V barvi tej šo in bolj optimi-?'karip olJe. Še posebej je značilna ri odk-9 kompozicija Kranj, v ka- eg^ --riva slikovite elemente sta-Podr ribarstva ter dominantne in P iihJene sestavine mestnega telesa V^br razP°reja po slikarski ploskvi ^obian likovni organizem. Podobne Vii matike se Vinko Tušek loteva siil^Jf drugih kompzicijah. Kako si ^Ost 2am'šlja ureditev posameznih °blill0lskih ambientov ali barvno in *ktLOVno poživitev najrazličnejših %RlerJev, kažejo tudi nekatere ^ sbke na razstavi. ^vi^avo v Mali galerii' Mestne vi| 0, Kranju je Vinko Tušek pripra-^gle° svoji 50. obletnici kot bežen tofcj Aaza' ln kot spodbudo za na ' ^vtor je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1975-196-2) pri profesorjih Francetu Miheliču, Riku Debenjaku, Božidarju Jakcu in Gabrielu Stupici. Po diplomi se je uspešno uveljavil kot likovni pedagog (nagrada zlata ptica, 1971); zadnja leta pa deluje kot samostojni kulturni delavec v Kranju. V dvajsetih letih umetniškega dela je pripravil komaj preštevno število samostojnih raztav doma in v tujini in sodeloval na številnih, tudi mednarodnih likovnih prireditvah. O njegovem delu so pisali skoraj vsi naši in nekateri tuji likovni kritiki. Med priznanji, ki jih je prejel, naj omenimo Prešernovo nagrado za Gorenjsko leta 1973 in nagrado Prešernovega sklada Slovenije za leto 1982. Cene Avguštin Nemirni eros Med dokaj redke predstavnike sodobnega figuralnega oblikovanja v slikarstvu se uvršča tudi akademski slikar Jože Trobec. V slika jevi kompozicijski gradnji figura ni neki vzporeden ali celo manj pomemben element, temveč zavzema v njej dominanten položaj, ki se ji mora podrediti vse drugo. Na Trobčevi slikarski sceni ima prednost ženska figura, akt ali po-lakt. Slikar je oblikoval samosvoj tip Ženskega korpusa: na telo s poudarjenimi spodnjimi ekstremitotami se veže subtilno oblikovana glava, drža telesci izraža napetost, gibi so dinamični, figura, tudi če je v navideznem mirovanju, sprošča neko erotsko silo tiste vrste, kakršno nemalokrat opažamo pri baročnih slikarjih. Scensko ozadje slike sestavljajo izmenoma svetle ali temne ploskve. Z njihovo pomočjo slikar figure ali poudari ali zakrije, ko izstopajo ali izginjajo v različno niansiranem koloritu. Scenski vložki v Trobčevem slikarstvu niso vedno anonimni. Ambient, v katerem se figura giblje ali je, na primer, upodobljena sede v zasuku, sestavlja kdaj pa kdaj kos pohištva, posode s cvetjem itd. Ne samo kompozicijsko, temveč tudi notranjo povezavo čutimo med žensko figuro in upodobljeno živaljo (Žena in mačka). Intimna povezanost, ki jo pogosto zaznamo med ustvarjalcem in upodobljeno figuro, preraste včasih v monumentalnost, ko gmota ženskega telesa napolni in maloda-ne razžene prostor slike: erotično sceno zamenja ikonska. Do nenavadno subtilnega izraza v oblikovanju ženske figure se je slikar povzpel v svojih risbah in skicah, ki so pravzaprav osnutki za kasnejše oljne kompozicije. V njih avtor ohranja tisti prvotni erotski stik z objektom, ki se kasneje na večjem formatu in v drugačni tehniki vsaj do neke mere racionalizira. Te drobne umetnine, od katerih so bile nekatere konec 1985 leta objavljene v Književnih listih Dela, sodijo med najbolj poetične stvaritve Jožeta Trobca. Cene Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Prešernove hiše je odprta razstava Video ambientalniprojekt CEV. V Mali galeriji razstavlja akad. slikar Jože Trobec. V torek, 25. novembra, ob 18. uri Fotokino klub Janez Puhar iz Kranja pripreja predavanje v klubski sobi Delavskega doma, vhod 6. Ob diapozitivih bosta o Maleziji govorila Justi in Adi Fink. JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja Stanko Košir. V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo skupinsko razstavo likovnih del članov likovnega kluba Dolik; ob otvoritvi razstave, posvečene dnevu republike, bo krajši koncert. RADOVIJICA — Danes, v petek, ob 18. uri bodo v galeriji Šivčeve hiše odprli razstavo akad. slikarja Tahira Hamida z Jesenic. V spodnji in zgornji avli stavbe skupščine občine Radovljica razstavlja akvarele Janko Korošec, član jeseniškega Dolika. ŠKOFJA LOKA — V galeriji loškega gradu razstavlja svoje dela slikar Izidor Jalovec. TRŽIČ — V paviljonu NOB je odprta razstava knjižnih ilustracij Marjana Amaliettija. Danes ob 18. uri je v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici koncert pevskega zbora Društva upokojencev Tržič. SLOVENSKI OKTET V KRANJU Kranj — V torek, 25. novembra, ob 19.30 bo v prostorih kranjske Gimnazije nastopil Slovenski oktet. Koncert bo v okviru 14. festivala Revolucija in glasba. Program koncerta obsega slovenske narodne, umetne in revolucionarne pesmi ter pesmi afriških narodov. Sicer pa je koncertna dejavnost te reprezentativne pevske skupine v novembru zelo velika. Pevci danes nastopajo v Kamniku na koncertu pevskega društva Lira. V torek imajo dva koncerta, poleg kranjskega še v domu Tabor v Ljubljani, naslednji dan pa v Slovenski Bistrici. S koncetom v Šmartnem v Br-dih in v Portorožu bo njihov novembrski koncertni program sklenjen. PREMIERA V PREDDVORU Preddvor — »Pred tremi leti je oživela dramska sekcija našega društva,« je povedala Pavla Zadnikar, vodja igralske skupine KUD Matija Valjavec v Preddvoru. »V ■j^HHi tem času smo postavili na oder štiri predstave, od tega I eno mladinsko. Jutri, v soboto, pa bo premiera komedije v dveh dejanjih Fadila Hadžiča Človek na položaju, ki jo režira Miha Krišelj. V predstavi nastopa devet igralcev od skupaj petnajstih, kolikor jih je v skupini. Vemo, da se je igralska skupina lotila kar zahtevnega dela, toda ob predanem delu upamo na uspeh. Po jutrišnji premieri ob 19.30 v Domu DPO bomo predstavo ponovili tudi v nedeljo ob 16. uri. Domenjeni pa smo tudi že za več gostovanj po kranjski in tudi radovljiški občini. V predstavi nastopajo: Marko Bohinec, Valerija Kuster, Tanja Ažman, Jože Elar, Andreja Šavs, Tomaž Likar, Franc Tičar, Stane Nič in Nataša Roblek. Kostume je pripravila Slavi Kljajič, masko Alenka Tičar, frizure Bojan Lavrinšek, šepetalka je Alenka Krč, tehnični vodja pa Žarko Polajnar.« — L.M. IZJEMEN GLASBENI VEČER Kranj — V kranjski župni cerkvi so v ponedeljek nastopili trije izvrstni slovenski instrumentalisti: trobentača Anton Grčar in Stanko Arnold ter organist Hubert Bergant. Umetniki so izmenjaje izvajali solistična orgelska dela (Nicolai, Liszt : Ouverture, Guilmant: Marche, Gigout: Air celebre in Langlais, Hymne d'acti-on Te Deum) in štiri baročne instrumentalne koncerte (Manfredini, Loeillet, Franceschini in Vivaldi). Igra je bila ves večer na izjemni poustvarjalni ravni, po pričakovanju pa sta blestela prav trobentača. Učinkovito izbrana dela z vsemi karakteristikami visokega glasbenega baroka za dvoje sorodnih in visokih glasbenih instrumentov (različne priredbe so se tokrat v priredbah za spremljevalne orgle izkazale kot boljša stran prikazane glasbe), je bila še najbolj poudarjena v sklepnem Vivaldijevem koncertu v C-duru (Allegro, Largo in Allegro). Vmesni, počasni stavek je namenjen izključno orglam (to se je ponovilo še v uvodnem Manfredinijevem koncertu v D-duru), hitri stavki pa posamični, skupni ali izmenični igri in do kraja virtuozno zastavljenim trobentam. Vodilna jugoslovanska in doma ter v tujini uveljavljena trobentača Grčar in Arnold sta izjemno težavna (tako spevna kot artistično hitra) mesta odigrala z vsem tehničnim in muzikalnim znanjem trobente. Bergantova igra orgel je bila marsikdaj zasenčena z igro trobentačev, saj je vseskozi igral dokaj podrejeno spremljevalno vlogo. Zato pa je njegovo poznavanje kranjskega orgelskega instrumenta ter bogatih poustvarjalnih izkušenj doseglo vrhunce pri posamičnih in solistično zastavljenih orgelskih delih. Hvaležna publika je bila na koncu deležna še dveh popularnih (tudi prirejenih) del za trobento in orgle: Schubertove in Gounodove Ave Marie (Arnold in Grčar). FK Srečanje gledaliških skupin radovljiške občine PRETEŽNO VEDRO Boh. Bela — Minulo soboto se je na Bohinjski Beli začelo srečanje gledaliških skupin radovljiške občine, ki bo trajalo tja do decembra, predstave pa se bodo zvrstile kar na šestih odrih. Prvi so se predstavili gledališčniki DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice s komedijo Mira Štefanca v priredbi Alenke Bole-Vrabec VEČNA LOVIŠČA. Danes ob 19.30 bodo igralciT3PD Svoboda Rudi Jedre-tič iz Ribnega na odru v Bohinjski Bistrici zaigrali veseli Labichov FLO-RENTINSKI SLAMNIK, jutri, v soboto, prav tako ob 19.30 bo komedija Rabadanova KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE v izvedbi DPD Svoboda Bohinjska Bela v Gorjah, v nedeljo ob 16. uri pa bodo v Ribnem gostovali igralci KUD Brezje s komedijo Vladimirja Primca MALI OGLASI. Na prvi decembrski petek bodo v Lescah gostovali Nomenjci z vesele-igro KAM IZ ZADREG, srečanje pa bo ob izteku leta sklenil Linhartov oder z ugledališčeno poezijo Marka in Toneta Pavčka PESEM JE SRCE, ČE GA IMAŠ. Srečanje je pripravila Zveza kulturnih organizacij Radovljica skupaj z občinskim sindikalnim svetom, saj bodo vse predstave v okviru kulturne akcije. Namesto običajnega priznanja prejme vsaka igralska skupina knjigo Poldeta Bibiča Igralec. ABV TEDEN KULTURE V NAKLEM Naklo — Danes, v petek, se v Domu Kokrškega bataljona v Naklem začenjajo prireditve pod skupnim naslovom Teden kulture. Tradicionalno, že deseto prireditev po vrsti organizirata KUD Dobrava in DPO Naklo. Danes ob 18.30 bodo odprli razstavo predmetov iz lesa in kamna, ki sta jo pripravila Janez Vovk in Boris Udovč. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa tudi od 9. do 12. ure. Danes bo v Domu tudi predstava Prešernovega gledališča Kranj — Bele rakete letijo nad Amsterdam. Jutri, v soboto, ob 19. se bo s premiero Evgen predstavila domača dramska skupina. V nedeljo ob 10. uri bo otroke z lutkovno predstavo razveselil Cveto Sever. Prireditve se bodo nadaljevale v torek s predavanjem Marte Štremfelj o Nepalu, v četrtek bo koncert Iskrinega mešanega pevskega zbora, v petek bo zabavnoglasbeni večer, v nedeljo pa bodo teden končali s prireditvijo Mladi naklanski talenti. (K®SH1SS^©IEHGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 21. NOVEMBRA 19»! DOMAČI ZDRAVNIK Žajbelj v starih zeliščarskih knjigah Žajbljeve liste zavro v vinu in dajo piti jetičnim. Pripravek pijejo proti bolečinam v kolku, pri drgetanju, da bi se okrepili živci, pri kapi in božjasti. Pripravek pri omenjenih boleznih tudi vtirajo. Žajbelj uporabljajo za rane in žuželjčne pike ter gnojne čire. S svežimi listi drgnejo zobe in desni, da bi ostali zdravi in lepi. Parne kopeli iz zavrelka dajejo pri zapiranju vode in bolečem uriniranju. Kopeli z žajbljem večkrat na dan ozdravijo ekceme in garje. Pri vnetih dlesnih žvečijo štiri- do petkrat na dan sveže liste, drže nekaj časa v ustih in potem izpljunejo. Pri zasluzenju vseh vrst pijejo in grgrajo čaj iz žajblja, kamilic in njivske preslice. Menili so, da žajbljevi listi dobro vplivajo na prebavo, pa so jih zrezane dajali med jed. Znano je, da so dajali v jabolčno potico in pito žajbljeve liste. »Kako lahko umre človek, v čigar vrtu raste žajbelj?« Tako so se spraševali zdravniki znamenite srednjeveške »sa-lernske šole« in s tem žajblju izrekali največje priznanje. MORDA VAS ZANIMA Topovske glave kot vaze za rože Blizu Tolnima je velika grobnica avstrijskih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno izgubili življenje na soški fronti. Med mrtvimi je veliko naših ljudi, ki so služili avstrijskemu cesarju. Vrata do grobnice so izdelana iz puškinih cevi, ki so jih nekdaj nosili avstrijski vojaki. V dolini Soče človek vsepovsod naleti na sledove prve svetovne vojne. Videti je še bunkerje, žične zapreke, rove, vojaške poti v strmih skalah in bregovih. Pred leti so v Soči našli velik top, v mnogih hišah pa uporabljajo topovske glave kot vaze za rože. Otroci dobijo udarce, ki pripadajo staršem Italijanski pregovor Kar otrok lahko stori sam, naj stori sam. Montagne KUHAMO, PO-1 KUŠAMO Krompirjeva juha s smetano Potrebujemo 1 kg krompirja, ščep kumine, 3 stroke česna, sol, poper, 5 do 6 polnih žlic goste smetane. Krompir olupimo, ga dobro operemo in zrežemo na lističe. Kuhat ga damo v vrelo vodo. Začinimo s kumino, sesekljanim česnom, soljo in poprom. Že kuhanemu prima-šamo smetano, skupaj naj vre še nekaj minut. Korenjevi prepognjenci Potrebujemo 1/2 kg moke, 25 dag masti, 25 dag korenja, 1/2 zavitka pecilnega praška, sladkor za potresanje, maščobo za pekač, 15 dag marmelade. Korenje drobno naribamo kot hren. Dodamo ga moki, ki smo jo prej presejali skupaj s pecilnim praškom. Dodamo še mast, pognetemo v testo, ki ga razvaljamo za nožev rob na debelo. Narežemo srednje velike kvadratke. V sredino vsakega damo marmelado, prepognemo, ob robovih tesno stisnemo. Speče-mo v pomaščenem pekaču. Pečene upognjence potrese-mo s sladkorno moko. TA MESEC NA VRTU Preden damo gomolje gladiol v dokončno prezimovališče, jih moramo temeljito posušiti in očistiti. Gomolji so dovolj suhi takrat, ko lahko stare z lahkoto odstranimo od novih, lu-skolisti pa pri premikanju gomoljev lepo šelestijo. Z gomoljev odstranimo še tiste dele stebel, ki smo jih na njih sprva kar pustili. Vse poškodovane in bolne gomolje pri čiščenju odstranimo. Teh gomoljev nikakor ne smemo dati v shrambo skupaj z zdravimi, ker jih lahko okužijo. Očiščene gomolje dalij razkužimo, še preden jih damo v prezimovališče. Gomolje damo pol ure v 0,25-odstotno (2,5 g na liter vode) raztopino živosrebrne-ga razkužila (germisan, ceresan). Raztopina naj ima 12 do 15 stop. C. Potem gomolje hitro posušimo v zelo toplem prostoru. Oboleli gomolji naj bodo v razkužilni raztopini najmanj 2 uri; preden jih damo v razkužilo, moramo z njih odstraniti vse lu-skoliste. Ni škode, četudi ostanejo gomolji v razkužilu dlje kot 2 uri. Če se je poleti na gladiolah pojavljal trips (črne, črtaste žuželke in rumenkaste ličinke, ki poškodujejo gladiolne liste in cvetove že v razvoju), moramo gomolje pred uzimovanjem naprašiti z E—pripravki. Trips prezimuje na gomoljih in se tudi množi. Če ga ne uničimo, ga spomladi z gomolji spet prenesemo na vrt. Naprašiti je treba površino gomolja. Preden prašimo, luskoliste odstranimo. Trda trohnoba in trohnoba gladiol sta nevarni bolezni, ki napravita veliko škode. Te bolezni spoznamo že jeseni. Na gomoljih so rjave, nekoliko vglobljene in na robu deloma izbočene lise. Močno napadeni gomolji se sčasoma spremenijo v črne, otrdele mumije. Da spomladi ne okužimo vrta, moramo take gomolje ali odstraniti ali razkužiti, tako kot gomolje dalij. Gomolj na trohnoba gladiol je večinoma posledica neustreznega shranjevanja. Po dosedanjih ugotovitvah se pojavljajo povzročitelji gomoljne trohnobe praviloma na poškodovanih gomoljih. Zato moramo že pri izkopavanju gomoljev paziti na to, da jih ne ranimo. Tudi poškodbe tkiva, ki nastanejo drugače, povzročajo obolevanje gomoljev. Če pred uskla-diščenjem vse gomolje razkužimo, delujemo s tem preventivno tudi zoper gomolj no trohnobo. Gomolje gladiol shranjujemo v suhem, zračnem prostoru pri 8 do 12 stopinjah C. Najbolje je, če jih naložimo v plitve platoje, nato pa zložimo drugega na drugega. Vsake štiri tedne platoje preložimo in pregledamo tudi gomolje. Dobro se je obneslo shranjevanje gomoljev gladiol v plastičnih vrečkah. Uporabljamo preluknjane vrečke; v celih se nabira vlaga. Vrečke obesimo v zračnem prostoru in označimo z imeni sort, ki so v njih. Če za gladiole nimamo prostora, v katerem ne zmrzuje, jih moramo dati v suho šoto. Za to potrebujemo zračne zaboje, šota pa mora biti popolnoma suha. Gomolje moramo dati od dna in pokrova ter sten najmanj 5 cm. Vsak gomolj obdamo s šoto. Zložimo jih v plasti, gomolji se med seboj ne smejo dotikati, med njimi naj bo 2 cm šote. Tako shranjeni gomolji prenesejo tudi 5 do 6 stopinj mraza. Resnične s sodišča Tisto sploh ni bil divji lov, tovariš sodnik! Srno sem ustrelil v samoobrambi, saj me je napadla. Veste, jaz nikoli ne opravljam, a kar je res, je res; in če o sosedih ne morem reči nič lepega, povem pač tisto, kar slišim in vidim, pa naj me zdaj tožijo ali ne. JESENSKA SLIKA Jesen je. Sprehajam se po gozdu. Okoli mene je polno živih barv. rdeča, rumena, zelena... Drevesa menjavajo barve. Rjavi listi žalostno padajo na tla. Suho listje šumi pod nogami. V krošnjah dreves žvrgolijo ptice. Žolna enakomerno tolče v drevo. Verjetno išče hrano. Ustavim se pred visokim kostanjem. Njegova krošnja se je škrlatno obarvala. Z vejic se smehljajo jezice. Nekaj jih leži tudi na tleh. Nekatere so že odpadle in prazne, le malo jih je še celih. Odprem eno in se pri tem zbodem. Podzavestno pogledam navzgor. Toplo jesensko sonce je popolnoma zakrila velika krošnja kostanja. Skozi praznino v krošnji pošilja sonce svoje žarke na gozdno jaso. Ozrem se okrog sebe. Zazdi se mi, da raste za grmovjem goba. Brž stečem tja. Res je goba, in celo dežnikarica. Brez premišljanja jo utrgam. Zelo velika je in zadostovala mi bo za večerjo. Prešine me misel, da je v bližini robidovje. Brž stečem tja in se začnem gostiti s črnimi sadeži. Bliža se večer. Zapiha hladen veterc, ki me v hipu spomni na mrzlo zimo. Pogledam proti zahodu. Nebo je vse rdeče in postopoma prehaja v sinje modi o barvo. Lepa in topla jesen se bo morala kmalu umakniti mrzli in kruti zimi. Dnevi bodo mrzli in kratki. Gozd bo dolgočasen, tih in pust ter pravo nasprotje topli in pisani jeseni. Uroš Špehar, OŠ heroja Bračiča Tržič Takole pa preddvorski šolarji čakajo na avtobus. —Foto: D. I). Opazovala sem pajka_ Dolgo sem opazovala pajka, ki je čepel v kotu svoje mreže in čakal na plen. Na okenskem steklu sem opazila muho. Ujela sem jo in jo vrgla pajku v mrežo. Pajk se je zdramil in kar čakal. Muha se je skušala rešiti, pa se je še bolj zapletla v mrežo. Ko se je umirila, je pajek planil in ji izpil vso tekočino. Pajku sem podrla mrežo, pa je zbežal. Ko sem se čez eno uro vrnila, sem v kotu opazila pajka, ki je spet delal mrežo. Hitel je iz enega kota v drugega in za njim se je; vlekla pajčevina. Iz zadka se mu je vlekla tanka nitka, s katero si je naredil novo mrežo. Kristina Mohorič, 4. r. OŠ Tadeusza Sadow-skega Bukovica Jesen je slikarka, ki nista potrebna, ne čopič ji in ne paleta. Goste gozdove, trate in njive od Alp do Kaspijske depresije v nove obleke zavije. Svoje lepe žareče barve nanaša na liste, brez zamahov z roko, da vsak je ne bi videl, se včasih zavije v meglo. /V; delu ji potrebna je čarovnija, brez katere bi bila jesen polomija, saj vsega sveta se pobarvati ne da. Le mrki november se ne zmeni za jesensko lepoto; pripelje nam sneg in burjo, odnese jesensko zlato in toploto. Sonja Lombar, 7. b r. OŠ Matije V aijavca Preddvor ČISTILI SMO RAZRED Danes smo imeli naravoslovni dan. Čistili smo razred. Borut, Nevenka in jaz smo pomivali polico pod okni, polico pod tablo, ploščice pri umivalniku in umivalnik. Krpa je bila zelo umazana. Jaz sem priskočila na pomoč deklicam v stranišču. Potem smo imeli malico. Ko smo zapustili razred, se je kar svetilo, v steklo in ploščice smo se celo videli. Tina Kupec, 2. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka IZ MOJEGA OTROŠTVA Nekega dne mi je mamica pokazala osnovno šolo na Kokrici. Drugi dan sem se odločila, da grem v šolo. Povedala sem mamici, da grem v šolo. Mislila je, da se tako igram in je delala naprej. Ko sem prišla do šole, sem srečala Koroščevega Igorja, ki me ju vprašal, kam grem. Re kla sem mu, da grem v šolo k sošolki. On pa je vedel, da sem šele v četrtem letu in me je odpeljal domov. Ko sem prišla domov, sem staršem obljubila, da bom rada hodila v šolo. Tadeja Munda, 4. a r. OŠ Kokrica Z gozdnimi listi so natiskali živali: polža, ptico in medveda. Tiskanko so napravil Mateja Lackovič, Tina Saje, Semir Cucek in Dejan Potočnik in 1. in 2. razreda podružnične pole v Podbre/.jah. PRAV JE DA, VEMO Punkcije Punkcija pomeni vbod z votlo iglo. Ločimo tri glavne ste punkcij: punkcijo prsne votline (plevralna Pun^c^J! punkcijo trebušne votline (abdominalna punkcija) in luniD no punkcijo. Čemu punktiramo prsni koš? • da odstranijo tekočino, ki se je nabrala v prsni votlini • da pri vnetjih poprsnice ugotovijo, ali so jo izzvali boleze ski povzročitelji, in če, so jo kateri .g • da pri sumu o raku na pljučih ali poprsnici dokažejo, aH J kaj rakastih celic ali ne . Plevralne punkcije niso zelo boleče. Preden uporabijo cijsko iglo, predel lokalno omrtvičijo. _ y Trebušno votlino punktirajo: • da bi odstranili tekočino, se nabira v trebušni votlini. .. « • da bi pri vnetju trebušnice ugotovili, ali je kaj bakterrj ne • da bi dokazali rakave celice oziroma ugotovili, da jih & Tudi trebušna punkcija ni posebno boleča, ker dajo ig10 trebušno votlino šele potem ko predel omrtvičijo Pri lumbalni punkciji uvedejo iglo med ledvenimi vre -a ci v hrbtenični kanal in odtočijo likvor (tekočino, ki obdaj možgane in hrbtenični mozeg). Lumbalno punktirajo za dokaz ali izključitev infekcije likvorja in možgans kih • za ugotavljanje pritiska v kanalu hrbteničnega moZ^j! Vzrok za zvišan pritisk je lahko tumor v možganih ali hrbten čnem mozgu v . • da pred rentgensko preiskavo možganov in hrbteničneg mozga vbrizgajo v hrbtenični kanal zrak ali kontrastno sre stvo, s čimer dokazujejo ali izključujejo tumorje ali druge D lezni . ^ Lumbalna punkcija ni boleča. Povzroči le majhne težav -ker je splošno v navadi, da pred uvedbo igle v hrbtenični K nal vbrizgajo v občutljiva tkiva sredstvo za lokalno omrtvic nje. MODA V Almiri so modne ktč torke z Vesno Gabrščik go mislile tudi na toplo sko udobje v širokih d°?a. jaknah z nekakšnim stilizi\. nim vzorcem vzhodnjas Osnovni barvi preprog. ^uU,u. ""V „; 5 zelena in modra, meliran*^ sivo. Zraven so spletle ^ . enaka krila in puloverje* so brez vzorcev, le z obfOD Material je odlična prava v ria, ki jo, kot pravijo, la{^ peremo celo v stroju. Tjjjjj pod tem modelom se bo marsikateri kilogram odv OBISK V GASILSKEM DOMU__I V PONEDELJEK SMO SI S SOŠOLCI OGLEDALI Ojj SILSKI DOM V KRANJU. GASILCI SO NAM POK AZM GASILNE APARATE IN PENO ZA GAŠENJE POŽARg, ZAKURILI SO OGENJ IN GA POGASILI. VIDELI SMO TJ DI GASILSKE AVTOMOBILE. TRI OTROKE SO Z LESTv' JO DVIGNILI NAD STREHO GASILSKEGA DOMA. MH NJIMI SEM BILA TUDI JAZ. BILO JE LEPO. Nina Zupan, 1. c OŠ Simona Jenka, DE Center ZOBOZDRAVNISKE ZVEZDICE Zobozdravnik mi je vedno vlival strah v kosti. Oče in mati sta mi dopovedovala, da bom dobil zvezdico in da bom lep fantek. Mene pa zvezdice niso nič kaj mikale. V varstvu sem bil pri stari mami. Vedno sem težko čakal, da sta oče in mati prišla pome iz službe. Tudi tistega dne sem ju težko pričakal. Prišla sta. »Zdravo, oči, zdravo, mami,« sem ju navdušeno pozdravil. »Danes imaš zobozdravnika,« mi je razigrano rekla mati. Moj vesel obraz se je hitro spremenil v limono. Stekel sem skozi vrata, pa me je oče pravočasno ujel. Potem je sledila pridiga o lepih zobeh, zvezdicah itd. Čez nekaj časa sem že sedel v čakalnici, vdihoval zoprni vonj in poslušal tuljenje mojega ubogega predhodnika. »Bošt-janček,« mi je prijazno rekla zobozdravnica, »a to si pa ti.« In že sem sedel na stolu. Tresel sem se, kot da bi bil priključen na elektriko. Zobozdravnica je v roke vzela vrtalni strojček in že se je začela neljuba pesem. Skakal sem, ona pa me je mirila. Na vso srečo je bilo kmalu vsega konec. Zdravnica je mešala tieke praške, jaz pa sem z velikimi očmi vprašal: »Ali je konec?« »Še plombico ti dam v zob, pa bo vsega konec« Kako lepo, sem pomislil. Končno sem zapustil osovraženi kraj, potem pa se je zgodilo najlepše. Oče me je y. ljal v samopostrežno, kjer sem si izbral veliko čokolado. in Ko sem prišel domov, držal usta stalno odprta kazal prelepo zvezdico. Vrs niki so me imeli za juna^J zato sem bil med igro lah" komandant partizanov. ^ čer, ko sem legel v postelj' sem si oddahnil, da zoba*") ne bom videl en mesec. . Sedaj vem, kako pome*11 no je, če imaš zobe zdrav^ Tudi bežim ne več pred zob j zdravnikom, toda tisti zop^, občutek je še vedno ostal- * vedati morem pa še to, dal marsikateremu lahko žal. c ne stisne zob tistih pet j*1 nut, namesto da ga boleči11 drami iz spanca vsak dan- Boštjan Perne, 7. c ''. OŠ Lucijana Seljak Kranj 5JK.21. NfiVFMRRA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (g@II^McJJ©IEHGLAS IV SPORED NEDELJA —______23. ,-tovembra m 5°ročiia 10 ic v žav: Risanke, Biskvitki 10 5n Lutkovni živ žav 105K ProPa9andna oddaja Sestriere. Svetovna serija v smučanju — slalom (ž) 11 oc prenos I-vožnje 1/5 Zgodbe modrega telefona: Maska, ponovitev 5. dela 11 *n češkoslovaške nanizanke Mir in razorožitev: Izobraževanje za mir, Ponovitev 4. dela 12 5n dokumentarne serije OZN uic ProPagandna oddaja 12"S ?u' 86> 3 oddaJa 15 kc Pr°Pa9andna oddaja *»6 Sestriere:Slalom (ž), 13« prenos 2- vožnje *& P- Kovačik: Nezvestobapo slovaško, 2. del slovaške 1«ion "ada|jevanje 155? ^oročila Qii> Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov — Kranj: izpopolnjevanje skakalca 15iK s palico, francoski film Lovec na glave, ameriški 17 nn f'lm ■°0 Gregorčičeva proslava, Prenos iz Drežnice nad 18 ir ^0Daridom *«o Portret: Avgust Černigoj, m »r Ponovitev ia§ Risanka 1qnn ProPagandna oddaja JftS Danes: Ko še ne boli! 52 ™dnevnik XXVreme da se bodo popravili in na koncu P. venstva ostali v naši najmočnejs gi. Ker v Tržiču ni prave telovadi ce, morajo gostovati. V nedeljo bodo v tem kolu gost J rokometaše Šoštanja. Igrali b°j nj. Kranju v športni dvorani na ria ni. Po dolgem času bodo Kranjc spet videli dober rokomet v rnos republiški ligi. Tekma bo v nedeu ob 10. uri v dvorani na Planini. -dn Hokej na ledu____^ Poraza Jesenic in Kranjske gore Gorenjke Jesenice, 19. novembra — ^ dve srečanji v zadnjem kolu PrveJ^ dela državnega prvenstva v P1^ zvezni ligi sta bili na Jesenicah in Beogradu. Kranjska gora Gorenja je na Jesenicah gostila lanskega0' žavnega prvaka partizana iz Beo grada, Jeseničani pa so gostovali Beogradu pri Crveni zvezdi. y° gorenjska predstavnike sta doživi la poraz. Izidi srečanj — Kranjska i0** Gorenjka : Partizan 0:10 (0:3, 0* 0:4), Crvena zvezda : Jesenice «>• (2:1, 1:0, 2:2). -db Rokomet Kranjčanke republiške prvakinje Kranj — Na letošnjem republiš^ prvenstvu za igralke, rojene 1973. ^ in mlajše, na katerem so nastopih ^.pj ekipe, je najboljšo igro prikazala . Kranja. Turnir so končale brez p°r kar kaže, da se v Dupljah ozirofl1 Kranju dobro dela z mladimi T0^°$ tašicami in da uspehi niso zgolj c ključje. Prvenstvo je bilo organi2"".^, v športni dvorani v Ribnici, orga°J tor turnirja pa je bil Rokometni *y It is-Kočevje. Rokometna zveza nije je najboljšim trem ekipam P°a| la pokale in kolajne, vse igralke P dobile še diplome. Med naj boljši^ji kometašicami velja omeniti Kranjčanko Novakovo in Mežkovo najboljšo strelko turnirja. j/a Vrstni red: 1. Kranj, 2. Itas-Koče 1 3. Olimpija, 4. Novo mesto. , > J. Kuh»r Najboljše tudi pionirke Kranja Kranj — Na letošnjem gorenj'«1^ prvenstvu za starejše pionirke v r0^ metu, ki je bilo na rokometnem igrL osnovne šole Franceta Prešerna v H nju je prvo mesto brez poraza oSrB ekipa Kranja. Vse tekme je odličn0 dil Slavko Stržinar. .«J Rezultati: Kranj : DŠ Lucijan S«j| 13 L Ratitovec : OS Lucijan Seljak M K anj : Mladi rod 13:7, Kranj : Raj. j< vec 18:5, Mladi rod : Ratitovec l8:%| Lucijan Seljak : Mladi rod 8:12. VpJ red: 1. Kranj 6 točk, 2. Mladi rod 4, *Jj titovec 2 točki in OŠ Lucijan ^eJ Stražišče brez točke. Za zmagoV^J ekipo Kranja, ki jo vodi Andrej KaVJ so nastopile igralke: Brvar, NovWJ I dovec, Lotrič, Valant, Štagar, JeIy Pftgon, Potočnik, Marinšek, Beffl in Zorman. Najboljša strelka tUfj9| je bila Valantova s 17 zadetki (Kr?J sledijo pa z 11 zadetki MilojevSi (Mladi rod), Klemenčičeva (Ratitov in Perčičeva (Lucijan Seljak). i J. Kub*1 Termopol jesenski prvak Kranj — Končalo se je prvenst^ drugi moški republiški rokometni ]i Naslov jesenskega prvaka je bre|Jj raza osvojila ekipa Termopola iz "i je Loke. Tudi Preddvorčani so bil« ^ uspešni (šesti) in za drugouvršc^ ekipo Mokrca zaostajajo le za dve i ki, medtem ko so Besničani deseti- ~. zultati zadnjega kola: Termopol: Fejj tehna 26:20 (11:9), Mokre : Predli 30:22 (16:12), Dinos-Slovan : BesV 44:31 (22:14). MERKUR kraH 4 Varovanje življenja, ne le okolja Predstava o varstvu okolja kot o nekakšni čistilni dejavnosti je zelo vprašljiva. Po eni strani pritrjuje domnevni nujnosti, da industrija maže reke, zastruplja zrak in da kmetijci zalivajo zemljo s kemikalijami. Po drugi strani zahteva službe za varstvo okolja, ki naj bi organizirale ponovno čiščenje umazanih voda, zraka in zemljišč. Černobil nas je najresneje opozoril na iluzornost takšne higienistične predstave o varovanju okolja. Vemo, da nekaterih radioaktivnih izotopov, ki nevarno sevajo in so se »zalezli« v kosti vseh živih bitij, še nekaj tisočletij ne bo mogoče »počistiti«, niti iz okolja niti iz nas samih. Takšno dualistično predstavo o nujnem uničevanju življenja ter hkratnem (relativem) čiščenju okolja vzdržujejo na Zahodu industrijska združenja, ki se nočejo odpovedati dobičkom na račun izkoriščanja narave, v socialističnih deželah pa družbeni forumi, ki se boje zaostanka v politično-ekonomski tekmi ali izostanka pri odplačevanju dolgov. Seveda je dragocen in hvale vrvden vsak najmanjši napor, da bi naravi olajšali breme onesnaženja in človeku zagotovili življenske razmere — zrak, ki ga je še moč dihati, in vodo, ki jo je še moč piti. Delo in denar je smiselno žrtvovati za vsako čistilno napravo, ki vsaj deloma opravlja svojo nalogo. Vendar se ob tem ne smemo slepiti, da smo storili kaj več kot samo odložili grozečo ekološko katastrofo. Več lahko storimo le z bistveno preobrazbo antropocentrične zavesti sodobnega človeka, s preobrazbo, ki bo povzročila nastanek drugačnih, »mehkih« tehnologij in sploh razcvet drugačnega odnosa do narave in življenja v celoti. Naša civilizacija se v zadnjih stoletjih razvija tako, da postavlja človeka vedno izraziteje v središče sveta. Ko človek stoji na tem umišljenem podstavku, se mu dozdeva, da je življenje rastlin, živali in drugih, še bolj elementarnih bitij narave smiselno le, če služi njegovim egoističnim interesom. Iz te miselnosti smo skovali različne »težke« tehnologije, ki stremijo le k svoji uspešnosti v okviru človeških koristi, ne ozirajo pa se na bolezni in uničenja, ki jih povzročajo v organizmih r)araw. Tragično pri tem je, da se je človek šele nedavno tega zavedel, da je tudi njegov telesni organizem del prizadete narave, da je njegova egoistična dejavnost dejansko samomorilska. Z rojstvom ekološke zavesti v šestdesetih letih in z razvojem različnih alternativnih gibanj nastaja nova podoba sveta. V njenem središču je ŽIVLJENJE kot univerzalna vrednota. Narava že sama po sebi varuje in spodbuja življenje. Res je, da so potrebe evolucije večje kot kdaj koli prej — vedno več nas je na planetu. Zato pa ni treba, da naravo izsiljujemo. Potrebno je le, da naravne procese ojačamo, razvejemo ali omejimo. Takšna je logika porajajočih se »mehkih« tehnologij, ki ne sežejo zgolj do meja človeške pameti, ampak še čez, do modrosti, vsebovane v kroženju naravni ciklov. Zaloge v obliki sončne energije, zemeljskih elektromagnetnih tokov in razsežnosti oceanov so brezkončne. Treba je le, da tudi človek, kot najmlajše bitje na tem planetu, razvije namesto samovolje občutljivost, nesebično skrb in ljubezen do vseh najrazličnejših vidikov življenja, katerega del je on sam. Pojav ekologije se je zdel v začetku zgolj nujen podaljšek »trdih« tehnologij, ki potrebujejo, prvič, dokaj čisto okolje, da lahko še naprej nemoteno delujejo in, drugič, človeka, ki naj bo vsaj toliko zdrav, da lahko dela. Za tem se je oblikovala generacija ekologov — znanstvenikov, ki je med drugim odkrila, da se ob današnji stopnji industrijske rasti ne bo mogoče izogniti utrnitvi življenja ob koncu tisočletja. Uničevanje okolja je namreč bistveno hitrejše kot je sposobnost obnavljanja — kljub ekološkim ukrepom. Kot posledica te črnoglede perspektive se je pojavila še tretja oblika zavedanja okolja: številna alternativna gibanja, ki jih na splošno označujemo z barvo »zeleni«. Nekatera na demonstrativen način terjajo, naj se družbe odpovedo svojim dobičkom in ugodju ter nesebično poskrbe za ogroženo življenje. Druga skušajo na miren način in pogosto z osebnim zgledom obrniti pozornost posameznika k bistvenim vprašanjem: kaj počnemo na tem planetu, kakšen je smisel človekovega bivanja, kaj za zdravo življenje zares potebujemo. Na Slovenskem se pojavljajo vse tri naštete stopnje zavedanja okolja; na primer prva v obliki ekoloških služb pri posameznih delovnih organizacijah, druga v obliki združenj varstvenikov okolja, tretja v obliki delovnih skupin za ekološka, mirovna in duhovna gibanja pri Zvezi mladine. Navzven vsaka deluje v svoji smeri, navznoter pa se nedvomno čuti nit vsepovezovalka: odgovornost do življenja. Marko Pogačnik MARKO POGAČNIK je bil rojen leta 1944 v Kranju. Kiparstvo je študiral na ljubljanski likovni akademiji pri profesorjema Dragu Tršarju in Zdenku Kalinu v letih od 1963 do 1967. Bilje član skupine OHO. Ukvarja se s prostorskim oblikovanjem knjig, grafičnim oblikovanjem, stripom, risbo in likovno publicistiko, je vnet zagovornik zdravega življenja z naravo. S svojo družino živi v šempasu na Primorskem. (^S®3WISnCaAS 10. STRAN Varovanje življenja, ne le okolja Ivana Jelovčan iz Žetine, zdravnica pripravnica v splošni ambulanti loškega zdravstvenega doma: »Menim, da je naša ekološka zavest še prenizka, zlasti zavest odgovornih ljudi, ki imajo še vedno pred očmi predvsem gospodarski učinek neke tovarne in proizvodnje v njej. V zdravstvenem domu zavestno ne spremljamoposledic onesnaževanja okolja na zdravje ljudi. Dr. Križnarjeva je sicer delala raziskavo o pogostnosti bronhitisa na Loškem in ugotovila, da se ta bolezen razrašča. Morda nekaj pove tudi tale podatek: v loški občini smo po številu obiskov pri različnih specialistih pod gorenjskim povprečjem, medtem ko na področju dokaj izstopamo, navzgor. Na splošno pa lahko rečem, da so nas že med študijem premalo opozarjali na probleme in posledice onesnaženja okolja.« Janez Ziherl iz Škofje Loke, direktor modne konfekcije Kroj: »Kot družba smo se prepozno zavedli, da umazana industrija ne sodi v stanovanjska naselja. Šele nekaj zadnjih let se pogovarjamo o varstvu okolja. Najbrž smo bili tudi na področju zakonodaje premalo ostri. Kot človek iz gospodarstva pa menim, da naše ljube Slovenije tudi ne moremo imeti samo zato, da bi jo le gledali, živeti je treba in napredovati, vsak napredek pa nekoliko okrne naravo. Treba pa je paziti, da se pri tem ohrani naravno ravnotežje. S pametnimi projekti se jo da ohraniti in hkrati potegniti iz nje čim več koristi. Zadovoljen sem, da se danes o tem pogovarjamo. Morda se še ne bi osvestili, če ne bi bilo strahot take in drugačne vrste. Še vedno pa govorimo predvsem o posledicah onesnaženja, veliko premalo pa naredimo pri odpravljanju vzrokov. Tu bi morala voditi stroka, in sicer pod prisilo stroge zakonodaje.« Jože Hartman iz škofje Loke, direktor Loka-investa, organizacije za investitorski inžini-ring: »Pri delu se srečujemo predvsem z odnosom do prostora. Mislim, da smo včasih preveč »šarili« s prostorom, da smo se prepozno zavedli, kako dragocen je. Pozidali smo dobre kmetijske površine, ko so pretehtali nižji stroški zidave nad škodo, ki smo jo s tem za vselej napravili kmetijski zemlji, in nad dražjimi stroški zidave na manj kvalitetnih površinah. Tako obnašanje je posledica neke družbene usmeritve, ko smo velikokrat iskali lokacije po liniji najmanjšega odpora. Škoda je tudi, ker nikoli nismo imeli toliko denarja hkrati, da bi namesto posamičnih kotlovnic v Podlubniki zgradili skupno kotlarno. Odnosa do narave, okolja, človeka, se moramo naučiti, na fakultetah pa šolati ljudi, ki bodo strokovno znali z okoljem pametno ravnati. Nikakor se ne strinjam s stališčem SEPO, ki pravi, da je rešitev za Termiko visok dimnik, ki bo škodljive dime razpršil na večji prostor. Navsezadnje v tem prostoru vsi živimo, vsi bi radi zdravi uživali v njem.« Rezka Dolenc iz Škofje Loke, telefonistka v Odeji, tovarni prešitih odej: »Še bolj kot Ter-mika se mi zdi problematičen rudnik v Žirov-skem vrhu, ki se bo nam in našim potomcem najbrž še dolgo otepal. Rudnik je tu. Če ga že ne bodo kmalu zaprli, Ločani želimo, da ga vsaj širili ne bi, ampak da bi ga postopno ukinjali. Za ožje okolje na Trati je škodljiva tudi Termika; kolikor vem, obljubljajo, da bo v letu, letu in pol najhujši problem rešen. Sploh je na Trati zrak dokaj onesnažen, ne samo zaradi Termike. Tudi Jelovica ga onesnažuje, škodo so delali mokarji iz mešalnice krmil, v naseljih ne bi smelo biti industrije, ki onesnažuje. Tovarne bi morale čim prej popraviti, kar so prej zanemarile, sicer se bojim, kaj bo z zdravjem naših otrok in vnukov.« !| ^ Ivan Jenko iz Reteč, vratar v Gorenjski pre-1 dilnici: »V Gostenčah, kjer imamo nekaj gozda, se sušijo kostanji; domnevam, da zaradi onesnaženega zraka bor nima več žive barve iglic kot včasih. Vse zelenje je malo prizadeto, tisto ki je bolj občutljivo, že kaže vidne znake, drugo se še upira. Tudi v Retečah opažam posledice vse hujše skrunitve narave. Vedno več je megle, zaradi zajezitve Save pri vodni elektrarni v Mavčičah pa talnica prodira na dan; prej je bil izvir pod bregom, zdaj je že na sredini brega. Zaradi vode se zemlja posipa, trga. Ko se nekaj gradi, bi morali gledati tudi na varstvo okolja, ne pa samo na dohodek, ki ga bo naložba prinesla.« Dušan Platiša iz Stare Oselice, vodja orodjarne v Termopolu, Sovodenj: »Pojav umiranja jelk je star že nekaj let, letos se je na bukvah razmnožil tudi bukov rilčkar. Ne vem, če je to posledica onesnaženega zraka. Kot napol kmet z nekaj obdelovalne zemlje in gozda ne opažam, da bi se naravno ravnovesje začelo rušiti. Vsaj v našem kraju ne. Res pa bi morali vsi, ki kaj novega gradijo, ob tem misliti tudi na varstvo okolja. Termopol ima svojo čistilno napravo. V Sovodenjščici je še dovolj rib. Odpadke pa vozimo na odlagališče v Podjelovo brdo, kjer jih zasipajo.« Ludvik Kertmar, direktor hotela Park na Bledu: Bled je predvsem turistični kraj in mora zato še posebej skrbeti, da bo ohranil čisto in zdravo okolje, v hotelih Park in Golf smo s pomočjo toplotnih črpalk uredili sistem ogrevanja, s katerim bomo na leto prihranili petsto tisoč litrov kurilnega olja. Naložba ima poleg gospodarskega še naravovarstveni učinek. Veliko pričakujemo od blejske cestne obvoznice, ki naj bi po eni strani prometno razbremenila središče kraja, po drugi pa pripoji mogla k temu, da bo Blejsko jezero hitreje ozdravelo. Veliko dela nas čaka še pri gradnji kanalizacijskega omrežja. Komunalnemu gospodarstvu Radovljica bomo pomagali pri urejanju kraka ob naši Kazini; dela naj bi se lotili že prihodnjo spomlad. Na Bledu me motijo divja odlagališča v novih stanovanjskih naseljih. Mislim, da bi morali odgovorni pri tem hitreje in odločneje ukrepati.« Jana Tavčar iz Spodnje Luše, oblikovalka stavbnega pohištva v Jelovici: »Ljudje že razmišljajo o varstvu okolja, vendar pa je zgolj njihova zavest še premalo. Tisto, kar smo se že dogovorili, bi morali tudi uresničiti: posodobiti tehnologijo v tovarnah, ki onesnažujejo, zgraditi čistilne naprave. Zakonodaja bi morala biti strožja. Doma problemov z onesnaženjem še nimamo, oziroma jih še ne opažamo. Na Trati, kjer je industrija, pa je še slabše. Nekateri Jelovici očitajo črn dim iz dimnika. Res ga ni lepo videti, vendar leseni ostanki niso tako škodljivi, ker nimajo žvepla. Najbolj se bojimo rudnika urana, katerega vpliv seže najdlje in pušča najbolj škodljive posledice tudi za prihodnje rodove. Rudnik ne bi smel biti tako blizu naselij. Ljudje šele zdaj, po Černobilu in podobnih strahotah, spoznavajo, kakšnega soseda so dobili.« Služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu SRS Pri Termiki so postavili avtomatsko merilno postajo ANAS Ljubljana, novembra — v prvih novembrskih dneh so v Škofji Loki, ob železniški progi med Termiko in Jelovico, postavili avtomatsko merilno postajo ANAS, kakršne že stoje v Mariboru, Ljubljani, Celju in Trbovljah. Namenjene so vzpostavitvi analitično-nadzornega alrm-nega sistema ANAS, ki ga na osnovi odloka republiške skupščine uresničuje Služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, o delu te službe smo se pogovarjali z Rožo Ciglar, načelnico oddelka za analize podatkov onesnaženosti zraka. Po izobrazbi je inženirka kemije in ta podatek po svoje kaže, da namenjajo varstvu zraka pri Hidrometeorološkem zavodu vse večjo pozornost. Pogovor z Rožo Ciglar je bil kot naročen, saj se je nekaj dni prej vrnila iz Škofje Loke, kjer je bedela nad postavitvijo premične avtomatske merilne postaje sistema ANAS. Škofjeloška postaja je bila najbolj sveža stvar, zato se je v predstavitvi njenega dela najdlje ustavila prav ob njej. S škofjeloško občino so se dogovorili, da bo postaja stala tam tri mesece. Sprva so sicer govorili o šestih, vendar je premalo denarja. Meritve koncentracij onesnaženosti zraka morajo namreč plačevati občine, medtem ko stroške meritev izpustov v okolje plačujejo delovne organizacije onesnaževalci. Povedati je treba še to, da takšna postaja ni poceni, saj stane približno 50 milijonov dinarjev. Vgrajen ima mikroračunalnik in merilnike meteoroloških in ekoloških parametrov, vsaka takšna naprava pa je draga. Postaja je povsem avtomatizirana. Podatke beleži na kaseto, s katere jih bodo strokovnjaki kasneje odčitali in napravili oceno onesnaženosti zraka. Ker pri merjenju torej ni poleg človeške roke, se napake ne morejo vriniti. Razlike lahko nastanejo le pri tolmačenju podatkov, pravi Ruža Ciglar, saj je znano, da skupen učinek nekaterih škodljivih snovi potencirano deluje na zdravje ljudi. Postaja meri metereološke in ekološke razmere S klasičnimi merilnimi postajami — v Sloveniji jih je 42, postavljene pa so v večjih krajih, ki so glede na onesnaženost zraka uvrščeni v III. in IV. območje — merijo le koncentracijo žveplovega dioksida in dima v zraku. Postaja sistema ANAS pa. daje celovitejše podatke. Štiri takšne postaje zdaj stojijo v Mariboru, dve v Ljubljani ter po ena v Celju in Trbovljah. Ker so premične, jih lahko prestavljajo. Postaja meri meteorološke parametre, kot sta temperatura zraka in relativna vlaga, in ekološke parametre, kot so dušikov monoksid, dušikov oksid, ogljikov monoksid, ozon itd. Postaja v Škofji Loki bo merila temperaturo zraka in relativno vlago, polurne koncentracije žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, duškovega monoksida in dušikovega oksida ter 24-urne koncentracije žveplovega dioksida. Pri meritvah bodo sodelovali tudi strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora. Njim bo postaja merila koncentracije formaldehida, fenola in organskih topil, strokovnjakom Kemijskega inštituta Borisa Kidriča iz Ljubljane pa koncentracije žveplovodika in suspendiranih trdnih delcev v zraku. Prostor za postajo so določili na osnovi študijskih izsledkov Postaje ANAS seveda ne postavijo na pamet. Že podatek, da stoje v Mariboru, Ljubljani, Trbovljah, Celju in zdaj v Škofji Loki, pove, kje v Sloveniji je zrak najbolj onesnažen. Pokaže pa tudi, kje se tega zavedajo, saj stroške meritev plačujejo občine. Pri Hidrometeorološkem zavodu so o onesnaženosti zraka na območju Škofje Loke septembra letos napravili posebno študijo. V njej so podali pregled tovarn in kotlovnic ter manjših kurišč, ki spuščajo žveplov dioksid v ozračje, in ocenili, koliko se bo onesnaženost zmanjšala z uvedbo plina. Dodali so podatke o izmerjenih izpustih drugih plinov in prahu iz tovarn na Trati, Dodatke torej, ki jih Škofjeločani bolj ali manj poznajo. Koncentracije v zraku pa so bile doslej izmerjene le za žveplov dioksid in dim. Pokazale so, da se je Škofja Loka po onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom s 25. mesta v kurilni sezoni 1980/81 povzpela na 15. mesto v zadnji kurilni sezoni, pred dvema letoma pa je bila celo na 13. mestu. Po onesnaženosti zraka z dimom pa se je s 16. mesta v kurilni sezoni 1980/81 povzpela kar na 4. v zadnji, pred njo so bila le še mesta Ljubljana, Maribor in Zagorje, tik za njo pa Trbovlje. Meritve onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom in °£ mom so pokazale, da ni bistvenih razlik med starim mestnin' jedrom, Trato in Podlubnikor^ Iz popisa izpustov v ozračju P° je razvidno, da je na obmocJ" Trate v zraku precej škodljivj" snovi, podatkov o njihovi koncentraciji v zraku (ka^,j zrak dihamo) pa še ni. D°Dl' jih bodo z meritvami ANAS P0' staje. Sestavni del študije so bil* , tudi meritve vetrov, ki so tako narekovale postavit^ postaje na mestu med Termit in Jelovico. V Celju so onesnaženost že zmanjšali za trideset j odstotkov Vse meritve bi bile same Sf bi namen, če ne bi imele 9" jC' va v ukrepih za izboljšani onesnaženega zraka. S klas'' čnimi merilnimi postajami Sloveniji že deset let meru" koncentracijo žveplovega m oksida in dima. Potem šesta, vljajo lestvico 42 krajev, ki s»' dijo glede na onesnažen-, zraka v III. in IV. območje. Mej gorenjskimi kraji so taksni meritev razen Škofje Loke OB ležni še Kranj, Jesenice in Tr- žič. Premiki na lestvici povedi kje se onesnaženost P°ve^U|ar kje zmanjšuje. Roža Cig.1* pravi, da je treba te premij, ocenjevati v daljšem času, »1 so med posameznimi kurilni«" sezonami razlike zaradi vp'lV vremena. Nenehno vzpenjam na lestvici pa pove, da je ofl»l naženost vse večja. PoseP~ opazna je v Mariboru in tudj Škofji Loki, medtem ko CelJ počasi pada na tej lestvici, K* dokazuje, da so tam nekaj z storili za boljši zrak. Prav l Ijani, je slikovito dejala, s" ■ štujejo mednarodno konvenc jo o onesnaževanju zraka •! velike razdalje (ki jo je na* država podpisala, ni pa je tj ratificirala), saj so od leta 1»' zmanjšali onesnaženost zra£ za okoli 30 odstotkov, veli* po zaslugi Cinkarne, ki je ^ nes manjši onesnaževalec, K je bila pred leti. Upajmo torej, da bo tako tj* di v Mariboru, Ljubljani, TflJ vljah, Škofji Loki in drug" krajih, ki so na vrhu lestvic" Inž. Helena Senekovič Boljša tehnologija in čistilne naprave Začelo se je pred petimi, šestimi leti. Pozorneje in resneje smo začeli razmišljati o naših vodah. Še posebej spodbudno je, da se zdaj kljub veliko večjim gospodarskim in drugim težavam lažje odločamo za čiščenje, čistilne naprave, nadzor, spremembo tehnologije... Inženirka kemije Helena Senekovič pozna tako rekoč vsako krpo slovenske zemlje. V strokovni službi sedanje Zveze vodnih skupnosti Slovenije dela že sedemnajst let na področju kakovosti voda, sodeluje pri planih, spremlja razmere naših voda in podtalnice. »Najprej moram povedati, da merskih enot oziroma meril za onesnaženost voda nimamo. Kakovost voda znamo opisati glede uporabnosti in kemične sestavine. V Jugoslaviji pa imamo posebno uredbo, ki vode razvršča v štiri razrede po namenu in čistosti. V prvem razredu so vode, ki jih lahko pijemo, v zadnjem, četrtem, pa tiste, ki so najbolj onesnažene.« • » In kakšne so slovenske vode?« » Vode v Sloveniji so dokaj čiste, pretežno v izvirnih piv- delih. Gorenjska ima zaradi geografske lege srečo, da leži na izvirnem delu rek, in to, da ima Sava kot največja, hitro tekoča reka dobro samočistil-no sposobnost. Sava je najbolj onesnažena v Zasavju in Krškem. Poznana je onesnaženost notranjske Reke, potem so tu še Paka pod Velenjem, Sotla pod Rogaško Slatino, Savinja pod Celjem, Sora pri izlivu v Savo, Kamniška Bistrica pri Beričevem, Ljubljanica v Zalogu, Pivka pri vstopu v Škocjanske jame in druge.« • » Še posebej nas zanimajo vode na Gorenjskem.« » Oba izvira Save sta Čista, vendar se stanje obeh (Dolinke in Bohinjke) začne kmalu spreminjati. Urbanizacija se začne kazati v bakteriološki sliki. Že pred Jesenicami in izlivom Bohinjke so v obeh rekah odplake. Stanje se zelo poslabša na Jesenicah. Do Kranja se Sava nekoliko očisti in spet poslabša pod Kranjem, pa potem pri izlivu Sore in Kamniške Bistrice. Tržiška Bistrica in Kokra sta dokaj čisti do Tržiča oziroma začetka Kranja. Dokaj Čisti sta tudi obe Sori, pod čistilno napravo pa je bakteriološka slika slaba« Tudi Bohinjsko jezero se stara • » Kako pa je z obema jezeroma na Gorenjskem?« » Po letu 1982, ko smo končali sanacijske programe Blejskega jezera, se je stanje hitro izboljšalo in bilo potem tri leta nespremenjeno. Ugotavljamo pa, da ima jezero še vedno veliko hranilnih snovi, čeprav se količina glede na sušna ali deževna obdobja spreminja. Bled mora urediti kanalizacijo, da se bodo zmanjšale količine hranilnih snovi v jezeru in alge v njem. Meritve pa kažejo, da se slabša tudi Bohinjsko jezero. V njem opažamo določene vrste alg, ki so se včasih množično razvijale v Blejskem jezeru. To pa kaže, da se stara tudi Bohinjsko jezero, čeptav smo mislili drugače. Zdaj pa imamo na Goivnjskem še eno, Kranjsko jezero. Čez čas bomo lahko ocenjevali in govorili, kako bo z njim.« • » Kataster onesnaževalcev podtalnice« » Tudi naše podtalnice so že prizadete. Katastra onesnaže- \ valcev še nimamo, čeprav ga že morali imeti. Zdaj zac-njamo s tem. Na podlagi me tev in analiz bodo občine sP' jemale odloke o varstvenih v. sovih. Za Sorsko polje že PL pravljamo strokovne osn? in že v bližnji prihodnosti letj programu študija o kakovo podtalnice. Za podtalnice^ je značilno, da se v mnePCjli njih križajo interesi razlicn panog. « Tehnologija in čiščenj* • »Kaj na čaka na področju varstva voda?« »Za vse sanacije je naj potreben denar. Vemo tudi-je industrija danes večji °n f naževalec kot prebivalstvo^., prvem planu nujnih ukrefj. sta notranjska Reka in SaV*, Zasavju. Ugotavljamo, da industrija že precej naprav .J« predčiščenje in čiščenje vLiR Marsikje je to premalo. ^.j|lQ pogosto izločajo staro in jajo sodobno tehnologijo- ^fk vsod pa tudi to ne bo re?'fJn! stanja. Potrebne bodo cLsty 3 naprave. In čeprav je v zak0^m zapisano, da mora vsak sllf*pj ■Bi naprave. In čeprav je v zak0^ ^ zapisano, da mora vsak poskrbeti za sanacijo, misl $1 da je v našem gospodarSJX* vse preveč takšnih, kjer bo P,[j J trebna družbena solidarni |. Menim tudi, da je Kranj i'aV^iiWj zelo prav, ko je zgradil za največjo (h-1 napravo v S s čistilnimi napravami ne ^ckL mo naredili veliko, če ne b°J 1^, (tudi pri nj.hovem delovalL \ li v * > Af ^% Hidravlično) čisti'jjp Sloveniji. Vendar^ ^ vse pozornosti usmer veški faktor« Inštitut Jpžef Štefan in Zavod SRS za varstvo pri delu spremljata uPliv RUZV na okolje Izpusti radioaktivnih snovi o pod dopustnimi vrednostmi j. ^ka, novembra — Strokov-JLjsUtutn Jožef Štefan in Zavo- iiita *VarstV0 P" de,u v Rudni-rJ!!!a žl"5vski vrh že od samega po^T 9radnje, pozneje začetka hcgaoIJ^?ter zdaJ deloma že red-^°watovanja spremljajo vplive *Scov oko0e (monltoring). Po-tojiani Je ^bro'o že za zajetno IkS1" 0 "flotovitvah, ki izhajajo W$eEJC dr- Petcr stegnar. vodja I laž* Jedrsko kemijo v inštitu-HjJf**TStcfan. izčrpneje spregovo-ii o Problemski konferen- ^ »arstvo okolja v škofjeloški ob- eriav0rna je dejal> da je P"" rana ° 2 drugimi rudniki aj je etu težko napraviti, io nKA 4f^ v ekološko izjem- sem vUtijivem okolju. Pred- naio n j DA in Kanadi, kjer WrPJU nike že dalJ ćasa' so c sto in več kilometrov la*«?- naselij, v puščavah in tatrnri ->nih območjih. Bolj "ioalfi;nik sam so kot izvir ra-ttia i;Vnosti za okolje kritični °^lšča, torej tist0, kar Itietaif,' i,0 Je Predvsem hidro-tev 3a Jalovina, ki jo foost i ga na Borštu. Tam *° v ^? ' in še dolSo potem, npkVskem vrhu uranove Nova,-bodo več k°Pali in Pre" hrštn 00 iz jalovišča na ivj nLuhajal radon s kratko-I^Ptornci, saj radij 226 še hi Dij 1 razpada v radioakti-rornCpn radon in njegove po-Knn Lj,naJanJe radona bi-IfaviJp, -laži ureditev in Ivpt,. v Jalovišča. Drugod po za- Ma!u'. Predvsem v Ameriki, taTJ0 veliko denarja v razi-kvik °Puščenih jalovišč ura-tjij, f rudnikov, ker jih zani-[„j ^kšen je njihov dolgoro-UvPliv na okolje. A je spet ton? reči' da so tam rudniki C*'m t0rej tudi odlagališča k 4?e< v odločnejših krajih. Lovskem vrhu pa bo kujanje tovrstnih vplivov C° bolj' Potrebno in zahte- ^>ktivn« e snovi g? v zraku, vodi, FSihkme ijskih spremljanja na okolje sledijo >, Dravi" usti'eznega zakona, JVivJiJ: *da letna efektivna "ati ifntna d°za ne sme pre- loMom •ti [» i rniliSivertov na posa- meznjka iz tako imenovane kritične skupine prebivalstva. To pomeni, da rudnik urana ne sme spustiti v okolje toliko radioaktivnih snovi, da bi zaradi njih — z dihanjem, vodo, prehrano in podobnim — presegli omenjeno vrednost. Zato radioaktivne snovi merijo v zraku, vodi, sedimentih, zemlji, ribah in kmetijskih pridelkih. Lanske meritve so pokazale, da je izmerjena doza 0,57 milisiver-ta, torej dobrih 10 odstotkov dopustne. K tej dozi je največ — 0,49 milisiverta — prispeval radon s kratkoživimi potomci, ki jih iz rudnika spuščajo v okolje. Zapisati moramo, da je to dodatna doza k naravnemu sevanju; le-ta se suče okoli 2 milisiverta. Letos pa smo zaradi černobilske nesreče obreme-njani še z dodatno dozo, ki znaša od 0,7 do 1 milisiverta. Za delavce v rudniku urana pa je dopustna dodatna doza znatno višja, do 50 milisiver-tov. Strokovnjaki so šele v zadnjem desetletju spoznali, da je med vsemi naravnimi viri sevanja morda najbolj oporečen radon. Morda smo zapisali zato, ker natančnih odgovorov o njegovi škodljivosti še niso dali. Praktičnih izkušenj iz starejših rudnikov urana namreč ni, saj tedaj še niso merili koncentracij radona in njegovih potomcev, z laboratorijskimi raziskavami pa si lahko le delno pomagajo, saj ne morejo upoštevati vpliva dihanja in učinkovanja celotnega človeškega telesa. Zakaj je radon nevaren? Ne veže se druge elemente, temveč uhaja v ozračje. Njegova razpolovna doba je kratka, manj kot štiri dni, še »hitrejši« pa so njegovi potomci, ki jim zato pravijo kratkoži-vi. Kemično so to težke kovine, ki se v zra\ iil^ko obviseli i odgovori jih 0!,visel M ^ Pn "jem poiskali naknadno. °Vorj nany je dejal, da s svojimi '2otft"Q konferenci ni zado-"ili vJe yudem. ki so mu tedaj j vP»"asanje, pisno odgovoril. elavci nosijo osebne t v h ^ "k ^z?^ n°siJo osebne ga-148 v ^re 204 delavci, od 'aiho Jarnskem in 56 v pre- ib d0 dan °bratu- 0d leta il"K? n^ke? se celotna gama \t?X] ^Postavljenih ^laveev giblje od 2 Kotknv^ .ml^PtrV, of,es'onalce. Odčitki plne'0v delavcev v prede- <>*sp0°ribnratu Pa so pravijo-M0(lnji meji občutljivo- ^5^^ so delavci 'stveno K\dela pregledani' RUZV mora na preventivni J Pregled, nekateri >Srat-Pregledi so v i Ji Lokj23 medicino dela v ;>en Potekajo pa po programu, ki ga je potrdil Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. Osnova programa so smernice poglavja 8 »Medical Control« iz zdravstvenega snopiča štev. 43 Mednarodne jedrske agencije. Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne organizacije dela. Program predvide-vaposebne preglede,in tudi ne-poznavalec bo razumel, da je obseg preiskav in pregleda drugačen za operaterja pri sušenju in pakiranju rumene pogače od onega za gasilca, skladiščnika ali kurjača.« »Analitski laboratorij redno dela analize urina na uran za delavce predelovalnega obrata. Pogoste so preiskave delavcev, ki pri delu priha m io v stik z rumeno pogačo (operaterji sušilnika in pakirnice ter vzdrževalci), druge pa občasno rutinsko kontrolirajo.« Kakšna je dosedanja zdravstvena bilanca rudarjenja v Žirovskem vrhu glede na specifična obolenja? »Rudar Ivan Sokolić, delavec iz Zavoda za geološka raziskovanja Beograd\ je obolel in umri zaradi bronhogenega karcinoma. Okoliščine: poleg slabe delovne anamneze — predhodne zaposlitve v rudnikih Bukovica in Kalna so bile takratne delovna razmere v jami Žirovskega vrha obupne. Koncentracije radonovih krat-koživih potomcev so tudi do dvajsetkrat presegale današnje povprečne meje koncentracije za zrak. Zaradi silikoze je bil invalidsko upokojen rudar B.V.1 rudarja GB. in K.I. pa naj bi bila imela začetni obliki silikoze. Vsi so rudarili v Žirovskem vrhu v začetnem obdobju, ko so'v rudniku še uporabljali suho metodo vrtanja.« Kakšne spremembe so možne na dednini delavcev, ki so izpostavljeni radonu? »Citogenetskemu laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo v Ljubljani smo 13. oktobra 1980. leta poslali kri šestih rudarjev na preiskavo kromosomskih aberacij. Pri izračunu doze smo namreč ugo-tovili, da je njihova petletna kumulativna doza za 50 ali več odstotkov presegla takratno mejne vrednost. Rezultat s 13. januarja 1981 je negativen. P(^ letu 1079, ko je bila uvedena invenzivna ventilacija rudnika, so letne mejne doze padle na največ 30 odstotkov letnih mejnih vrednosti.« Kako izpusti iz rudnika lahko škodujejo zdravju okoličanov? »Glede na ugotovitve dr. Petra Stegnarja celotni doprinos k dozi iz vseh drugih možnih virov — razen radona in njegovih kratkoživih potomcev — znaša 0,08 milisiverta. Tolikšen prispevek ima stroka kot obroben. Pomemben pa je prispevek 0.49 milisiverta, ki je posledica nekoliko povišanih koncentracij radona in njegovih kratkoživih potomcev v zraku življenjskega okolja v bližnjih zaselkih v dolini Brebovščice. Statistični izračun, napravljen na osnovi epidemioloških študij, pove, da bi stoletna izpostavljenost 150 ljudi tolikšni dodatni dozi pomenila tveganje enega dodatnega pljučnega raka. Predvsem v zadnjem desetletju je vse več izsledkov, da so koncentracije te škodljivosti v bivalnem okolju (v stavbah) v naših podnebnih razmerah praviloma mnogokratnik onih v življenjskem okolju (na prostem). Lani je izšlo tudi prvo uradno poročilo pristojnega ministrstva v Zvezni republiki Nemčiji o rezultatih sistematično izvedenih meritev v njihovi deželi, ki so mu sledila priporočila njihovega najvišjega strokovnega telesa — Komisija za varstvo pred sevanji (Strahlen-Schutz Komison). Zveni paradoksalno, vendar glede na ta dogajanja pa tudi glede na meritve naših pooblaščenih organizacij lahko rečemo: krajan Tod raža ali Gorenje Dobrave, ki bi želel dihati zrak z nižjo vsebnostjo te škodljivosti, naj vzame spalno vrečo in gre spat na prosto. Večino dni v letu razen ob največjih zračnih inverzijah je na mreč prispevek rudnika nižji kot pa prispevek njegove oziroma povprečne slovenske hr.e.« Slavko Skumavec, upokojenec Železarne in dolga leta lovec, z javornika: »živim v neposredni bližini Železarne, kisikarne v Trebežu, in ni dolgo od tega, ko smo ob odpiranju jeklenke z neznano vsebino sosedje dobili »pošiljko« klora, osmodil je vse drevje, vsi sadeži so popadali na tla. Torej dobro vemo, kaj pomenijo nevarne snovi. Tudi kot lovec vedno bolj opažam, da na področju Belščice odmirajo smreke med ruševjem. Žalosten je pogled na gozdno mejo, na ta prelepi del gorenjskega sveta!« Ivan Primožič, upokojenec jeseniške Železarne, s Koroške Bele: »stanujem na Koroški Beli, v blokih, ki so najbližji valjarni Bela. Že nekaj časa si krajevna skupnost prizadeva, da bi omejila najhujšega onesnaževalca na tem področju, saj je bilo minulo zimo rdečega prahu toliko, da je močno pordečil sneg. Bolje je, ko redno menjajo filtre, slabše pa tedaj, ko ni vetra. Tudi smrdi, in perilo je umazano in smrdeče, razen tega pa prav zdaj močno zaudarja iz potoka Bela, saj se je kanaliaza-cijski odtok zamašil.« Ivanka Rožič, zaposlena v Almiri, stanuje na Javomiku: »Pred mesecem dni so le nekaj od naših hiš začeli graditi mestno čistilno napravo za vse mesto Jesenice in Hruško. Če nas moti? Nimam nič proti, saj je čistilna naprava za komunalne odpadke koristna za vse, slišim pa, da lahko okoli nje tudi smrdi. Vsaj v Novem mestu pravijo, da zaudarja, kadar se obeta slabše vreme. Upam, da bodo upravljala pazili in da sama naprava ne bo onesnaževala.« Miro Begelj iz Naklega, prodajalec na Pe-trolovi črpalki v Naklem: »Slabo varujemo okolje, posebej, če gledam iz mojih izkušenj na delovnem mestu. Kolike litrov olja in nafte steče vsak dan na tla in naprej v zemljo pri polnenju, predvsem tovornjakov in traktorjev! V en tovornjak pa gre od 20 do 30 litrov nafte. Koliko olja in nafte se je zlilo po tleh, ko so v Naklem gradili avtocesto in je težkih vozil kar mrgolelo. Po bližnjih gozdovih je sedaj smeti manj, imamo pa ljudi, ki to delajo nalašč, ki nagajajo družbi in ji želijo škodovati. Takšne bi morali preganjati. Kar se mojih izkušenj tiče, asfaltna baza ni več tako nevarna. Zapišite še tole: 40 let je že na parkirišču nasproti Ma-rinška ob železniški progi makedam in nihče od uporabnikov vsa ta leta ni našel denarja za asfalt. To je prava sramota za Naklo.« Mladen Mihalinec s Kokrice, inženir, zaposlen v Pomurki, ABC Škofja Loka: »Skrb za naše okolje zasluži kritiko. Za to je več razlogov. Že mladim dajemo premalo tovrstne vzgoje in potem se ta pomanjkljiva vzgoja vleče v zrelejša leta. Za svojo hišo in okolico vsak že še poskrbi, drugje, v tovarni, pa tega odnosa ni več zaradi mišljenja, da to pač ni več moje, ampak je družbeno, s tem pa lah-^ ko počnemo, kar se nam zljubi, čeprav tudi za družbeno vsi prispevamo svoj denar. Nes-nago stresamo za prvi vogal in to je hiba, ki se je še dolgo ne bomo otresli. Skrb za okolje je skrb zase, za naše in prihodnje življenje. Na Kokrici imamo vsako leto očiščevalno akcijo. Že naslednji dan po akciji pa se začne ponavljati stara pesem, kjer pa domačini ne prednjačimo, ampak predvsem ljudje od drugod. Na poti do smetišča v Te-netišah smeti najraje vržejo iz avtomobila kar na Kokrici. Zavest o okolju se spreminja, vendar bo spreminjanje dolgotrajno.« Ljudje vlagajo več napora v svoj lasten propad, kot bi jim bilo potrebno, da se obdrže na pravi poti. (Digbv) Slavica Marinšek iz Naklega, gostinski tehnik, lastnica lokala v Podbrezjah: »Težje govorim o urejenosti okolja, ker sami okoli lokala v Podbrezjah še nimamo vse v redu. Mislim, da za okolje skrbimo na splošno bolje kot smo, a še vseeno premalo. Ko smo prišli v Podbrezje, smo spraševali, kam s smetmi. Kakor veste in znate , so dejali. Tako je še- marsikje, zato najdemo smeti povsod. Mi jih vozimo v Naklo v poseben zabojnik, ki ga praznimo, smeti pa odpeljemo v Tenetiše. Zato bi morali imeti čim prej povsod organiziran odvoz smeti. Posledice naše premajhne skrbi za okolje so že vidne, v Naklem nad bazo je gozd zbolel, precej pa so ga tudi posekali zaradi elektrike. Za okolje, naše zdravje in življenje ne skrbimo dovolj. Mlade vzgajamo v tem smislu po šolah in Jtudi doma, vendar premalo; starši smo nasploh slabi vzorniki.« Odlomek iz poeme Šel je popotnik skozi atomski vek In res je prišla pomlad. Legla sta med trobentice in marjetice in gledala v bel oblak. Bil je tak. kakor so vsi oblaki že od nekoč in tudi dež je bil tak, kakor je dež že od nekoč, le da je z njim na njune veke, trudne od čakanja, pršila smrt. Vladimir Pavšič - Matej Bor Ivko Bergant, dosedanji predsednik družbenega sveta za varstvo okolja pri skupščini občine Tržič: »vse je odvisno od ljudi, od njihovih navad, od osveščanja. V Tržiču me posebej skrbi struga Bistrice. Ne začnemo je osnaževati šele pri Lepanki, temveč veliko višje, že v Dolgi njivi, že pri gozdarjih. Točno vidiš, kaj so tisti dan malicali. Marsikaj od njih in od ljudi, ki žive ob vodi, pade v strugo. Najhuje pa je v mestu. Na tržnici stoji zabojnik, smeti pa lete mino njega v Bistrico. Ribiška družina je že nekajkrat pokazala dobro voljo in očistila strugo. Prav bi bilo, da bi za primerno nagrado, ki naj bi jo izplačala občina, ob nizkem vodostaju šolarji počistili strugo. To bi bila, menim, najboljša vzgoja zanje, da ne smejo metati v vodo karsibodi. in pravico bi imeli na to opozarjati tudi nas, odrasle. Bili bi naša vest« odlomek iz poeme Šel je popotnik skozi atomski vek Šel je popotnik skozi atomski vek in ko je bil že dovolj visoko, se je ozrl navzdol, kjer je ležal atomski vek; vsepovsod, kamor je segalo oko, beton in železo, železo in beton, v najrazličnejših oblikah, ki so ob neonskih lučeh metale dolge, negibne sence skoz čas. Popotnik je gledal vse to in ko je pomislil, kako nepotrebno je njegovo srce sredi vsega tega, se mu je utrnila solza. Pala je na tla in ptiček, ki je stal tam, jo je popil. In ko jo je popil, je rekel: Grenka je tvoja solza. Zakaj je tako grenka? In še preden mu je popotnik mogel reči svoj običajni: Ne vem — je ptiček umrl. Vzel ga je v roke in ga odnesel tja dol, kjer je ležal atomski vek, da ga pokoplje. Vendar zaman: vsepovsod sam beton in železo, samo železo in beton, in niti toliko zemlje, ki rodi rože in ptice, da bi našel grob za ptico in zasadil rožo nanj. Vladimir Pavšič - Matej Bor Bilo bi enostavno za promet in nasploh, če bi se vsi vozili v eno smer. Toda bolj ko se čas odmika, bolj ko napredujemo, vse več je križišč. Prekrižale so se nam poti in interesi in vse težje se je prebiti skoznje in priti do cilja. (Duško Radovič) Tomaž Bobek z Bleda: »Kot ribič in veslač sem veliko v stiku z naravo, predvsem z Blejskim jezerom. Mislim, da je jezero le na videz čisto in da še ni povsem ozdravelo. Ne znam si razlagati, zakaj prav v zalivih, kjer se nabira največ smeti, nastaja na jezerski gladini tanka plast. So to združbe alg in umazanije? Menim, da v kraju dobro skrbijo za čistočo okolja, sicer tudi turisti he bi tako radi zahajali semkaj. Moti me le odlagališče ob cesti proti Lescam: na ruševinah hotela Krim je zdaj mogoče videti tudi plastiko, štedilnike in drugo ropotijo.« Janez Smole iz Lesc: »Za lesko območje lahko rečem, da ima do okolja primeren odnos. Mislim, da je v tem pogledu veliko storilo turistično društvo z nevsiljivo vzgojo svojega članstva. Primerilo se je da onesnaževalec še ni do konca zmetal smeti v vodo ali jih odložil v gozd, že so ga s pomočjo osveščenih krajanov prijeli miličniki. Stalnih divjih odlagališč v Lescah in okolici ni, na izogibališčih ob magistralni cesti se stanje popravlja, še vedno pa velja, da smo Jugoslovani večji packi kot tujci. Tovarna veriga je najhujše ekološke probleme rešila, saj nevarne galvanske odpadke redno čisti.« Janez Pretnar, član Planinskega društva Radovljica: »Triglavski smetarji in druge očiščevalne akcije v našem planinskem in gorskem svetu niso v čast slovenskemu planinstvu ne planinski organizaciji. Čeprav društva vzgajajo ljudi in v njih prebujajo naravovarstveno zavest, se še vedno najdejo planinci, ki mečejo smeti po poteh, jih odlagajo za skale in podobno. Razmere se počasi in vztrajno le spreminjajo na bolje, saj je k sreči vse več ljudi, ki odpadke skrbno pospravijo v nahrbtnik in jih odnesejo v dolino, v planinskih postojankah, s katerimi gospodari naše društvo, odpadke sežigamo ali zakopavamo. Mislim, da s tem ne onesnažujemo okolja. Gre za majhne količine in nenevarne snovi, ki jih narava lahko sprejme.« Svet kljub vsemu napreduje: namesto vojnega nasilja.nasilje brez vojne. (Karel Čapek) Janez Pet koš, gozdarski inženir z Bleda. »Gozdarji smo kot rablji v rokah družbenih interesov. Požrešna in pretirano razbohotena lesna industrija zahteva od nas vedno nove in nove kubike lesa, tu je še motiv dohodka. Roko na srce: odprte gozdove obremenjujemo preveč prav na rovaš neodprtih, ker ni dovolj ■ denarja za hitrejšo gradnjo gozdnih cest in ,^^jj^^H traktorskih vlek. Vsi skupa] preveč hitimo in pozabljamo nase in na okolje, včasih so kme-^mmm tje imeli čas za lupljenje lesa. Danes? človek K JMKPb se kar zasmeji, ko vidi v gozdu kup hlodovine brez lubja. Tudi to je eden od razlogov, da se lubadar nevarno širi. Veliko sem hodil po gozdu in še hodim, vendar v njem ni več mogoče najti sveta, kamor človek še ne bi stopil. Pred osemnajstimi leti sem lazil po dolini od Mrzlega studenca do Krnice. Pokljuška luknja je bila tedaj še naravna, dokaj neoskrunjena. Deset let kasneje sem v njej naletel na skale, ki jih je pri gradnji ceste na Pokljuko porinil vanjo človek. Pozabljena rokavica na štoru me je opozorila: človek prihaja z mehanizacijo in vsemi posledicami.« Najboljše ne prihaja samo. Prihaja v družbi vsega. (Tagore) mi je veliko slabih zgledov« Mihaela Markelj iz Krope: »v potok Kropari-ca se izlivajo odplake iz^večine kanalizacij v Kropi in v naselju Stočje" Čeprav imamo za smeti smetnjake in zabojnike, se vedno najdejo izjeme, ki raje odložijo odpadke v naravo. Veliko hodim po jeloviu in tudi tam naletim na nesnago. Je res težko odpadke dati v vrečko in jih potem v nahrbtniku prinesti v dolino, se sprašujem. Meni ni težko. Smilijo se mi triglavski in-njim podobni smetarji, ki z vrečami lezejo po gorah in pobirajo odpadke. Niso vsega krivi otroci in mladi, tudi med odrasli- Iskra Telematika Kranj v odpadni vodi morajo tudi ribe preživeti Telematika črpa na dan v tovarno nad 2000 kubičnih metrov vode in prav toliko je vrača, poraba pa bo še večja. Zato načrtujejo kroženje vode, ki bo zmanjšalo energetske stroške, čiščenje pa bo povzročalo manj stroškov in problemov. O nevarnih plateh proizvodnje v kranjski Iskri Telematiki na Laborah smo se pogovarjali s Petrom MIHELIČEM, pomočnikom generalnega direktorja in direktorjem za kakovost in tehnologijo. »Če ne bi pazili na nevarne plati proizvodnje, bi slabo de-ali. V naši tovarni so kemična sredstva, odplake, bazične, težke kovine, imamo cianidne odpadke in naprave za pranje. Brez tega v naši proizvodnji ne gre, saj na tej osnovi delamo tiskana vezja in obdelujemo ploščice. Vendar vemo, kako se tej stvari streže. Vse odplake ujamemo, jih anliziramo in razstrupimo, in šele potem, ko je voda čista, gredo v kanalizacijo. Takšni postopki so dra-Naprave stanejo najmanj toliko kot naprave za proizvodnjo. Telematika uporablja uvožene. Labore smo delali v letih 1972 in 1973, takrat pa takšnih naprav še ni bilo. V teh letih smo začeli tudi z gal-vaniko. Potrebujemo bolj čisto vodo kot jo lahko da narava in moramo zato vse količine še dodatno čistiti« So vam nevarne snovi že kdaj nekontrolirano ušle iz tovarne? »Na Laborah še ni bilo problema. Letos nam je sicer nekaj ušlo, pa smo ujeli. Imamo namreč dvojno dno. Če prvo ne zadrži, drugo zanesljivo. Vso vodo, ki odteka, stalno kontroliramo. Vsak hip lahko ugotovimo, kakšna voda gre r/ naše tovarne, in vsak hip se to da tudi dokazati. Odpadna voda mora biti tako čista, da preživijo tudi ribe. Marsikje po svetu tudi na ta način dokazujejo, kako čiste vode spuščajo iz proizvodnje nazaj v naravo. Povedati moram, da se ta voda zbira v bazenih, kjer se kemična sredstva usedajo v tako imenovanih usedalnikih. Po določenem času jih izpraznimo in posnamemo. Tako dobimo pogačo, ki pa jo je treba nekam odložiti. Na leto je je približno eno tono in jo shranjujemo v posebnih deponiji. Ostanke pri kislih jedkanih postopkih pošiljemo nekaterih uporabnikom, na primer celjski Cinkarni. Alkalna jedkala pa že kupujemo v Belgiji; zanimivo je, da oni jedkala pripe-ljajo, odpeljajo pa tudi ostanke. Imamo pa tudi že naprave Sava Kranj za regeneracijo jedkal, kjer se v ciklusu pridobi baker, potem pa spet jedkalo.« Telematika je velik porabnik vode, ki se potem, sicer prečiščena, vrača nazaj naravo. V tem postopku tiči kljub vsestranskim varnostnim ukrepom nevarnost onesnaževanja okolja. »V prihodnje nameravamo tudi pri vodi uporabiti sistem reciklaže, da bo voda krožila v tovarni. Telematika porabi na dan okrog 2000 kubičnih me- trov industrijske vode in toj ko je tudi vračamo. Ko porn program pri porabi vode izP ljali, bomo zmanjšali nevarnost za onesnaževanje, raz . tega pa veliko prihranili v stroških črpanja, P°n0][nJ;fa> spuščanja oziroma vračaJHe' skratka pri porabi energu • Ker pa bo poraba vode ve^njj večja, bomo na ta način tua zanesljivejši v primerih, če vode ne bo na pretek.« Gradnja lastnega centra za predelavo tehnoloških odpadkov Proizvodnja v kranjski tovarni Sava je za okolje in ljudi nevarna zaradi sorazmerno visokega deleža uporabe nevarnih snovi v proizvodnji in energetiki (goriva, lepila, mehčala, prašnati dodatki, kisline in lugi). Od 10 do 15 odstotkov vseh snovi, ki pridejo v tovarno, je po sedanjih predpisih uvrščenih med nevarne. Diplomirani inženir kemije Krnil Nanut ima v kranjski Savi delovno mesto ekologa, ki skrbi samo za varstvo okolja. »te pogledamo naše izdelke, le delež nevarnih snovi nizek in zato upadajo nevarne lastnosti. Nevarne snovi se v Savi pojavljajo kot surovine, polizdelki, izdelki in odpadki. To je v bistvu veriga, nevarna za delavce in okolje, tako zaradi tega ker je lahko vnetljiva in tudi zdravju škodljiva. Problem so mazut, ki ni neposredno nevaren za človeka, je pa nevaren za okolje, in jedke ter dražeče snovi. Skrbimo, da je onesnaževanje v dovoljenih mejah in to nadziramo, vendar so največje možnosti onesnaževanja zraka in vode zara- di pnevmatskega transporta saj, vulkanizacijskih plinov, organskih topil, mehčal, goriv, kislin in lugov. Imamo ekološko skupino, ki skrbi za usklajeno delovanje pri varstvu okolja, ocenjuje s tega stališča vse nove projekte, določa prednosti pri odpravi nepravilnosti in sproti rešuje najbolj žgoče probleme.« Zrak in voda sta še vedno v največji nevarnosti. Saje so vam, na primer, že ušle v ozračje. »Preventivno smo vzdrževali sistem za transport saj ter vpeljali dodatne signalizacijske naprave, ki omogočajo menjavo filtrov pred prebitjem filtra in izpuha saj v ozračje. Lani so merili stopnje onesnaženosti zraka v Savi. Tozdi so nujne sanacije uvrstili v plane do leta 1990. Predelava polimernih snovi praviloma prekomerno ne onesnažuje voda. V Savi okrog 80 odstotkov vode uporabljamo za hlajenje in ni stika s surovinami. Probleme zaradi onesnaževanja voda pa smo ugotovili zaradi neurejenega skladiščenja in energetsko-vzdrževalnih dr javnosti. Zato gradimo dve skladišči nevarnih snovi: skladišče za nova in odpadna olja ter skladišče bencina. Do leta 1990 nameravamo urediti tudi druga neustrezna skladišča nevarnih snovi. V začetku tega meseca je bil kolektor obrata II na Laborah priključen na novo kranjsko čistilno napravo. Pri tem je največji problem velika količina relativno nizko onesnaženih voda, ki jih v tovarni nadziramo in čistimo v nevtralizacijskih bazenih, use-dalnih prekatnih jamah in napravah za oksidacijo nitridnih odpadnih voda. Zaradi velikih količin bomo imeli velike stroške zaradi čiščenja v čistilni napravi, le-ta pa ima lahko težave zaradi razredčevanja. Z zaprtjem krogotokov odpaa nih voda do leta 1990 v tozdjj; kjer tega še ni, bomo za po'°/ vico zmanjšali količino odpa°' nih voda v obratu II na LaD°T rah. Prav tako smo v letih 1^ do 1985 za več kot desetki*! zmanKali emisijo dimnih P' nov S02 iz eneigetskih °bJeh' tov zaradi prehoda na upora", zemeljskega plina. Tudi zadnJ dve kotlarni naj bi prešli n zemeljski plin.« t Sava ima precej težav tud' industrijskimi odpadki. »Deset odstotkov vseh f13' ših odpadkov sodi v skupj!10 nevarnih, kot so mazut, ob3/ gošče, odpadna topila, destiia cijski ostanki. 20 odstotkov sc jih kopiči v tovarni, 80 odsto tkov pa zunaj tovarne predela mo v sekundarne surovine a' uporabimo za sekundarna pariva. Zaradi kopičenja teh odpadkov v tovarni je Sava izdelala projekt centra za predelavo lastnih tehnoloških odpadkov, sofinancira pa tudi gra9 njo deponije za posebne °i padke v kranjski občini- uf0 teh' odpadkov s sodobnep tehnologijo že lahko predela mo, želimo pa jih še več. Ma^J nevarne odpadke (obreznir>.e' izmeček) pa deloma uporabU zunaj tovarne, nekaj jih vza mejo cementarne za sekund2^ no gorivo, del pa deponiram na odlagališču. Problema zara di kopičenja odpadkov in ne rednega odvoza iz tovarne > vedno ostajata, zato Sava iz°^ luje program ravnanja z °\ padki, s ciljem, da bi čim v. predelala doma in zunaj ' sproti odstranjevala tisto, sar v tovarni že ne uporablja-[■ brez predelave. Leta 1990 W> bi 80 odstotkov odpadkov uP" rabili koristno, neškodlJiv^ kar je v planih tovarne _k0n kretno opredeljeno. Rešuje!1" znotraj in pomagamo navzve"' saj se pomena tega podro^J zavedamo.« Ekološke razmere ob Železarni Jesenice Plavajoča zavesa čaka savskem nabrežju na Jesenice, 20. novembra — Jeseniška Železarna želi na akumulaciji Save namestiti plavajočo zaveso za zajemanje odpadnih snovi. Veliko sredstev je namenjenih za ekološko opremo jeklarne. Ne glej, od kod prihajaš, glej, kam greš. (Beaumarchais) »V Železarni smo pripravili program ukrepov za sanacijo ekoloških razmer, mednje pa sodi predvsem sanacija reke Save,« pravi Dragica Bezlajeva iz oddelka za ekologijo v jeseniški Železarni. Po razvrstitvi republiške službe za varstvo zraka so Jesenice na 20. mestu po /adimljenosti in na 32. po koncentraciji žveplovega dioksida. Jesenice sodijo v III. območje onesnaženosti zraka predvsem zaradi prašnih USedJin — grobega prahu, ki se hitro odseda, u ni tako nevaren za bronhialna obolenja kot dim, saj so delci veliki več kot 10 mikrometrov. Večina prašnih usedlin, ki jih Hidrometeorološki zavod preverja v krajevni skupnosti Podmežakla, je anorganskega izvora: prah iz Žele-zar ic, saje i/, dimnikov, v pomladnih in jesenskih mesecih pa poraste delež prahu organskega rastlinskega izvora. , Tudi onesnaženost Save ob Železarni je uvrščena v 111. razred od štirih. Onesnaženost Save z odplakami je na Jeseni cah ocenjena na več kot 90.000 ekvivalentov, delež onesnaženosti zaradi odplak iz Železarne je v zadnjih letih okoli 80.000 ekvivalentov. Komunalne odplake sorazmerno veliko onesnažujejo Savo. Odkar so ukinili plinske generatorje, je Sava vendarle nekoliko bolj čista. Želimo, da bi na ožini akumulacije Moste namesti!" stalno plavajočo zaveso. Na Gorenjskem smo iskali ustrezno finančno podporo, a smo jo do zdaj dobili le pri jeseniški komunalni skupnosti. I^tos smo zaveso kupili. Pričakujemo, da bodo svoj delež prispevali še drugi, zlasli območna vodna skupnost in vodno gospodarstvo, V Savo se izlivam olja in naftni derivati in drugi odpad ki. ki jo zelo onesnažujejo. u okvarah v obratih uide žlind^ ki se nabira na vodni tfladu\j Žlindro bomo na Jesenic?, imeli do leta 1988, dokler Wl obratovali plavži, potem je no več. Nesnago in neva*« snovi smo iz Save pobirali * trikrat. Takrat smo si zavg sposodili v Kopru, a bi 'a ,talno v Mostah. Nova jeklarna na Beli £ imela vse čistilne naprave ' zrak in vode, odpraševalno n .j pravo ter komoro, ki bo *s| protihrupna izolacija peči. rj nodnje leto bo za Jesenice m membna ukinitev lužilnic. H va lužilnica bo imela avtorna zirano čistilno napravo, ka* Sna je valjarnah na Beli. Koliko denarja bomo V hod nje vložili za ekologijo. P0^ podatek, da je kar 9,2 odstop od vseh sredstev za jeklarno ^ Beli namenjenih zgolj za nje ekološko opremo.« Franc Renko '2 Elana: Ni odlagališča *fl nevarne >adke odp< u Junje, novembra — »Nismo *e"ki onesnaževalci okolja, ven-2£r imamo tudi pri nas ekolo-Ske probleme, ki tarejo delovno Or9anizacjjo, še bolj pa okoli-je na vprašanje, ali je Elan ^esnaževalec ali Mt> ndanvorii direktor Nko. ne, odgovoril vzdrževanja Franc bliai eSunjski tovarni upora-in tpir e vrsti g°riva - trdo tom ^ Ko kurijo z mazute;' ?° izpuhi dima v zrak v lj dovoljenega, ker so kot-sko ejeni tako- da avtomatika nu^avr|avajo količino zra-rey potrepnega za dobro izgo-buio Je' ^e sam mazut pa vse-sanneč žvePla, kot je predpi-uidp ln ga zat0 tudi nekaJ već roS V Zrak- Še v tem srednje-„>nem obdobju bodo poleg Hem xnsk"' liltrov namestili še Wr!Sne' ki Dodo PreceJ omilili Elan onesnaževanje. V Dorai! So zadnJa leta zmanjšali ton e° mazuta s 1100 na 800 Uf^j" ^ tem so dosegli dvojni 2aP^k: zmanjšali so izdatke $novrivo in koMcine škodljivih pr j !' ki nastaiaionri fforeniu edl,ni prihodnjega leta, ko a tovarna pri- sila na plinovod. Potlej bo se k;"" Pnnoc C«iabfunJsk v0 Ul 'e še nadomestno gori- rij^p težav nastaja pri kurje-iewazucno suhih in vlažnih l ^novih ko in topolovih ostan- ke*'., katere se včasih poli, pj0 tudi plastični materia-*e|0 ako različnem kurivu je doto"- ko Pravilno naravnati di^°k zraka. Dim, ki se vali .< ^jo ^e gost; saJe se use~ tovo na avtomobile, strehe, vr-obč' ln čeprav niso škodljive, Jani ~° Povzročajo med kraji,1 nejevoljo. drai',Ppoizvodnji plovil, ja- streh leta1' delov smuci in ^lav"Za avtomobile se pri pre-estrrv Jeklenih vlaken in poli-hu ^ sprošča tudi precej pra-filtr; ,ntilatorji ga posesajo, darip adpžiJo, nekaj pa ga ven-*%rL u,de v ozračje. To je ražk"Jn .'a^ek prah, ki ! te rn ln Sa veter nosi sem aij »Ne vem, ali je škodljiv Hi Jrj.vsekakor pa za nikogar Vk'Jeten,<< Je dejal Franc tovK? ln dodal1 da vi!lnega prahu Dravi? l; se največ zanese v (lak,? <)dPadke naravnih snovi osta^f' topil) destilirajo, na e ke Pa vozijo v deponijo w['nivec, za katero tudi in-UstJdobro vedo, da ne DrPHeZia Predpisom. V Klanu so Wi leti Z(> razmišljali, da bi li^p u»e(liii ustrezno odlaga-Vj l 2a ostanke nevarnih sno-sn7■ v begunjsko kanali-JttVj ln. Prek nje v potok v s'ej ,asi- V vzorcih vode do-^rnik ,n'smo odkrili preko v 2jJ* kol l);t 00 manj. sno-ko bo Ra- vo,« 1 dobila čistilno napra h jnJP ekološke probleme Ela-Ko. kraia sklenil Franc Ren- Drago Vuk Čustvo prevladuje nad razumom in stroko Vzgoja in spoznanje, da je varovanje človekovega okolja strokovna kategorija oziroma negativen dohodek, bosta šele na stežaj odprla vrata stroki in njeni odgovornosti. Gorenjske občine so to zapisale v srednjeročne plane do leta 1990. Doktor organizacijskih znanosti in magistec kemijske tehnologije Drago Vuk, ki je v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj strokovni svetovalec za področje ekologije, je eden tistih, ki jih ne srečaš vsak dan, da bi se z njimi pogovoril. Pred dnevi je naslovu magister dodal še en predznak - doktor. Prepričljiv, razumljiv v strokovnih razlagah z razumevanjem gleda na nestrokovna ali čustvena gledanja in predstave o varstvu okolja. Strinja se, da danes nikomur, v podzavesti, ni vseeno, v kakšnem okolju živi in kaj bo jutri. Vendar, kot pravi, življenje je en sam kompromis. »Na prvem mestu je vzgoja. V vrtcih je treba začeti, v sredstvih javnega obveščanja bi moralo imeti varstvo okolja redni prostor. Tako pa je vprašanje, kako sploh lahko pri nas včasih kaj spremenimo, ko imamo vse grajeno na dobri volji. Kar zadeva varstvo okolja, velja v svetu moralna in materialna prisila. Če v Kanadi ali v Ameriki spomladi in jeseni kdo zakuri na vrtu, ko ga čisti, bo sosed poklical gasiice ali policijo, češ da pji sosedu na vrtu gori. Prišli bodo in ogenj pogasili, račun pa bo dobil takšen, da ne bo nikdar več zakuril.« Začeti je torej treba pri vzgoji. Potem bomo kaj hitro spoznali in tudi razumeli, da je varovanje človekovega okolja stroškovna kategorija oziroma negativni dohodek in dolgoročna naložba, da bomo sploh obstali in preživeli. »Imamo veliko najrazličnejših deklaracij, številne posvete..., v sklepih pa potem ničko-liko čejev in čebijev. In tako se nam dogaja, da smo vsi za rešitev. Ko pa se ideja pojavi, se čustveno bojujemo proti njeni uresničitvi. Kar zadeva deponijo mešanih odpadkov v Te-netišah, imamo naročene načrte za sanacijo. V pripravi je tu- di ureditveni načrt za celotno območje. Tu posebnih problemov ni. Povsem drugače pa je, ko govorimo o sežigalni napravi v Stražišču. Različne informacije so razburile krajane. Kranj in Ljubljana se dogovarjata, da bi se naprava usposobila, vendar bo obratovala po normativih, po kakršnih je bila kupljena. Predvsem pa bo to ekološki objekt, ne pa naprava za dodatno izkoriščanje toplote. Ob najrazličnejših razpravah je prav, da vsakdo o tem vpraša upravljalca (Kogp -op. p.).« Drago Vuk se jezi, ko ugotavlja, da danes o varstvu okolja razpravljamo na sto in sto ravneh. Moramo pa si prizadevati, da bodo komunalne in druge organizacije s tega področja predvsem kadrovsko oziroma strokovno usposobljene. Gorenjske občine so po njegovem mnenju naredile pravi korak v tej smeri, ker so odločujočo vlogo stroke na tem področju zapisale v srednjeročne programe. »Za delovanje kranjske čistilne naprave odgovorja strokovnjak, ki je že zaposlen, čeprav naprava obratuje poskusno. Ocenjujem, da je zelo prav, ker jo je Kranj zgradil (slišijo se tudi drugačna mnenja). Naprava je namreč neke vrste policaj, ki bo industrijo prisilil, da bo tudi sama očistila odplake. Da pa bo z njo povezan ves sistem, bo treba-še najmanj toliko denarja, kot je stala sama naorava.« Niko Robič iz Gozda Martuljka, vozovni preglednik na železnici: »Za Gozd Martuljek pravijo, da je pasja vas, saj imajo pse vse hiše razen cerkve in gasilskega doma. To je znak, da se vsak zapira vase in se boji sočloveka. Slika našega okolja je porazna, imamo zabojnik, pa veliko ljudi meče predvsem ponoči smeti v Savo, tujci pa, kjer se jim zljubi, smeti se kopičijo za staro železniško progo, čeprav je tja dovoz z avtomobilom prepovedan. Ko so podirali progo in mostove, so vse skupaj pustili na travi, čeprav bi se dala trasa koristno uporabiti. Vas, čeprav turistično zanimiva, nima urejenih pešpoti, kjer bi domačin in gost lahko varno hodil. Glavna cesta je zelo nevarna. Dva starejša človeka, ki sta peljala mleko do zbiralnice, so skoraj do smrti povozili. Zrak zaradi Jesenic in tudi vaških kurišč ni več čist, kar občutita polje in gozd. Zdi se mi, da veliko več govorimo o varstvu okolja, nesnage pa je tudi vedno več.« Anton Koselj iz Upnice: »Ljudje, mi vsi onesnažujemo okolje, mečemo smeti v potoke ali jih vozimo na divja odlagališča. Premalo smo še osveščeni in za zdaj nam je še dokaj vseeno, kakšno naravo bomo zapustili prihodnjim rodovom. Tudi pri nas, v lipniški dolini, imamo ekološke probleme, v potokih Kropari-ca in Kamna gorica je veliko svinjarije, od smeti do kanalizacijskih odplak. Poletni pogin rib v Kroparid oziroma Upnici je zagotovo zakrivil človek, čeprav so po vaseh poskrbeli za smetnjake in zabojnike ter organizirali prevoz smeti, še vedno »živijo« divja odlagališča. Eno takih je, na primer, tudi v Rud niča h.« Živimo na tem svetu, kadar ga ljubimo. Človek je velika, umazana reka. (Tagore) (Nietzche) Vinko Magister, predsednik Ribiške družine Radovljica: »v okviru naše ribiške družine deluje posebna komisija za odpadke. Njena naloga je najti vsakogar, ki odlaga odpadke v Savo in v naše gojitvene potoke ali kako drugače onesnažuje vodo. Stalne onesnaževalce I je odkrila; težje pa je najti tiste, ki redno ali le i občasno mečejo v vodo smeti, v Kroparici je I letos poleti poginilo kar precej rib, ker je iz I bližnje galvanike zašel tudi strupeni cianid. V I Peračici smo našli že več starih gospodinjskih strojev. Resen problem je Sava. Onesnažujejo jo Veriga in še številni drugi. Povsem nemočni smo pri posegih, ki jih v potokih in rekah izvaja vodnogospodarsko podjetje. Ribiške družine pri tem nimamo nobene besede.« Tine Benedičič, vodja KŽK-jevega sadovnjaka v Resjah pri Podvinu Neznanje rojeva probleme Radovljica, novembra — Priznani kmetijski strokovnjak Tine Benedičič že vrsto let uspešno vodi sadovnjak v Resjah pri Podvinu. Navdušen sadjar je in, kot pravi sam, tudi naravovar-stvenik, ki mu ni vseeno, kakšno okolje bomo zapustili prihodnjim rodovom, v vsaki vreči umetnega gnojila še ne vidi hudiča. V pogovoru o tem, ali je kmetijstvo onesnaževalec okolja ali ne, pogosto omenja besede: zavedno ravnanje, strokovnost pri delu, razumne meje... Porast prebivalstva na eni strani in zmanjšanje števila predelovalcev hrane na drugi je privedlo do večjih potreb po hrani in do intenziviranja »kmetijske proizvodnje«, kar v preprostem jeziku pomeni, da je treba na istih ali celo manjših kmetijskih površinah pridelati več hrane - krompir- ja, mleka, mesa, sadja, grozdja... Pri takšnem načinu pridelovanja, ki se precej razlikuje od tistega iz časov naših dedov in babic, je veliko večja nevarnost za naravno okolje, še posebej, če se vsi, ki delajo v kmetijstvu, ne zavedajo, da so gnojila in škropiva ob nestrokovni uporabi prav tako nevarna kot bomba v rokah neveščega vojaka. Že v starih kmečkih knjigah so pisali, kako je treba ravnati z gnojnico, da ne bo tekla po dvorišču in odtod v potok. Nekdaj so takšne probleme veliko lažje reševali kot jih danes, ko je, denimo, na enem mestu osredotočeno tudi sto tisoč prašičev, še več kur. Še zdaj se nekateri radi hvalijo, da je njihova farma največja v Evropi. Ni problem pripeljati" krmo za tolikšno število živali (prašičev ali kokoši); velika nadloga pa je gnoj. Kam z njim? Najlaže ga je speljati v potoke in reke in izdatno onesnaževati okolje ali ga voziti na kup in zamočvirjati zemljišče. Precej težje pa ga je koristno uporabiti, ker na nobeni »industrijski farmi« površine niso v so- razmerju s številom živali. Drugače je v govedorejskih hlevih: prireja mesa in mleka temelji predvsem na doma pridelani (sveži ali posušeni) krmi, krmila so le koi dodatek, številčnost črede je usklajena s površinami, zato tudi ni problemov, kam z gnojem in gnojevko. Za številne ekološke probleme v Sloveniji je kriva nepravilna politika, ki jo pri nas vodijo že polna štiri desetletja, in neupoštevanje spoznanja, da mora biti številčnost črede usklajena z obsegom kmetijskih zemljišč. Pri nas gre za velika nesorazmerja: na eni strani imamo veleposestva, večja kot so bila nekdaj grajska, na drugi majhne kmetije, za katere že od prve ustave naprej velja enak zemljiški maksimum, četudi so se od tedaj do danes razmere v kmetijstvu že korenito spremenile. Kako nevarna so za naše okolje škropiva in umetna gnojila, je vprašanje, ki pogosto buri porabnike hrane. Inženir Tine Benedičič še ne vidi v vsaki vreči umetnega gnojila »grešnega kozla«. Res je, da lahko zaradi nestrokovne in nedosledne uporabe gnojil in škropiv zaidejo nevarne snovi tudi v podtalnico, še zlasti na območjih (Sorsko polje), kjer je zemlja plitva, in da si človek lahko s temi snovmi ogrozi življenje. Pa vendarle: brez škropiv in gnojil si ni mogoče predstavljati pridelovanja hrane in blažitve lakote, ki še vedno kraljuje v nekaterih delih sveta. Ekološke probleme rojevajo neznanje, nestrokovnost, nedoslednost... So tisti, ki so v šestdesetih letih zaprli kmetijsko šolo v Poljčah, na to kaj pomislili? Ivan Kepic, direktor Tehnikovega tozda Komunalne dejavnosti v Škofji Loki Prednost vodnjakom na Sorskem polju Škofja Loka, novembra — Da bi škofji Loki zagotovili dovolj pitne vode, brez težav premoščali sušna obdobja, morebitna onesnaženja vode in okvare na po Ijanskih cevovodih, bodo zgradili nova zajetja. Možnosti se kažejo tako na Sorskem kot na Praprotnem polju. Škofja Loka že šestnajst let dobiva 70 do 85 odstotkov potrebnih količin vode iz Poljanske doline, druge pa, iz zajetij in črpališč v bližini Škofje Loke. Ljudje in industrija porabijo iz loškega vodovoda (brez požarne vode) 2 do 2,3 milijona kubičnih metrov vode oziroma povprečno približno 6000 kubičnih metrov vode na dan. »Z onesnaževanjem vod, spodnjega studenca v Hotovlji decembra 1984. leta smo izgu^ bili okrog 1600 kubičnih metrov vode na dan. Na vzrok onesnaženja ue moremo z gotovostjo pokazati,« je dejal Ivan Kepic, direktor Tehniko* 've temeljne organizacije Komunalne dejavnosti. »Verjet- no je vzrok v_porušenih podzemnih slojih j50 metrov stran od vodnega izvira, kjer so se posledice premika zemeljskih plasti pokazale 150 metrov višje od izvira. Delno smo izgubljene količine vode nadomestili z vključitvijo novih vodnih virov v Hotavlji in iz zajetja na Trebi ji, občasno pa smo nekaj vode dobili tudi iz Kranja.« Da bi škofjeloškim porabnikom zagotovili dovolj vode, bodo iz Sorskega ali Praprot-nega polja zajeli dodatnih 30 do 50 litrov vode na sekundo, to je približno 2500 kubičnih metrov na dan. Eden od teh virov jim bo lahko nadoknadil primanjkljaj vode tudi v suš-nlhUbdObjih in primerih onesnaženja ali okvar poljanskih virov oziroma cevovodov. »Na osnovi analiz voda Sorskega in Praprotnega polja dajemo prednost vodi iz Sorskega polja, ki tudi po polnitvi akumulacije vodne elektrarne Mavčiče ustreza predpisom za pitno vodo, ima dokaj dolg tok pod zemljo in 25 do 35 metrov debelo krovno plast. Črpal1 bi jo 45 do 47 metrov globoko, nekako na sredini vodnega sloja tako da bi se lahko ognili morebitnim usedlinam na <'.nu aii presahnit v i vira, ko bo vodo črpala tudi Ljubljana. Vodnjake bi napravili v gozdu, ;ih ogradili s primernim varovalnim pasom, tako da kmetijska proizvodnja na poljih ne bi bila okrnjena. Razen, če bi podrobne analize spremljanja stanja kakovosti vode zaradi gnoja, gnojevke, gnojil in škropiv pokazale škodljive vplive. Takrat bi se pač morali pogovoriti tudi o varovalnem pasu na poljih, s katerim bi zaščitili podtalnico, ter o nadomestilu za okrnjene kmetijske površine,« je dejal ivan Kepic. »Praprotnc polje je za zajetje vode manj primerno, ker ima dokaj tanko krovno plast, na podtalnico pa ima velik vpliv voda iz bližnje reke Sore. Blizu je tudi cesta, težke kovine, oljni madeži.« »Stroški gradnje bi bili večji na Praproinem polju, stroški j obratovanja pa na Sorskem i polju. Vrndar pa na odločitev, ki še ni padla, denar ne bo ' smel vplivati, pač pa kakovost in možnost zaščite vode.« P.ed začetkom kloriranja vode v loškem vodovodu ob koncu sedemdesetih let je bilo kar 55 odstotkov vzetih vzorcev vode neprimernih. V času kloriranja s tekočim klorom, to je do 1977. leta, je bilo 11,3 odstotka neprimernih vzorcev, v letih od 1979 do 1984 še 7,3 odstotka, lani in letos, ko imajo plinski klorinator in odtok vode tudi s Trebije, pa 3,8 odstotka. Zajete vode morajo stalno klorirati. Poljanski svet je kraški, bolj ali manj porozen, voda pronica skozi zemljo manj očiščena, s sabo prinaša klice, ki se razmnožujejo. V vodi so tudi drobci kamenin; debelejši se med potjo po ceveh usedejo in se izločijo iz vode. Veliko škode utegne napraviti poljanski vodi nelegalno odlagališče »komunalnih« odpadkov občine Idrije, kjer so tudi nevarni odpadki. Deponija ni tako pripravljena, da bi izcedne vode lahko lovili in čistili, zato utegnejo teči v žirov-ski potok Raskovec ter vplivati na slabšo kakovost vode potoka in reke Sore. O času in načinu sanacije deponije se škofjeloška in idrijska občina dogovarjata. Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. (Kitajski pregovor) Andrej Globočnik, zaposlen v jeseniški Carinarnici na Podkorenu: »Delovne organizacije so morale imeti čistilne naprave in jih tudi namestiti, saj je zrak zelo onesnažen. Nič bolje se ne godi vodam, zato bi moralo biti na bregovih več čistilnih naprav za odplake mest in vasi. Kljub vsemu pa se mi zdi, da radi kažemo na druge, velike onesnaževalce, nam samim pa ni mar, kakšna je neposredna okolica stanovanjskih blokov. Kar poglejte po jeseniškem Plavžu—znatno čistejši bi lahko bil.« Anton jensterle, zaposlen v Železarni, doma s Podrnežakle: »včasih je veljalo, da je Podmežakla najbolj onesnažen del Jesenic, danes še zdaleč ni več tako. Zaradi odpraše-valnih naprav v neposredni bližini in v okolici Železarne sploh ni več toliko dima in prahu kot včasih. Res je, da Jeseničanom v znatni meri prizanaša veter, ki odnaša dim drugam. V sami Podmežakli pa je pri vseh stanovalcih čutiti večjo skrb za lepo okolico, saj imamo dve leti zabojnike, vsako leto najmanj dvakrat pa kraj z organizirano očiščevalno akcijo še bolj počistimo.« Mateja Cepin iz Škofje Loke, učenka 8. razreda osnovne šole Petra Kavčiča: »Priznam, da o varstvu okolja ne razmišljam veliko. Vem da imamo v šoli zeleno stražo, ki skrbi za čisto šolo in njeno okolico pa za cvetje, večkrat pa imamo tudi očiščevalne akcije. Pazim, da odpadkov ne mečem po tleh, za drugimi pa jih tudi ne pobiram. Se vedno gre preveč odpadkov mimo košev. Škofja Loka se mi zdi še dokaj čisto mesto. V tovarnah bodo morali skrbeti, da bo taka tudi ostala, da ne bodo spuščali škodljivih dimov v zrak.« Mara Ravnikar, upokojenka iz Kranja: sli kar Ljubo Ravnikar je užival v gorenjesavski dolini. Vedno je govoril, da gre tja, kjer se sliši, da se nič ne sliši. Ob tem se je duševno in telesno ohranjal. Kam pa danes lahko greš? Nič več ni teh lepih potk, ki so kar vlekle ven, da si hodil peš. Povsod avtomobili, samo dirjanje. Z novo cesto, ki bo prišla iz Karavank, bomo podrli še to idiliko, kar je je Gorenjski ostalo. Ne razumem, zakaj razprodajamo našo zemljo za tako ceno, da nas bodo naši zanamci kleli in sovražili. Kaj bodo sploh počeli? Kmetovali ne bodo, ker na cesti trava ne raste. Ena sama pest nas je, pa hočemo vse imeti. Je bilo treba podreti železnico? Modri nismo, pametni nismo, za vsem le hlastamo, inficirani smo od nečesa, česar ne vidimo, česar nismo pojedli, pa vendar smo polni tega: hrupa, zastrupljenega zraka, nemira. Bolni smo, čeprav nismo bolni...« Pavla Bregar, zaposlena v Podjetju ptt na Jesenicah, s Hruške: »Prav je, da se družba vedno bolj zaveda posledic, ki jih prinaša onesnaževanje okolja. Precej industrijskih onesnaževalcev je, žal, še brez ustreznih čistilnih naprav. Zato zrak, vode in okolje nasploh prekomerno onesnažujejo. Ljudje sami že občutijo zelo nezdrave posledice in vidijo, kako se narava spreminja in umira. Prav je, da se ekološka zavest prebuja, prav pa bi tudi bilo, da bi se ekološke odgovornosti za prihodnost zavedal sleherni posameznik v okolju, kjer živi ali dela.« Nataša Vreček iz Radovljice, študentka pedagoške akademije v Ljubljani: »S pravim odnosom do okolja bi morali začeti v šoli, pri oblikovanju otrokovega odnosa do vseh stvari, med njimi tudi do okolja in njegovega var-sb'a, do soljudi, vsega pa samo vzgoja v vrtcih in šolah ne more narediti, ampak je pomemben tudi odnos staršev. Otroci namreč v naravi pri vseh stvareh najprej posnemajo starše. Glede varovanja naravnega okolja ne razumem ljudi, ki pri tem delajo in o tem odločajo, da sprejemajo tako škodljive odločitve, na primer pri zemlji, ki jo pozidavamo in drugače uničujemo, uporabili pa bi jo lahko za koristnejše namene. Zemlje sicer manjka, zato pa moramo z njo pametneje ravnati. Ekološka zavest prodira prepočasi, še vedno več govorimo kot naredimo. Če bom kdaj šla učit v šolo, bi rada tudi na tem področju nekaj dosegla; seveda, če me bodo podprli tudi starši«_ Zdravko Knific s Posavca, avtoprevoznik in lovec: »Gozd ne bi smel propadati, saj je nenadomestljiv in moramo z njim živeti. Gozd pa nam tudi pokaže, ali je v našem okolju vse v redu ali ni. Onesnaževanje zaradi plinov in drugih nadlog žal že prodira v gozd. Nasploh smo pri varstvu okolja in pri snagi v primerjavi z drugimi državami pravi zanikrneži. veliko sem na cesti in vidim divja smetišča pa tudi smetišča, kjer pa odpadki sploh niso pobrani. * iz jeseniške klavnice še vedno spuščajo v Savo nesnago, pod Tekstilindusom v Kronju ic Sava še vedno črna, problem še vedno ostaja jeseniška Železarna, v trm nam uhajajo strupeni plini itd. Ljudje se v pogledu varstva okolja še nismo kaj prida spremenili. Delamo po starem, čeprav je že marsikje za zdravo okolje prepozno, in niti ne pogledamo, kje živimo.« Odlomek iz poeme Šel je popotnik skozi atomski vek Sel je popotnik skozi atomski vek in gledal, kako so drevesa bežala i: nje- 8a- . . Pohitel je za njimi: Drevesa, nikar! če pojdete ve, pojdejo tudi vaše sence, in če pojdejo, kam naj ležem jaz popotnik, truden od hoje skozi atomski vek? Drevesa pa so s svojimi sencami bežala naprej. — Nikar, nikar! je klical za njimi popotnik. —Če pojdete ve, pojdejo tudi vrtovi, saj se jim bo tožilo po vas. in če pojdejo vrt>vi, pojdejo tudi ptice, saj se jim bo tožilo po njih, in če pojdejo drevesa, vrtovi in ptice, pojde tudi ljubezen, in če pojde ljubezen — Vendar drevesa ga niso poslušala in so bežala naprej, zapuščajoč atomski vek. Vladimir Pavšič Matej Bor Marjan Šolar iz Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije Gozd le od daleč izgleda zdrav Bled, novembra — »Če gozd pogledamo pobliže, ugotovimo, da je z njim nekaj narobe, v njem je precej več sušic kot nekdaj, drevje nenavadno močno semeni, veliko dreves ima rumene in rjave iglice ter presvetljene krošnje, prirastek lesa upada, število škodljivcev je poraslo, li-šaji, ki so znanilci čistega zraka, izginjajo, spremembe so vidne tudi v celicah in pri dednih zasnovah v kromosomih...«, ugotavlja Marjan Šolar, priznani gozdarski strokovnjak z Bleda. Gorenjski gozdovi sodijo med bolj poškodovane v Sloveniji, pri čemer zaradi naravnih ujm v preteklih letih (ve-trolom, žledolom) izstopa kranjsko gozdnogospodarsko območje. Strokovnjake je to spoznanje presenetilo, vendar so jih raziskave o vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah prepričale, da gre zares za večjo poškodovanost. Kemično so analizirali iglice na osemnaj- stih mestih in le na eni točki, na Javorjevem vrhu nad Preddvorom, so bile količine žvepla normalne. Iz tega je mogoče sklepati, da je Gorenjska močno »obremenjena« z domačimi in uvoženimi škodljivimi snovmi, ki jih v zrak spuščajo tovarne, posamična kurišča in prevozna sredstva. »Večjo poškodovanost gozdov v nižinskem pasu lahko mirne duše pripišemo domačim, lokalnim onesnaževal- cem, povečano poškodovanost nad 1200 metri nadmorske višine pa daljinskemu, mednarodnemu transportu onesnaženega zraka. Analize kažejo, da so za poškodovanost drevja v pasu proti gozdni meji najbolj krive onesnažene padavine (teh je tam tudi zelo veliko), ozon in fotooksidanti, ki nastanejo iz dušikovih oksidov pod vplivom sončnih žarkov,« pravi Marjan Šolar. Večina gorenjskih gozdov je zdaj v stanju nekega stresa in vsako povečanje onesnaženosti zraka bi sprožilo hitro propadanje gozdov. Zadnji čas je bil, da je Jugoslavija pred dobrim mesecem podpisala ženevsko konvencijo, s katero se je obvezala, da bo emisijo škodljivih snovi iz leta 1980 zmanjšala do leta 1993 za 30 odstotov. Ozdravitev ozračja pa je nujna tudi za mirno sožitje s sosednjimi državami. V blejskem gozdnogospodarskem območju je ogrožena dobra polovica drevja, vsako triindvajseto drevo pa že propa- da; v kranjskem je stanje še slabše, saj sta ogroženi dve tretjini dreves, propada pa ze vsako trinajsto drevo. Najbo je poškodovana jelka, sledi J', smreka. »V letošnjem letu, ki je po rastnosti, rodnosti in vitalnosti neobičajno, opažamo manjšo poškodovanost gozdov oziroma vsaj upočasnjeno napre" dovanje poškodovanosti, ven: dar nas to ne sme uspavati pr> prizadevanjih za ozdravitev ozračja. Čeprav na gozd škodljivo vplivajo bolezni, škodljiv? ci, vremenske ujme in drug' dejavniki, je nedvoumno, da Je glavni razlog za oblike in oD' seg propadanja gozdov prekomerno onesnažen zrak.« Na Gorenjskem imamo ene' ga velikega onesnaževalca zraka, to je jeseniško Železarno, ter veliko število srednje velikih, del pa prispevajo tudi zasebna kurišča in prometna sredstva. V okolici tovarn, puhajo v zrak največ škodlJ! vih snovi, so gozdovi najbou poškodovani. Matjaž Rozman o ekološkem gibanju in delu ekoloških skupin Mladini ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem Škofja Loka, novembra — »Težko rečem, ali je demonstracija najprimernejši način, da mladi zahtevajo bolj pošten odnos do okolja; trdim, da je to za nas edini način,« pravi Matjaž Rozman, učenec tretjega razreda srednje družboslovno-jezikovne šole v Škofji Loki, član ljubljanske in šolske ekološke skupine ter koordinacije slovenskih ekoloških skupin, ki deluje pri republiški konferenci ZSMS. »V ekološko skupino sem zašel po naključju. Kot učenec srednje šole za elektroniko v Šentvidu (kasneje sem se pre-šolal v Škofjo Loko) sem s pomočjo predavatelja za biologijo pripravil zanimivo ekološko igro. V šoli so jo zelo dobro sprejeli in če sem jo hotel predstaviti tudi v drugih šolah, sem moral dobiti neko organizacijsko zaslombo. Dobil sem jo v ljubljanski ekološki skupini, v kateri sem, potem ko sem videl, s čim se ukvarja, postal navdušen član,« je povedal Matjaž Rozman. Ekološka skupina dela pod okriljem mestne konference ZSMS, lahko pa bi tudi v socialistični zvezi, saj razen moralne podpore bolj otipljive pomoči tako ali tako ne dobiva. Skupina je še maloštevilna: od petnajstih članov jih zares dejavno sodeluje sedem, osem. Vsi so mlajši, predvsem študenti, imajo pa tudi strokovno močne člane: zdravnike, kemike, biologe. Delo skupine se ne podvajazdelomdruštva za var- stvo okolja, ki deluje strokovno, raziskovalno. Ekološka skupina je skupina zagnancev, ki se izražajo predvsem mani-festativno, demonstrativno, ki osveščajo, kažejo, kje narava najbolj boleče kriči. »Osveščenost ljudi se povečuje,« meni Matjaž Rozman, »čeravno kot družba še zdaleč nismo osveščeni. Osveščeni bomo tedaj, ko bo dopuščen referendum o gradnji nove jedrske elektrarne, ko ne bomo več lokalno gledali na ekologijo, ker nima meja, navsezadnje tudi, ko bo več ljudi sodelovalo v različnih oblikah ekološkega gibanja. Smo alternativni, ne zeleni, s katerimi nas nekateri zamenjujejo. Kot al-ternativci si prizadevamo za pozitivne spremembe v okviru našega sistema, ki ga ne želimo rušiti. V ljubljanski ekološki skupini negujemo stike s tujino, predavamo po srednjih šolah, opozarjamo na umiranje gozdov zaradi kislega dežja, na nevarnost jedrske energije, na alternativne vire energije, kot so energija iz vetra, morja, bioplinov, termalnih voda in podobno, o katerih iz- koriščanju pri nas še nismo začeli misliti. Pri delu nas ovira predvsem pomanjkanje denarja. Radi bi ga za tiskanje biltena, za sodelovanje z Evropo, udeležbo na mednarodnih taborih, seminarjih, posvetih-*. Matjaž Rozman sodeluje tudi v šolski ekološki skupini, kjer se ukvarjajo predvsem z dvema onesnaževalcema: rudnikom urana in Termiko. Stališče skupine v zvezi z rudnikom je, da bi moral rudnik poskrbeti za varnost in da bi morala opravljati raziskave polčg inštituta Jožefa Štefana še ena neodvisna tuja strokovna skupina. Glede Termike je pač treba počakati na uresničitev sanacijskega programa, videt' rezultate in nato ukrepati. Kot zastopnik koordinacije slovenskih ekoloških skupin je Matjaž Rozman sodeloval tudi na nedavni problemski konferenci o varstvu okolja v loški občini, kjer se je spotaknil predvsem ob zahtevano cenzuro pisane besede o rudniku urana, ob manjkajočo rudniško čistilno napravo in ekonomsko upravičenost izkoriščanja uranove rude v Žirov-skem vrhu. Z novo cesto iz karavanškega predora se Gorenjski bliža najhujši poseg v naravo Ljudje, samo eno Gorenjsko imamo Šel je popotnik skozi atomski vek in gledal, kako so drevesa bežala iz njega... Kaj čaka ta ubogi sveti se je v svojih vizijah zavedal že takrat,, ko beseda ekologija še uveljavljena ni bila. Precej je potoval po svetu, doživljal od premogovega prahu in plinov opustošeno industrijsko Po-rurje, občutil debelo londonsko meglo, ki ni pustila dihati. Pisalo se je leto 1953. Londonski Times je takrat prvič objavil za londonsko meglo i/raz smog... Takrat je bilo pri nas še malo prometa na cestah, industrija se je šele razvijala, v Savi in Ljubljanici pa je že bilo čutiti spremembe. »S kozmičnega stališča sem čutil, « pripoveduje danes Matej Bor, »kaj se dogaja s človekom, kaj nam obeta atomska katastrofa in bližajoča se ekološka bomba, načeta tam zunaj, v Porurju, v Londonu. Takrat je nastala tudi moja poema Šel je popotnik skozi atomski vek. Mislil sem že, da sem šel v črnogledosti predaleč, ven sem hotel vreči tisto o bezanju dreves. A poglejte, danes se, žalibog, uresničuje to moje videnje. Čutil sem potrebo po javni razpravi o onesnaževanju okolja, o posegih v naravo. Do tega je prišlo v Klubu kulturnih delavcev v Ljubljani in v PEN klubu. Dr. Avčin je naša razmišljanja zapisal v delu Človek proti naravi. Brali smo tudi uspešnico Rachel Carsten Tišina pomladi. Bili smo pobudniki za prevod te knjige. Z njo se je v Ameriki začelo gibanje o ekologiji- Zd ižene države so bile ekološko najprej prizadete. Knjiga je izšla pri nas, a. žal, ni doživela takega odziva, kot po svetu« Leta 1971 se je osnovalo gibanje za varstvo okolja v Sloveniji in Vladimir Pavšič -Mat"i Bor je bil prvi predsednik Skupnosti za varstvo okolja Slovenije, Predlagali so ustanovitev jugoslovanskega sveta za varstvo okolja, po vseh republikah in glavnih mestih so nastajali sveti za budno spremljanje nevarnosti, ki grozi njihovim mestom in okolici. Zagrebški svet spremlja delovanje atomske centrale v Krškem. Pridružili so se nam tudi drugi, planinci, hortikulturna društva, univerze... Dobili smo prve varstvene inštitute. Preprečili smo nekaj načrtov, ki so hoteli grozovito spremeniti podobo Slovenije. Prvi je bil boj za Sočo. ki so jo hoteli spremeniti v energetski objekt. Ne le. da smo ohranili izgled Soče in njene doline, mogoče smo preprečili tudi katastrofo, če bi postavili jez, bi bil lahko ob potresu čez nekaj let Kobarid drugi Longarone. Drugo je bilo Rudensko polje, to je bil boj za plodno zemljo. Danes berem o blejski obvoznici. Nekako čudno je bila izglasovana. Ne vem, kako more io delegati najprej glasovati proti, potem pa za, saj vendar pridejo na sejo z mneniem svoje baze. Toda ne le blejska ( ovoznica, naj bo severna ali južiia, Gorenjce čaka še hujši po^eg v naravo. Najbolj brutalen, nečloveški doslej: cesta, ki bo prišla iz karavanškega predora. To bo strahotno. Prinašala bo le hrup in strup. Ne razumem naših ljudi. Našo zemljo dajemo za gradnjo ene najbolj promelnih žil v Evropi, za povezavo med Hamburgom in bližnjim Vzhodom. Sam strup izpušnih plinov bo prina- šala. Zamislite si na tisoče in tisoče tovornjakov, ki bodo drveli skozi Gorenjsko. Brez omejitev! Slovenija je 50 odstotkov gozdov. Če bodo umn1, Slovenije ne bo več. Prvotna trasa je bila načrtovana P° slabši zemlji otoškega polja* na oni strani letališča. Zdaj Pa pravijo, da bo šla mimo Radovljice. Varnostniki narave se niso preglasno oglašali, ker mislili so, da bo to samo mo: dernizacija stare ceste. Zda J pa se je izkazalo, da bo štiriP3' sovnica, stara cesta pa bo ostala za lokalno cesto. Ta« najlepša dolina Gorenjske bo prerezana s širokim beton: skim trakom. Ko bi bila vsaj dvopasovnica z izogibališčr Če je že nujno štiripasovnica> naj jo vsaj potegnejo v dven trakovih, eno na oni, drugo na tej strani. Podoba krajine pi bila tako manj prizadeta. v vsakem primeru pa naj bo gra-jei i tako, da nam bo vsaj delno prizanešeno s hrupom 'f1 strupenimi plini. S poglobitvijo, z nasadi ob cesti. Prema'0 se zavedamo, da imamo sam0 eno Gorenjsko, eno SloveniJ0' Odločitev za to cesto je usodna zmota. Govorimo, da bo za turiste ; za turizem so zanimiv nrrni, tihi kraji. Zamislite s| Gorenjsko čez deset, dvajse* let. Radovljica z blejsko okoh' co utegne postati industrijsko somestje Jesenic, najlepši de' Slovenije bo obsojen, da P0' stane drugo industrijsko P°' rurje z meglo, slabim zrakom« ropotom na cesti in v zraku, J letalskim koridorjem, ki ti v najlepših dneh zamegli nebo- Medicina dela mora opozarjati to Pravočasno ukrepati Delavci se branijo slušalk jJ5**. 20. novembra - v mi-Ju"h letih je bilo zaradi obračanja šamotarne na Jeseni-veliko silikoznih obolenj. Si-n * epidemija okvare sluha, že P"1 osemnajstletnikih, ki se ne jjjjjejo odreci glasbenim slušal- čutT desetleti» bomo boleče ll« pogubne posledice neodpornega onesnaževanja,« prali đr- Brane Ceh, ki se je v Catni ambulatni jeseniške l0g^arne specializiral za eko- čei?k-Simist sem' res nam nav" * »ije. Ljudje se sploh ne za- 2 •,0' v čem živijo. Bojim se, no * i nasa ek°l°ška zagna-wft .Ie trenutna. Zavest se res DortPl' a. i° ie treba materialno u?.pred »n ji dati trdno osnovo, Nekoje pa strogo kaznovati. Dri ameriški strokovnjak mi je JJJPovedoval, da v nobenem lj-erjškem pristanišču ne dovolj kapitanu dvigniti sidra, če ni.mu dokazali, da se je iz dim-jjjjj Pokadil črn dim. Šele,ko lak? izJemno visoko kazen, nadaljuje pot. Uovek ni nič več vreden kot binivi4a» če me razumete. Vsak U1°ski krog je tudi obramba in na koncu ne bo ostal človek, ampak narava. Kako je danes, pa vemo: čistilna moč reke sploh nima pravega učinka, Nemci dokazujejo, da je divjačina ob avtocestah neužitna... Jesenice po krivici veljajo za zelo onesnaženo slovensko mesto. Železarna postopoma vgrajuje čistilne naprave, mesto pa ima izjemno srečo, da leži v majhni vetrovni dolini, iz katere veter stalno odnaša prah in dim. Dolgoročna rešitev je le v zaprtih, čistih tehnoloških industrijskih sistemih, v sanacijah starih naprav in v tem, da se pri gradnjah pokažejo čisti računi Res je ekologija draga, a so dra ge tudi posledice. Če želimo imeti manj bogate, a zdrave ljudi, se mora ekološka vzgojna ura začeti že doma, v vrtcu in šoli, na vsakem koraku. V minulih letih so bili na Jesenicah številnejša obolenja zaradi zaprašenosti. Dokler je stala samotama, je bilo več silikoze. Zdaj opažamo epidemijo okvare sluha, vendar to ni nikakršna jeseniška posebnost. Osemnajstletniki prihajajo s slušno okvaro zaradi glasbenih slušalk in poslušanja moderne glasbe. Slušalka je agresivna stvar, a jim v šoli tega nihče ne pove. Hrup je res velik problem. V tujini kmet na polju orje s slušalkami na ušesih, pri nas jih delavci v hrupnih obratih sploh nočejo nositi. Zdaj v Železarni pripravljamo analizo delovnih mest za benefi cirano dobo. Zbiramo tudi eko loške podatke. Na najbolj ogro ženih mestih opravljamo meri tve. Pomen teh meritev in medi cine dela ni v tem, da čaka in ugotavlja, kje so in kakšne so zdravstvene posledice, temveč da pravočasno opozori, kje je ogroženo zdravje delavcev in kje je treba takoj primerno ukrepati. Sokolje in človekovo zdravje Odgovornost za prihodnost ^ezniki — »ohranimo okolje, »vL*? »odo potomci govorili o S kot o modernih barbarih, J*0 J8 račun narave poveliče-JJ!1.* moderno tehnologijo«, zdravnik dr. Jože Mozgan Itei rl Vsen P°seSih v naravo, S|e,9°volj premišljenih, s po-in ^1Carni, ki se kažejo pozno morda celo v naslednjih ge-ZaJ^'Jah, je vedno najbolj pri-nik? naJmanj kriv. Kot zdravite? me zat0 še P°sebno boli, *drane bo ruhče odgovoren za jJaystvene posledice, ki jih DoVn tj0 imela' na Primer, Levitev in delovanje Termi-sq ai1 Rudnika Žirvoski vrh. To s^ragi eksperimenti v okolju nKledicami na ljudeh. Izkuš-prj,Domo potrebovali tudi še v plodnosti, zato ne vem, za-d0 ni raziskav, namenjenih S^ročnemu preučevanju gov ivega vpliva takih pose-v naravi in na človeku.« Ali * 'Kia medicina dovolj ?jnjaf da bi lahko obro preučila škodljive PIlVP Ha rlm/PtVn? na človeka? i Medicina tega na fakulteti UCl' izkušnje pridejo Snp"' "^"»"jc p; lim • ' s Prakso in strokovni i '?P°Polnjevanjem. Toda kiv'aJko ugotavlja zdravnik, ■"K dan vidi kvarne vplive okolja na bolnikih v svoji am-bulati? Oceniti posledice je zelo težko, saj ni na voljo nobenega izhodiščnega podatka. Bomo zato prepisovali podatke iz tuje literature, ki pri nas veljajo ali pa tudi ne?« Vendar pa so ljudje vse bolje osveščeni. Glasno zahtevajo varovanje okolja, je to že znak zavesti, da imamo za zanamce le eno okolje? »Mladi to zahtevo glasno izražajo. Mislim, da bo družba Okolje in človekovo zdravje Medicina je predolgo čakala Dr. Tone Košir, zdravnik: »Namesto da bi medicina glasno opozarjala na nevarnosti, ki ob posegih v naravo odsevajo na človekovem zdravju, je predolgo molčala. Ni dovolj, če medicina le zdravi, preprečevati mo- ra.« storila korak dlje, ko bo dose ženo pravilno ravnovesje med družbenimi vrednotami. Gotovo so neprijetne oblike, s katerimi hočemo spreminjati, kar je bilo zgrešeno. Vsebina pa je prava. Menim, da, na primer zaposleni v rudniku urana ve do za nevarnosti, vendar * prizadevajo, da bi jih zmanjš li. Zato ne bi smeli biti tarčč očitkiv; draga šola, ki jo ima mo z rudnikom, se je začela že dosti prej. Ni pa seveda edina pri nas. V lepe kraje smo natrosili umazano industrijo, zastrupili reke, zrak; nihče ni vprašal ljudi, nihče jih ni poslušal.« Najbrž bi moralo varstvo okolja postati tudi sestavni del vzgoje? »Res, čeprav so posamezna okolja pri tem že doslej izstopala. V Selški dolini, na primer, je bilo obvarovanje Ru-denskega polja izraz zavesti, da je treba varovati, kar je narava tako skopo delila med hribi - ravnino. Napredek je lahko tudi drugačen, ne tak, da zasvinjamo okolje. Potomci o nas ne bi smeli govoriti kot o modernih barbarih, ki so videli le moderno tehnologijo, narave z njenimi zakonitostmi pa jim ni bilo mar.« °trošništvo in varovanje okolja ^Napredna« potrošnja in škodljiva« varčnost » *n\ — je varovanje okolja za Kr,-j kqt?tere res nekakšna moda. s dqtj 0 Je mogoče na trgu pro-enako škodljivih ^£'Kov? Davek potrošništvu se JJJJ *P*Oh ne spreminja; celo rtio v^arstVu okolja beseduje-Vem Sl °d kraja, včasih niti ne ^kn«'c,a sta ti dve besedici za • Dostali že kar krila*i-D°Vsfi° !a"ko uporabljajo vse-^av 'n v različne namene. Kraj, na to opozarja dr. Ana £avoH Star'man, direktorica '1 hi,?a Za socialno medicino »no Kranj *arjar niki sm0 začeli opo" fojfaV na preveliko uporabo Šr-PV industrija pa je to k ?at,Dlla za reklamo, ki kupca %q Kaja- Poglejte, vsak dan \ i, ,'J osveščeni, zato kupi-^o }no stvar cel° dražje, °ko|L pri tem varujemo % ij.*ako nam trobi rekla- skriva v pralnem katerem proizvaja ff'>';t!,(lV . prave mali ki so. mimogre-tovarne delergentskih odplak, bodo z novim pralnim praškom novemu okolju, še posebej pa vodotokom škodljivo kemikalijo v njem še naprej med onesnaževalci okolja. Res skoraj povsem neškodljive odplake po pranju so le pri uporabi mila. Zato se v svetu tudi za pranje perila znova bolj uporablja milo v raznih oblikah. Ali bi lahko našli izdelek, na katerem bi lahko upravičeno blestel napis »neškodljiv za okolje«? »Zelo težko. Ne morejo ga imeti avtomobili, čeprav v svetu, in nekaj tudi pri nas, že ukrepajo: bencin brez svinca, omejitve hitrosti in podobno. Težko si je v sedanjem času predstavljati enakovredno zamenjavo za avtomobil. Toda kolo je zadnja leta postalo ne navadno popularno, nekaj tudi na reČun svoje neškodljivo sti'. Ali pa drugi primer. Vra sih so vedeli, da se na zračnem in suhem les dolgo ohrani, danes pa ga ne znamo zaščititi brez največkrat zelo škodljivega premaza.« Nekaterea sredstva ali predmete že zamenjujejo za manj škodljive in se odločajo za milejše postopke. Ali s tem že varujemo naravo? »Sploh ne. Tako imenovana neškodljiva sredstva in postopki so le del varovanja. Veliko pomembnjejša je odločitev za varčnost pri materialu in energiji. To lahko zavestno počne vsak posameznik, če se otrese potrošništva. Tudi celotna družba naj bi se tako usmerila.« Stari reki ne veljajo več. Voda, ki preteče devet kamnov, ostane s kemikalijami zastrupljena še naprej. Hrup je okoli nas, nekateri pravijo, da so se ga navadili. Toda hrup posega v človeško dušo in spreminja ljudi, čustveno jih hrup ne moti več. Tako kot nekaterih ne moti urbanizirana pokrajina, saj so vse lepe doline pozidane ali vsaj prepredene z daljnovodi. Vse za ceno napredka, pravijo nekateri. Ali se sploh da preživeti, ne da bi plačali napredku visoko ceno onesnaženja? »Mislim, da smo sposobni. Le da smo bili predolgo mlačni do klicev, opozarjanj in pojavov. Še posebej zamerim medicini, ki je stala povsem ob strani, ki ni opozarjala na posledice onesnaženja okolja, namesto da bi bila prva pri tem. Ne medicina, krajani Trate so prvi opozorili na škodljive vplive industrije, še posebej Termike. Napaka medicine je, da se odziva šele naknadno; kdaj pa se sliši zdravnikov glas, kdaj se jih vpraša za mnenje, ali bo neka tovarna prehrupna, ali bodo ljudje v bližini prizadeti zaradi takih in drugačnih vplivov? Skratka, medicina bi to morala preprečevati, odločno odsvetovati, napovedati morebitne posledice. Tudi to je njena naloga, ne le zdravljenje posledic« Ali lahko v imenu napredka sploh kaj počnemo, ne da bi pri tem preveč posegali v naravo? »Imamo popolno pokrajino, sposobne ljudi, lahko tudi boljše živimo - če smo le odgovorni za svoja ravnanja v okolju. Kaj pa se dogaja? Ob avtocestah se suši drevje, v hrani je veliko kemije, in še več je bo... Nekaterih vplivov na okolje in ljudi ne preučujemo, čeprav je to velika neodgovornost. Kaj pa je to drugega, kot neodgovornost, če je treba zaradi nevarnosti odseliti ljudi od objektov !« Pravimo, da mora ta odgovornost do okolja dozoreti v človeku. »Kajpada. A na žalost dozori ob osebni prizadetosti, ki ji nato sledi še kolektivna. Čakali smo, da se je v nas zbudila ta zavest, kar pa za medicino ni nobeno opravičilo. Medtem pa smo dopustili, da je nastalo to, kar zdaj imamo. Mislim, da je zavest o tem, kaj nam grozi, zavedanje, da so možnosti ka-tastof vendarle precejšnje, zmožna marsičesa. \'e protesti, zavest o nevarnosti lahko prepreči gradnje nukleark. Informacij ima znanost dovolj, to je vir celotne predvidljivosti. Odgovornost za danes in jutri pa je zato toliko večja« Janko Možina iz Dolenje Dobrave, strojni tehnik v Rudniku urana Zirovski vrh: »Nisem dosti razmišljal o varstvu okolja, dejstvo pa je, da bi morali vsi, ne le rudnik, vse napraviti za čisto in zdravo okolje. Na Dobravi je predvsem kmetijska dejavnost, ki še toliko manj prenese onesnaženje. Kolikor vem, zaradi rudnika na mesu in mleku ni sprememb, tudi ne morem reči, da smo zaradi rudnika ogroženi. Spomladi je bila zelenjava res bolj rjava in pikasta, vendar je bila taka tudi drugje, najbrž od Černobila. Na naši solati meritve niso pokazale, da bi bila meja radioaktivnosti prekoračena. Tudi spremembe v gozdu so vidne povsod, ne le okrog rudnika urana. Na Dobravi nas rudnik moti predvsem zaradi večjega prometa in hrupa ventilatorjev, ki je močan, kadar piha veter proti nam.« Jože štucin, direktor Tovarne potiskane embalaže, v izgradnji, iz Tržiča: »Prav je, da od vseh proizvajalcev zahtevamo, naj uredijo čistilne naprave. Tudi Lepenka jo je morala postaviti. Hoteli smo jo uvoziti, a nam niso dovolili. Da imamo doma strokovnjake za to, je bilo rečeno. Toda izkazalo se je, da ni težko narediti čistilno napravo, daje le delo, potem pa te njihova nesposobnost dvakrat udari. Naša čistilna naprava je kopija tuje. Vendar J&m J1L projektant ni prekopiral ključnega dela, ker s^šmm j^^m* gQ nj sme| |n zcjaj re§ujem0( kakor pač vemo in znamo. Še enkrat več sredstev moramo vložiti, da bomo novo napravo sanirali. Zdaj, ko vidijo kako gre to z našimi projektanti, spet lahko uvažajo čistilne naprave, še celo brez dajatev. Koje čistilna naprava že narejena, ko vsi vidijo, da se trudiš, da bi jo usposobil, pa se usuje nate z vseh koncev hkrati. Molče pa o tistih, ki so tudi onesnaževalci, a niso še ničesar naredili za preprečitev.« Jože Krmelj, poklicni čebelar z Orehka pri Kranju: »Čebele vozim na pašo od Jelovice do Like in Slavonije. Vsaj deset let že opažam, da smreka na Jelovici ne medi več toliko, kot je včasih. Tudi vreme vpliva, to je že res, vendar je tudi onesnaženje prispevalo svoje. Zadnje dobro medenje sem zabeležil 1974. leta. Kostanjevega medu skorajda ni več; kostanje je napadel kostanjev rak — z vrha navzdol se drevesa suše. Kisel dež je napravil svoje. Jelka je na Jelovici še zdrava, v Gorskem Kotarju pa je 90 odstotkov bolne. To bo za nas velika go: spodarska škoda, ker se je najbolje izvažal hojin med. Čebele ogroža tudi smog. Zgodaj spomladi morajo izleteti iz čebelnjaka, da se očistijo. V meglenih dnevih pa se nad Kranjem narede oblaki še iz tovarniških in drugih dimnikov ter iz izpušnih plinov; čebela takrat ne bo letela vem, ne bo se čistila, to pa je lahko pokop čebeljih družin. Vse kaže, da imajo čebele močan instinkt: po černobilski nesreči jih ni bilo ne na regratu ne na češnji.« Andrej čufer, izdelava tiskanega vezja, Zgoša pri Begunjah na Gorenjskem: »Pri iz-'delovanju tiskanega vezja ostajajo tudi zelo strupene snovi. V tujini je to dobro urejeno: firma, ki prodaja kemikalije za proizvodnjo, tudi jemlje nazaj strupene snovi. Pri nas iščemo rešitve sami. Kislo jedkanje, ki ga ypora-bljam pri svoji proizvodnji, je veliko milejše od galvanizacije. V pregled sem dal vse odpadne vode in usedline in dovoljeno mi je del odpadnih snovi deponirati kot navadne odpadke, del pa jih občasno odvažam v celjsko Cinkarno, kjer jih uporabijo v proizvodnji, v mojem proizvodnem postopku niso uporabljeni cianidi,temveč kisline, toliko mile, da greš lahko z rokami vanje. Vem pa, da se je proizvodnja tiskanega vezja pri nas razpasla. Kam gredo odpadki? Nas, večje proizvajalce, inšpektorji budno spremljajo, torej se ni bati, da bomo mi onesnaževali. Toda, koliko jih je, za katere inšpektorji sploh ne vedo.« Jože Dvoršak, turistični delavec iz Kranja: »Ekologija se začne pri smetnjakih, listkih, ki jih odvržemo na tla, ko gremo iz kina, pri papirčku, ki ga spustimo v travo. Če tega ne znamo, kako bomo drugo? Ljudje sami sebe ogrožamo, ln če odrasli ne bomo dajali zgleda, tudi otroci ne bodo nič boljši. Vsak dan ugotavljamo vse hujšo onesnaženost voda in zraka. V naši družbi je vse povezano: ozdravimo gospodarstvo, pa bo več denarja tudi za ekologijo. Prepričan sem, da bi vsaka tovarna rada naredila tako, da njeni dimniki ne bi onesnaževali okolja. Kranjčani smo imeli srečo s Tekstilindusom; ta denar je bil resnično dobro naložen. Rad bi, da bi jim sledili tudi vsi drugi. Ne gre samo za turiste, vsi skupaj smo ljudje.« Prof. vlasta Tominsek, upokojenka, 80 let: »Bled poznam od otroških let. Zato lahko trdim, da ni več tisto, kar je bil nekoč. Zrak je zelo onesnažen, včasih so bile hiše tu redko posejane, nobene industrije ni bilo, zdaj se je vse zgostilo, vsaka hiša kuri s premogom ali oljem. Ker je Bled v kotlini, obleži nad njim siva preproga, če ni vetra. Pozimi je to že povsem običajno, tn ko greš okrog štirih ali petih popolde ven, te v prsih duši. Starejši ljudje to bolj občutimo kot mladi. Tega včasih ni bilo. Potem pa se sprašujejo, zakaj je danes bolnih toliko otrok! Bolezen je v zraku.« Ivan Podjed z Visokega, ekonomist, zaposlen v Iskri Kibernetiki Kranj: » Ko gledam, kako ravnamo s tekočimi gorivi, pomislim, kako malo se zavedamo varovanja okolja. Tovarne že zavezujejo predpisi, druge pa malo ali skoraj nič. Vsak lahko dela, kar se mu zlju-bi. Petrol bi moral vsakič, ko pripelje kurilno olje, prekontrolirati, če so naprave tudi s stališča varstva okolja v redu. Pri plinu smo začeli s plinskimi karticami, na ketere bi lahko po določenem času kontrolorji naprav potrdi-m' •■• li, ali so naprave uporabne ali ne. Motijo me vsi odpadki, ki ležijo po gozdovih, poljih in jarkih, jaz jih zasipam, imam pa to smolo, da je nad mojo hišo divje smetišče, s katerega nesnaga leti in smrdi do vrat, najpogosteje pa jo moram sam odstranjevati. Zato bi povsod, kjer je večje naselje, uvedel nakup smetnjakov in organiziran odvoz. Tako kot v tujini bi tudi pri nas uvedel pravilo, da mora vsak, ki ga zasačijo pri divjem odlaganju smeti, nesnago sam odstraniti in še kazen plačati.« ivko Blenkuš iz Kranjske gore, električar, zaposlen pri Elektru Žirovnica: »Eni skrbijo za urejeno in zdravo okolje, drugi ne. V našem koncu je problem Železarna, neurejena smetišča in odplake, ki gredo v Savo ali neposredno v zemljo. Ko je manj vode, Sava v Kranjski gori in Gozdu Martuljku smrdi zaradi odplak. Tudi v Podkorenu gre večina nesnage v potok. Urediti bi morali kanalizacijo in čistilno napravo. V zraku je še preveč žvepla in drugih strupenih snovi, kar se že pozna v gozdovih, predvsem na smreki in borovcu. Če piha veter, se strupene snovi razširijo nad vso dolino.« S klasičnimi merilnimi postajami v 42 slovenskih krajih, ki sodijo v tretje in četrto območje onesnaženosti zraka, redno merijo 24-ure koncentracije žveplovega dioksida in dima v zraku. Objavljamo podatke za zadnjo kurilno sezono. Pregled uvrščenosti v nekaj kurilnih sezonah izloči vpliv vremena ter pokaže, kje onesnaženost zraka narašča (Maribor, Škofja Loka) in kje ostaja na isti ravni oziroma pada (Celje). Seveda so to le podatki o koncentracijah žveplovega dioksida in dima v zraku, celotno koncentracijo pokažejo šele merjenja z avtomatičnimi merilnimi postajami ANAS, kakršno so pred dnevi postavili v Škofji Loki, med Termiko in Jelovico, kot prvo na Gorenjskem. ČISTILNE NAPRAVE NA GORENJSKEM: Škofja Loka, manjši v Železnikih in Žireh, Klavnica Jesenice, Oljarica Britof, LTH Škofja Loka, BPT Tržič. Največja po enotah v Sloveniji je v Domžalah, največja hidravlična (po količini vode, ki jo lahko sprejme) pa v Kranju. Precej delovnih organizacij ima različne postopke predčiščenja. Tudi Železarna Jesenice ima mehansko predčiščenje. Nekaj resnice, da se stanje izboljšuje, je tudi v mnenju: »Če bi bili direktorji večjih delovnih organizacij ribiči, bi bilo stanje naših voda še veliko boljše ... Kaže pa, da je med delavci precej ribičev, saj pri odločanju za naložbe za varstvo voda kljub pomanjkanju denarja raje glasujejo za ukrepe in naprave (kot nekdaj). Pisali so novinarji Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek. Lea Mencinger. Darinka sedej. Cveto Zaptotnik, Andrej ia\ar in Marija voičjak, ki je strani o ekologiji vsebinsko uredila. Oblikoval jih je Igor Pokom, fotografiral je Franc Perdan, lektorirala je Nataša Kranjc. RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KRAJEV GLEDE NA ONESNAŽENOST Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM V ZADNJI KURILNI SEZONI (OKTOBER 1985— MAREC 1986) merilno mesto povprečna koncentr. v mg/m3 največja 24-urna koncentr. v mg/m3 1. TRBOVLJE 0.30 1.26 2. HRASTNIK 0.23 1.04 3 ČRNA 0.20 0.75 4. MARIBOR 0.17 0.67 5. MEŽICA 0.17 0.58 6. LJUBLJANA 0.17 0.50 7 CELJE 0.13 0.73 8. KRŠKO 0.13 0.51 9 KAMNIK 0.13 0.39 10. MEDVODE 0.12 0.56 11. ŽERJAV 0.12 0.35 12. RIMSKE TOPLICE 0.11 0.31 13. ŠENTJUR 0 10 0.45 14. RADEČE 0.10 0.33 15. ŠKOFJA LOKA 0.10 0.30 16. ZAGORJE 0.09 0.80 17. ŠTORE 0.09 0.43 18. ŽALEC 0.09 0.32 19. DOMŽALE 0.09 0.28 20. PTUJ 0.08 0.32 21. SL. GRADEC 0.08 0.24 22. KIDRIČEVO 0.08 0.24 23. SEVNICA 007 0.30 24. M. SOBOTA 007 0.26 25. TRŽIČ 0.07 0.21 26. SL. BISTRICA 0.07 0.21 27. LITIJA 0.07 0.20 28. KRANJ 0.07 0.19 29. ČRNOMELJ 0.07 0.19 30. NOVO MESTO 0.06 0.26 31 IDRIJA 0.06 0.25 32. JESENICE 0.06 025 33. RUŠE 0.05 0.23 34. VRHNIKA 0.05 0.22 35. ŠOŠTANJ 0.05 0.18 36. KANAL 0.04 0.17 37 ILIRSKA BISTRICA 0.04 0.17 38. T.VELENJE 0.04 0 16 39. RAVNE 0.03 0.18 40. IZOLA 0.03 0.08 41. KOPER 0 03 0.08 42. KOČEVJE 0.02 0.12 UVRSTITEV KRAJEV PO POVPREČNI ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM V KURILNI SEZONI/KONCENTRACIJA S02 v mg/m3/ Merilno mesto 1980/81 Uvr. Konc. 1981/82 Uvr. Konc. 1982/1983 Uvr. Konc. 1983/84 Uvr. Konc. 1984/85 Uvr. Konc. Trbovlje 1 0.46 1 0.39 1 0.39 1 0.42 1 0.33 Hrastnik 2 0.34 2 0.36 2 0.31 3 0.25 2 0.25 Črna 5 0.26 5 0.23 3 0.27 2 0.25 3 0.25 Maribor 6 0.20 9 0.17 8 0.15 6 0.20 5 0.22 Mežica 9 0.18 6 0.21 6 0.19 8 0.17 12 0.15 Ljubljana 3 0.29 3 0.24 5 0.21 5 0.23 4 0.23 Celje 4 0.27 4 0.23 7 0.19 4 0.24 7 0.21 Krško 11 0.17 14 0.13 14 0.11 12 0.13 6 0.21 Kamnik 10 0.17 10 0.15 10 0.13 11 0.14 8 0.16 Medvode 16 0.13 19 0.11 17 0.09 19 0.10 13 0.11 Žerjav 7 0.20 8 0.18 4 0.22 9 0.16 9 0.15 R. Toplice 23 0.10 26 0.09 24 0.07 22 0.08 17 0.10 Šentjur 22 0.11 24 0.10 19 0.09 15 0.10 25 0.08 Radeče 21 0.11 22 0.10 20 0.08 20 0.09 26 0.08 Šk. Loka 25 0.10 22 0.11 25 0.06 13 0.13 14 0.11 Zagorje 17 0.13 12 0.14 9 0.15 7 0.18 10 0.15 Store 12 0.17 18 0.12 13 0.12 17 0.10 15 0.11 Žalec 8 0.19 7 0.19 11 0.13 10 0.16 11 0.15 Domžale 18 0.12 20 0.11 16 0.09 16 0.10 28 0.08 Ruj 19 0.11 27 0.08 27 0.06 23 0.08 20 0.09 1985/86 Uvr. Kon^ O.30 0.23 O.20 0.1J 0.1 0.17 0.13 0.13 0.13 0.12 0.12 0.11 0.1" 0.1° 0.1° 0.tf 17 Sil 18 0.J 19 0.08 20 0X 1 2 3 4 5 5 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KRAJEV GLEDE NA ONESNAŽENOST Z DIMOM V ZADNJI KURILNI SEZONI (OKTOBER 1985 — MAREC 1986) povprečna največja koncentr v 24-urna konc UVRSTITEV KRAJEV PO POVPREČNI ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z P' MOM V KURILNI SEZONI/KONCENTRACIJE V mg/m3/ merilno mesto 1. LJUBLJANA 2 MARIBOR 3 ZAGORJE 4 ŠKOFJA LOKA 5 TRBOVLJE 6 NOVO MESTO 7 CELJE 8. KAMNIK 9 PTUJ 10. ŽALEC 11. IDRIJA 12 SL. GRADEC 13. VRHNIKA 14 DOMŽALE 15. ŠTORE 16. KOČEVJE 17 MURSKA SOBOTA 18. ŠENTJUR 19. SL. BISTRICA 20 JESENICE 21 MEDVODE 22. HRASTNIK 23. LITIJA 24. KANAL 25. MEŽICA 26 ČRNA 27. KRŠKO 28. ČRNOMELJ 29 RADEČE 30 TRŽIČ 31 KOPER 32 RUŠE 33. ILIRSKA BISTRICA 34. SEVNICA 35 KRANJ 36 KIDRIČEVO 37 RIMSKE TOPLICE 38 ŽERJAV 39. IZOLA 40 RAVNE 41 ŠOŠTANJ 42. T VELENJE mg/m3 006 0.06 005 0.05 004 004 004 004 004 004 0.04 004 004 004 003 0 03 003 003 0 03 003 003 003 003 003 0 03 003 0 03 0 03 003 003 0 03 002 002 002 0 02 002 0 02 0 02 002 0 02 002 001 v mg/m' 030 0.18 0.17 0.14 0.21 0.15 0.15 0.14 0.13 013 0 13 0 12 0 12 011 0 15 0 13 011 0 11 0 11 0.11 0 10 0 10 0.10 0 10 0 10 010 008 008 007 0.07 006 0 10 0 10 009 008 008 0 08 007 0.06 006 005 004 Merilno mesto 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 Ljubljana Maribor Zagorje Škofja Loka Trbovlje Novo mesto Celje Kamnik Ptuj Žalec Idrija SI. Gradec Vrhnika Domžale Štore Kočevje M. Sobota Šentjur SI. Bistrica Jesenice Uvr. Konc. Uvr. Konc. Uvr. Konc. Uvr. Konc. Uvr. Konc. Uvr. 2 0.09 20 0.04 4 0.06 3 0.08 4 0.07 1 13 0.06 10 0.06 7 0.06 6 0.07 2 0.08 2 1 0.14 1 0.11 1 0.12 1 0.12 1 0.10 3 16 0.05 14 0.05 8 0.06 9 0.06 10 0.05 4 3 0.08 2 0.08 3 0.07 2 0.09 3 0.07 5 15 0.05 16 0.05 15 0.05 16 0.05 26 0.04 6 4 0.08 7 0.06 5 0.06 5 0.07 6 0.06 7 12 0.06 13 0.05 12 0.05 12 0.05 T2 0.05 8 18 0.05 11 0.05 29 0.03 14 0.05 9 7 0.06 3 0.07 21 0.04 8 0.06 9 0.05 10 6 0.06 6 0.06 14 0.05 7 0.06 17 0.04 11 10 0.06 9 0.06 9 0.05 13 0.05 8 0.06 12 11 0.06 15 0.05 10 0.05 10 0.05 5 0.07 13 5 0.07 11 0.06 6 0.06 4 0.07 7 0.06 14 20 0.04 22 0.04 19 0.04 18 0.04 15 0.04 15 9 0.06 4 0.06 2 0.07 15 0.05 25 0.04 16 27 0.03 27 0.03 23 0.04 20 0.04 16 0.04 17 19 0.04 21 0.04 20 0.04 17 0.04 24 0.04 18 37 0.03 27 0.04 19 33 0.03 31 0.03 20 o.tf o.o* O.0| o.o* O.0*1 o.o* o.o* o.o* o.o* 0.0; o4 o.o* o.o* 0.03 0.03 0.03 ONESNAŽENOST REK NA GORENJSKEM (PO RAZREDIH) 70/71 75/76 80/81 84 85 Sava Boh. (sv. Janez) 1—2 1—2 2 2 2 Bodešče 1 0)-2 2 2 2-(3) Sava (Podkoren) — — — 1—2 1—2 (Hrušica) 1—2 1—2 2 2 2 (Beljski most) — 2 2 2 2-(3) (Otoče) 0)-2 2 2-(3) 2-(3) 2-(3) (Struževo) — 1-(2) 2 2 2 (Prebačevo) 2 2-(3) 2-(3) 2-(3) 2-(3) (Medno) — 3 — 3 3—4 Tržiška Bistrica (Podbrezje) 2 2-(3) 2 2-(3) 2—3 Kokra (Kranj) — 2—3 2—3 2—3 2—3 Selščica (Železniki) — 1-(2) (1)-2 2 2 (Dolenja vas) — 2 2 2 2 Poljanščica (Žiri) — 1-(2) 1-(2) 2 2 Sora (Suha) — 3 2 2—3 2—3 (Medvode) 4 4 3—4 3—4 4 Kamniška Bistrica (Iverje) 1 1 1—2 1—2 1—2 (Stranje) 1—2 2 2 2-(3) 2-(3) (Kamnik— Homec) 2 2 3 (2)-3 (2)-3 (Domžale) 3—4 4 4 3 (3)-4 (Beričevo) 3—4 4 4 4 4 Opomba: Kjer ni številke, ni bilo meritev. Številka v oklep0: pomeni, da se onesnaženost nagiba k temu razredu. \-e 85 je slabo primerljivo zaradi daljšega sušnega obdobja Kaj pomenijo posameZ11' razredi? 1. — čista, pitna voda 2. — nekoliko onesnažuj voda, ki jo je moč r običajnih metod*" obdelave uporabljf za pitje in v živilskiif1' dustriji 3. — vode, ki jih je mo$0' če uporabljati za ^ makanje, po obi^J nih metodah obde"j ve (kondicioniranr pa tudi v industriji, r$[ zen v živilski in^u striji 4. — zelo onesnažena i°, padna) voda, ki jo J. mogoče uporablj* za druge namene mo po ustrezni obd* lavi PETEK. 21 NOVEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN ©MMSSMSHGLAS KOVIN kovinsko podjetje Jesenice o. AVTOMATSKI PRENOSNI 1 POSNEMALEC OLJA J Posnemalcem izločamo te-*°če maščobe iz voda v jaških, lovilcih in rezervoarjih do globine 5 m. Za izločanje na*tnih derivatov iz vode je ^snemalec izdelan v S iz-Vedbi. z napravo preprečuje-^ onesnaževanje voda in omogočamo nadaljnjo uporabo loč Maščob in derivatov. V iz- enih maščobah je do 4 od-stotke vode. sprava je lahka in prenosna, delana v celoti iz domačih ^aterialov. Pri obratovanju ^zahteva stalnega nadzora niti Va posebnega vzdrževanja. rčuje z energijo, ker ima ^ajen motor z močjo 10 VV. n napetosti 12 V jo lahko priključimo na akumulator ali električno omrežje. Varuje okolje, povečuje gospodarnost in humanizacijo dela, ker odpravlja umazano in neprijetno ročno delo pri odstranjevanju tekočih maščob iz jaškov in lovilcev. Zmogljivost je odvisna od gostote olja in se giblje med 12 do 42 I izločenega olja v obratovalni uri. Je prva naprava te vrste na domačem tržišču. Vse informacije z opisanim posnemal-cem olja lahko dobite v DO KOVIN Jesenice, telefon 064/81 -171, komercialni sektor. Jjapravo izdeluje KOVIN Q°renjskem. kovinsko podjetje Jesenice z Jesenic na ^avarovalna skupnost Triglav ijorenjska območna skupnost Kranj Povrnitev škode je le del dejavnosti |/ j anj. novembra — Statistični podatki kažejo, da p0arn° v Jugoslaviji vsak dan trideset požarov, ki g Y2ročijo ogromno škodo. Hitro in učinkovito b0?enie požarov škodo lahko zelo zmanjša. Še $a ' Pomembno kot gašenje požarov pa je skrb Njihovo preprečevanje. v ■ v sirse ^onec oktobra — meseca H0,?.rne varnosti je na sveča-s na Bohinjski Beli pred-že n'k občinske gasilske zve- ke|^adovlJ'ca med drugim re-^ »Varstvo pred požari skrh9 Postati naša vsakdanja r,Q Zato je požarno var-Pra* treDa obravnavati kot 0K v,co in dolžnost vsakega ana in skrbeti za redno Ur£°Sabl janje na tem po ^ed organizacijami, ki var-tjeu Pred požari in požarni lavnosti namenjajo veliko sl 0rr>ost, je tudi Zavarovalna 0buPnOst Triglav — Gorenjska r,, ^očna skupnost Kranj, ki ^koriISotna Z9°'J Pri P°wačilu V|Q zaradi požarov Njena ta *a in aktivnost so začenja ta nju ' Pri vzgoji in izobraževa- klovnih ljudi in občanov ig^'ovnih organizacijah, šo • krajevnih skupnostih . . u Natančno razčlenjevanje Ve|°,t0v'tev, zakaj prihaja do ved Požarov, praviloma ;wno privede do tega, da so De ari pravzaprav posledica fj ''Gnja in malomarnosti. ^Ost *ato v Zavarovalni skupaj1 Triglav — Gorenjski ob-in £nj skupnosti Kranj vzgoji ve 2°°raževanju oziroma pre-tlvnemu delovanju posve ^^eliko skrb. Tako na pri varovalna skupnost so- deluje pri ustanavljanju pionirskih gasilskih krožkov na šolah, pri učenju in rokovanju z gasilnimi aparati v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, pri usposabljanju članov gasilskih društev, s kakšnimi snovmi smo danes lahko kos posameznim poža rom . . . Skratka, skrb za pre prečevanje požarov je prav toliko pomembna kot hitro in učinkovito gašenje Seveda pa bo ob še tako veliki skrbi za vzgojo in izo braževanje na tem področju tudi v prihodnje prihajalo do požarov Zato je pripravlje nost nanje, za hitro in učinko vito gašenje zelo pomembna. Zavarovalna skupnost Triglav — Gorenjska območna skup nost Kranj sodeluje tudi pri opremljanju prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev za učinkovito gašenje. Tako rekoč povsod, kjer danes gra dijo požarne bazene, hidran te, se opremljajo s pripomoć ki in napravami za posredova nje pri požarih, je Zavarovalna skupnost prisotna neposred no ali posredno Gorenjska območna skupnost Kranj bo na podlagi zakona o varstvu pred požari na primer letos iz naslova vplačanih premij za požarna zavarovanja nameni la samouoravniffl interesnim skupnostim za varstvo pred požari kar 70 milijonov dinar jev. Ta denar je namenjen za preventivne ukrepe in tudi za učinkovito gašenje požarov. In nenazadnje tudi gradnje te lefonskih omrežij po krajevnih skupnostih sodijo med preventivne ukrepe za varstvo pred požari. Tudi v takšne ak cije se vključuje danes Zava rovalna skupnost Triglav Povrnitev škode po požaru je torej samo del širše dejav nosti Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjske obmo čne skupnosti Kranj na področju požarne varnosti Franci Lotrič, odgovoren za izvaja nje zavarovanj v Gorenjski območni skupnosti Kranj, pa je v pogovoru ob zaključku meseca požarne varnosti tudi re kel: »V skrbi za varstvo pred požari so se zadnja leta gasilska društva precej opremljala in tudi urejala svoje objekte. Mislim, da je tako tudi prav. Menim pa, da se ne bi smelo dogajati, da s takšno opremo, če pride do požara, ne bi znali rokovati in se primerno organizirati. Še tako dobra oprema je lahko nepravilno naložen denar, če v trenutku, ko naj bi jo uporabili, ne vemo,kako in kaj bi z njo .« Ž1VI1A DO ŽIVILA KRANJ TOZD MALOPRODAJA Novembra mineva prvo leto poslovanja naše prodajalne POSREDNIK na Kokrici Zato smo vam pripravili ugodnosti pri prodaji rabljenih premičnin (nižja provizija). Ker je zima vsak dan bližja, smo se še posebej potrudili pri prodaji zimske Športne opreme (smuči, sanke, drsalke), Športnih oblačil (bunde, smučarske hlače in kompleti) ter zimskošportne obutve (smučarski čevlji in čevlji po smučanju). ZAUPAJTE NAM V PRODAJO STVARI, KI SO ŠE UPORABNE IN JIH NE POTREBUJETE. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD ELEKTROPRENOS LJUBLJANA Kleče 70, 61210 Ljubljana-Šentvid Komisija za delovna razmerja TOZD Elektropre-nos Ljubljana, Kleče 70, objavlja prosta dela in naloge 1. VODJA RTP OKROGLO - dipl. el. inž. za energetiko 2. POMOČNIK VODJE RTP OKROGLO -el. inž. za energetiko 3. ENERGETIK VZDRŽEVALEC V RTP OKROGLO -elektrotehnik Pogoji: pod 1. da ima visoko strokovno izobrazbo elektroenergetske smeri in 1 leto izkušenj pri delih na elektroenergetskih objektih pod 2. da ima višjo strokovno izobrazbo elektroenergetske smeri in 1 leto iz kušenj pri delih na elektroenergetskih objektih pod 3. da ima srednjo strokovno izobrazbo elektroenergetske smeri in 1 leto izkušenj pri delih na elektroenergetskih objektih. Kandidati morajo v 6 mesecih opraviti izpit za stika Ica. DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 22. novembra, oodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SI* Pri Petrčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj PC Planina II. S P Planina-center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, PC Klanec, SP Kočna, Jezersko in SP Storžič, Kokrica od 7. do 18. ure; Diskont Naklo od 8. do 12. ure; SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure; SP Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg in mesnica Mestni trg JESENICE Delikatesa, Kaita 2 in Rožca, prodajalna Javornik, Jesenice TRŽIČ Mercator, Deteljica, Živila, Jelka, Tržič, Mercator, Cesta JLA6, Tržič V nedeljo, 2.'l. novembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: od 7. do II. ure: Delikatesa, Kranj, Naklo v Naklem in Gorenjka, Cerklje. ®@SHB5JMEHGJLAS 18. STRAN iNlSFlSaail OBVESTILA, OGLASI PETEK, 21. NOVEMBRAJJJ! TOZD TRGOVSKA MREŽA ZIMA BO PRIŠLA PARTIZAN 10.951 din V ©©ODO jj(§ W m&m OD U OD 1§J)~®dgfeftDT)i PETOFI 15.145 din Trgovska DO KOKRA KRANJ, n.sol.o. Poštna ulica 1 64000 Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih počitniških prikolic: 1. prikolica ADRIA 450/a deluxe, letnik 1974, z oznako F. Izklicna cena s šotorom jadran in lesenim podestom je 444.000 din 2. prikolica ADRIA 450/a export, letnik 1975, z oznako G. Izklicna cena s šotorom jadran in lesenim podestom je 390.000 din 3. prikolica ADRIA 450 special, letnik 1980, z oznako H. Izklicna cena s šotorom jadran in lesenim podestom je 720.000 din Javna dražba bo v soboto, 22. novembra 1986, v skladišču KŽK Hrastje, od 10. do 12. ure. Ogled prikolic je možen dve uri pred dražbo. Na dražbi lahko sodelujejo enakopravno fizične in pravne osebe. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, če ne dostavi izjave o oprostitvi plačila. Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe položiti 5-odstotno varščino od izklicne cene. Vse cene so fco Hrastje. Kupec mora plačati kupnino takoj, prikolico pa prevzeti v treh dneh po prodaji. Ob prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti in količine prevzetega blaga (videno-kupljeno). Morebitne informacije lahko dobite v upravi DO KOKRA ali po telefonu 23-070, int. 20. SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45, Kranj Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD obja vlja potrebo po: KV TESARJU - 1 delavec Pogoji za sprejem na delo so: — KV tesar ali priučeni, poskusno delo bo trajalo 45 dni, delo združujemo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. Savske elektrarne Ljubljana, n. sol. o. TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica objavljajo prosta dela in naloge: 1. OBRATOVNI ELEKTRIČAR I - STIKALEC ZAMENJEVALEC Pogoji:— DŠ elektro smčri in 3 leta delovnih izkušenj, predhodni preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, ustrezna psihofizična sposobnost delavca in izmensko delo 2. POMOŽNI DELAVEC Pogoji:— NK delavec brez delovnih izkušenj, najmanj 4 razredi osnovne šole, 3-mesečno poskusno delo in ustrezna psihofizična sposobnost. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago; prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste — Žirovnica, komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. p= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj1, n. sol. o. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Goroenjska območna skupnost Kranj, objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. USMERJANJE STRANK IN SKLEPANJE ZAVAROVANJ PRI SALTERJU v — poslovni enoti Jesenice —v predstavništvu Radovljica (dve delovni mesti) 2. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO - MANIPULATIVNIH DEL V ZVEZI Z OBDELAVO PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ DRUŽBENEGA SEKTORJA 3. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO - MANIPULATIVNIH DEL V ZVEZI Z LIKVIDACIJO ŠKOD IZ NASLOVA ZAVAROVANJA OSEB 4. VODENJE ANALITIČNIH KNJIGOVODSKIH EVIDENC Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom pod točkama 1 in 2 za nedoločen čas in pod točkama 3 in 4 za določen čas, za čas nadomeščanja odsotnih delavk zaradi porodniškega dopusta. Poskusno delo traja do 60 dni. Za opravljanje navedenih prostih del in nalog morajo delavci poleg splošnih izpolnjevati še naslednja pogoja: — da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri — da imajo najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Kandidati za opravljanje objavljenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old-hamska 2, Kranj. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA STIKAL objavlja prosta dela in naloge 1. KURJAČA 2. SAMOSTOJNEGA KONTROLORJA v montaži stikal Pogoji: pod 1.: zaželena 2-letna srednješolska izobrazba ustrezne smeri, izpit za kurjače nizkotlačnih kotlov, zaželene ustrezne delovne izkušnje, zaradi posebnih delovnih pogojev je zaželeno, da so kandidati iz Kranja ali bližnje okolice. pod 2.: 3-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri, zaželene 2-letne delovne izkušnje Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, Savska loka 4, 64000 Kranj. DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Kranj, Župančičeva 4 Dimnikarsko podjetje Kranj razpisuje javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebni avtomobil ZASTAVA 750 SE, letnik 1982, izklicna cena 180.000 din 2. osebni avtomobil ZASTAVA 750 LE, letnik 1981, izklicna cena 189.000 din Licitacija bo v torek, 2. decembra 1986, ob 13. uri v prostorih vodstva delovne organizacije, Župančičeva 4, Kranj. Ogled avtomobilov bo na istem mestu ob 12. uri na dan pred licitacijo. Nakup bo potekal po sistemu videno — kupljeno, zato.kasnej-ših reklamacij ne bomo upoštevali. Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine. V prodajno ceno ni vračunan prometni davek. Kupnino in pripadajoči prometni davek bo kupec lahko plačal takoj aii najkasneje v 5 dneh po licitaciji. lesni kombinat n.sol.o. novo mesto-straža ODDAMO GOSTINSKI LOKAL V PRENOVLJENEM ZOISOVEM GRADU V CENTRU BOHINJSKE BISTRICE, 280 M2 KORISTNE POVRŠINE. Lokal ima tri klubske sobe, jedilnico, jedilnico s točilnim pultom, manjšo jedilnico za zaklju/ čne skupine, kuhinjo, priročno shrambo s Prl' padajočimi skladiščnimi prostori in sanitarije-Lokal je opremljen z vsem potrebnim inventarjem razen drobnega inventarja (pribor, itd.). Vsi prostori so opremljeni po zamisli arhitektov in nudijo prijeten ambient starega graJ' skega pritljičja. Razgovor s kandidati bo v četrtek, 27. novem' bra 1986, ob 10. uri v prostorih Zoisovega grj du, ko bo med 10. in 12. uro mogoč tud' ogled. 0 prijavah, prispelih na naslov: UO Zoisov grad Novoles - KSS, 68351 Straža, do 5. novembra 1986, bo odločal UO Zoisovega gr„a' du. Minimalna najemnina za leto 1987 znaša 3.500.000 din. Informacije lahko dobite po telefonu 068/84-530, interna 203, v kadrovsko-socialni službi DO NOVOLES, Straža pri Novem mestu. xJ vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, TOZD Pozamenterija Bled in DS Skupne službe objavlja naslednja prosta dela in naloge: TOZD POZAMENTERIJA 1. ŠIVANJE BI AGA Pogoji: končana osnovna šola, trimesečno poskusno del° 2. ENERGETIK Pogoji: elektrotehnik (V. stopnja strokovne izobrazbe), 5 let delovnih izkušenj, trimesečno poskusno de' 3. VODJA IZMENE v obratu vezilnica * Pogoji: tekstilni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj v obrft vezilnica, trimesečno poskusno delo 4. VDEVALKA ČIPKARSKIH STROJEV Pogoji: poklicna šola tekstilne smeri (IV. stopnja stroK vne izobrazbe), trimesečno poskusno delo DS SKUPNE SLUŽBE 1. FAKTURIST v Pogoji: ekonomski tehnik (V. stopnja strokovne izobr be), 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poskus delo, delo sklepamo za določen čas, za čas n# meščanja med porodniškim dopustom. 2. TRANSPORTNI DELAVEC Pogoji: pomočnik tekstilnega mehanika oziroma dokofl na osnovna šola, trimesečno poskusno delo Interesenti naj pošljejo prijave do 28. novembra na nasl°v' Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova *• PLANUM, n. suh.o.. Investicijski razvojni center TOZD INŽENIRING RADOVLJICA, Gorenjska c. 26 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih d*| 1. SAMOSTOJNO PROJEKTIRANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ « Pogoji: diplomirani inženir elektrotehnike, najmanj 'nS delovnih izkušenj pn projektiranju, strokovni pit, delo za nedoločen čas 2. SAMOSTOJNO EKONOMSKO PROJEKTIRANJE INVESTICIJ IN RAZVOJA $ Pogoji: diplomirani ekonomist, delo za nedoločen čas, manj 3 leta delovnih izkušenj s področja invest1 ^ strokovni izpit (ali pogojno opravljanje izpitfl 3 mesecih) 3. TEHNIČNO RISANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ A Pogoji: tehnični risar, delo za določen čas (1 leto) z*r nadomeščanja 4. PROJEKTIRANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ M Pogoji: diplomirani inženir elektrotehnike (šibki tok), P pravniški staž, delo za nedoločen čas. Vsa dela so v Radovljici. Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na na*m razpisovalca v 14 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri vestili najkasneje v 15 dneh po odločitvi. j pETEK. 21. NOVEMBRA 1986 OBVESTILA. OGLASI .19. STRAN ©©IMlSSo^IESGLAS Delavska univerza TOMO BREJC Kranj pripravlja v decembru 1986 in januarju 1987 naslednje tečaje: £EČAJ ŠIVANJA: intenzivni tečaj za začetnike Udeleženci bodo spoznali tehniko šivanja, pripravo krojev, glavne dele šivalnega stroja in drugo. lecaj traja 60 ur. Cena za udeležbo na tečaju znaša 28.900 din INTENZIVNI TEČAJ ŠIVANJA: za tiste, ki že obvladajo teh-?*o šivanja. Program tečaja obsega praktično uporabo kro-j£vv*2 revij ter šivanje modnih hlač. lecaj traja 40 ur. Cena za udeležbo na tečaju znaša 17.900 din. TEČAJ PRILAGAJANJE KROJEV PO POSTAVI: za tiste ki f obvladajo tehniko šivanja. Program tečaja obsega praktv jjo prilagajanje krojev po postavi ter šivanje modnih srajc, Muz, srajčnih oblek in podobno. Tecaj traja 60 ur. Cena za udeležbo na tečaju znaša 35.000 din V tečaje vpisujemo do 5. decembra 1986. jyEZA PRIJATELJEV MLADINE ljubljana CENTER "S ZA LETOVANJE IN REKREACIJO OTROK JJUBUANA, POLJANSKA CESTA 6 ^LEFON: 061/310-632 pabi k sodelovanju v otroškem počitniškem domu Zgornje ^0rJe pri Bledu za čas od 13. decembra 1986 do 10. aprila 1987 ave delavki za pomoč v kuhinji in eno delavko za čiščenje sob. P°goji: NK delavka, lahko tudi mlajša upokojenka. Delo je v izmenah, hrana in prenočišče zagotovljena. PriJave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zveza prijateljev "Nadine Ljubljana Center, DS za letovanje in rekreacijo otr°k, Ljubljana, Poljanska cesta 6. Informacije lahko dobite P° telefonu 061/310-632. ^bc POMURKA TrvP^ Gorenjka Jesenice uzd Žičnice Kranjska g< bovška 107 ^dbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in ,iaioge: 1 i strojnikov Kogoji: končana poklicna šola strojne oziroma elektro smeri ali predpisani izpit za strojnika, izpit za var-stvo pri delu za žičničarje *• 25 strežnikov "ogoji: končana osnovna šola, izpit za varstvo pri delu za . žičničarje pdelavcev za blagajniška opravila °goji: končana poklicna šola, pasivno znanje enega tuje-ga jezika ^Redarjev °goji: končana poklicna šola, izpit za redarja, znanje I smučanja 5" ^ reševalcev °goji: končana osnovna šola, izpit za reševalca, znanje ft smučanja b 1CISTILKE °goji: končana osnovna šola ij: °Djavljena prosta dela in naloge bo delovno razmerje skle-Sorr?° Za določen čas, to je za čas zimske sezone, s polnim ča-rner ^andidati, ki izpita iz varstva pri delu za žičničarje ni-p. J°, ga bodo lahko opravili v tozdu Žičnice, v prMave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati rerrt ® dni od dneva objave pošljejo na naslov: HTDO Go-nJka Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice. SENJSKA OBIAČIIA KRANJ I^p sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD Konfekcija nJ se razpisujejo prosta dela in naloge ^HANIKIL goji: končana IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, 3 mesece delovnih izkušenj, enomesečno po- . skusno delo, delo je dvoizmensko. Pr del de'a m n^loge razpisujemo za nedoločen čas s polnim j0 didati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje pošljo-sta ytdneh Splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil Kranj, Ce-Vsi IjA 24/a, Kranj. b0cj priJavljeni kandidati bodo vabljeni na razgovor. O izbiri . 0 obveščeni v 8 dneh. °Pravek razpisa iz prejšnje številke DOn TfwV°reniska bolnišnica iN S BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO pORODN.3TVO KRANJ s^*vjja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja na-nJa prosta dela in naloge: Po*0.1 NIŠKA STREŽNICA - 2 osebi I*; NK delavka, opravljen tečaj iz higienskega minila murna. ^slo'^8^ na^ v'°ge z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji 15 h».^,V ® dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVLJICA, p. o. RADOVLJICA, Ljubljanska cesta 27 RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebni avto IMV Renault 4 TLS, letnik 1980, v voznem stanju, registriran do februarja 1987, izklicna cena 250.000 din 2. KAMIONET IMV 2200 D, letnik 1980, registriran, nevozen, izklicna cena 350.000 din 3. ZASTAVA 435, kombi, brez motorja, letnik 1978, izklicna cena 30.000 din 4. kombinirano vozilo ZASTAVA 435 K, letnik 1980, izklicna cena 150.000 din 5. KAMIONET IMV 2200 D, letnik 1977, registriran, prevoženih 130.000 km, izklicna cena 400.000 din 6. kompresor FAGRAM, dvoosni, tip 700, delno v okvari, izklicna cena 650.000 din 7. ODRIVNA DESKA za sneg, za stroj BN-J9, izklicna cena 150.000 din 8. vrtalno kladivo WALKER, letnik 1973, RK 18, izklicna cena 10.000 din 9. električni KALKULATOR, letnik 1973, izklicna cena 30.000 din Licitacija bo v sredo, 26. novembra 1986, ob 11. uri v prostorih Komunalnega gospodarstva občine Radovljica, Ljubljanska cesta 27. Ogled je možen na dan licitacije od 9. ure dalje, razen za OS pod zap. št. 1 in 2, katerih ogled je možen v delovni enoti Bled, Rečiška 2, od 9. do 10. ure. Interesenti morajo plačati 10 odstotkov varščine od izklicne cene. SOtfOL Urcuvi industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kranj. Škofjeloška c 6, Jugoslavija zaposli takoj ali po dogovoru DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA TEHNIČNE USMERITVE ali DIPLOMIRANEGA ORGANIZATORJA DELA -računalniška smer Drugi pogoji: primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, zaželeno poznavanje programiranja na profesionalnih osebnih računalnikih, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Za navedeno področje zaposlimo tudi PRIPRAVNIKA. Slušateljem zadnjega letnika ustrezne visoke šole OMOGOČIMO izdelavo DIPLOMSKE NALOGE. Za vse druge informacije nas pokličite po telefonu 25-461, interna 377. Pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi nam pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: SAVA KRANJ, kadrovski sektor, Kranj, Škofjeloška cesta 6. TEKSTIL, TOZD Predilnica Medvode o. sol. o. Delavski svet TEKSTIL, TOZD PREDILNICA MEDVODE razpisuje LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev z ustno licitacijo dne 3. 12. 1986 ob 14. uri v TEKSTIL, TOZD Predilnici Medvode, Barletova 4, in sicer: 1. 1 električni viličar TIP 1502 VE 1. 1971 plus polnilec začetna cena 500.000 din 2. 1 tehtnica 500 kg - BERTIL I. 1969 začetna cena 25.000 din 3. 1 računski stroj Digitron 1620 RP 1. 1976 začetna cena 15.000 din Licitirana osnovna sredstva si lahko ogledate od 24. do 26. 11. 1986 od 10. —11. ure. Pravico do sodelovanja imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo vplačale kavcijo 10 odstotkov od začetne cene pred začetkom licitacije. Vsa osnovna sredstva, ki jih prodajamo na licitaciji, prodamo po načelu VIDENO — KUPLJENO in po nakupu ne priznamo reklamacije glede kakovosti osnovnih sredstev. 13 dneh po preteku roka PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PIT PROMET Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE PTF STORITEV — 2 delavca za PrT enoto Tržič — 2 delavca za PTT enoto Kranj 1 2. DOSTAVLJANJE PTT POŠHJK - PISMONOŠA — 3 delavci za PTT enoto Kranj 1 Pogoji: pod 1.: končana poklicna PIT šola ali gimnazija ali ekonomska srednja šola pod 2.: končano usmerjeno izobraževanje — PTT manipulant ali osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja pod 1 en mesec ali pripravniška doba (6 mesecev), pod 2 pa tri mesece. Komisija za delovna razmerja bo sprejemala prijave 8 dni po objavi na naslov: TOZD za PTT promet Kranj, Poštna ulica 4, 64000 Kranj. Prijavljeni kandidati bodo o i/.biri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. KMETIJSKA ZADRUGA p. o. ŠKOFJA LOKA Združeni svet Kmetijske zadruge Škofja Loka razpisuje dela oziroma naloge: 1. SEKRETARJA - VODJE SPLOŠNE SLUŽBE 2. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE 3. VODJE KMETIJSKO POSPEŠEVALNE SLUŽBE Poleg z zakonom določenih splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. visoka ali višja izobrazba pravne, socialne, upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih deUh pod 2. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih pod 3. visoka izobrazba agronomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj Vsa razpisana prosta dela in naloge so za mandatno dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Kmetijska zadruga Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja Kmetijske zadruge Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE KNJIGOVODSTVA Pogoji: višja izobrazba ekonomske usmeritve in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Nastop dela 1. januarja 1987. Pisne prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na Kmetijsko zadrugo Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21. O Izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. Popravek oglasa z dne 18. novembra 1986. M TEKSTILINDUS Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ, Gorenjesavska c. 12, p. p. 75 objavlja prosta dela oziroma naloge v: DS SKUPNE SLUŽBE Kadrovski sektor IZVAJANJE VARSTVA PRI DELU IN POŽARNEGA VARSTVA Pogoji:— VI. stopnja zahtevnosti varnostne, gasilske ali druge ustrezne tehnične smeri, tri leta delovnih izkušenj pri strokovnih delih s področja varstva pri delu, opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu oz. požarnega varstva, trimesečno poskusno delo Komercialni sektor DISPONIRANJE KOLEKCIJ Pogoji:— V. stopnja zahtevnosti tekstilno — mehanske ali kemijske smeri, dve leti delovnih izkušenj na strokovnih delih v proizvodnji plemenitenja tkanin, trimesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje do 26. novembra 1986. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi- IMOS TRŽIČ Razpisna komisija delavskega sveta IMOS SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA TRŽIČ razpisuje dela in naloge, združena s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za dobo 4 let 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. TEHNIČNEGA VODJE 3. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati za zasedbo navedenih del in nalog morajo poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Tržič izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.:— da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri, da ima 5 oziroma 8 let ustreznih delovnih izkušenj, da ima ustrezne moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti, ki bodo omogočale opravljanje del in nalog direktorja, da predloži razvojni program delovne organizacije za mandatno obdobje pod 2.:— da ima visoko- ali višješolsko izobrazbo FAGG — smer gradbeništvo in opravljen strokovni izpit, da ima pet let delovnih izkušenj na enakih oziroma podobnih delovnih nalogah, da ima organizacijske sposobnosti vodenja pod 3.:— da ima višjo- ali srednješolsko izobrazbo pravne, družboslovne ali tehnične usmeritve in z delom pridobljeno delovno usposobljenost za dela in naloge, ki jih bo upravljal, da ima 5 let z višjo oziroma 8 let s srednjo izobrazbo delovnih izkušenj na enakih oziroma podobnih delih in nalogah, da ima organizacijske sposobnosti Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Razpisna komisija IMOS, Splošnega gradbenega podjetja Tržič, Blejska cesta 8, 64290 Tržič, pod oznako - na ustrezni razpis. Izbira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. (mmmmjmgJiGLAS 20. stran OGLASI, OBVESTILA Merkur Kranj, tozd Prodaja na drobno Hitra in kakovostna postrežba Ne gre za geslo, marveč je to že četrto leto osnovni delovni dogovor zaposlenih v prvi specializirani Merkurjevi prodajalni Veriga Lesce. Danes šest zaposlenih ustvari 100 milijonov dinarjev prometa na mesec. Merkurjeva prodajalna Veriga, ki ima prostore v stavbi tozda Tio v Lescah (na poti proti Šobcu), je bila 15. maja 1983. leta odprta kot prva specializirana Merkurjeva prodajalna za prodajo izdelkov iz programa vseh Veriginih tozdov. Na začetku so bili posamezni pomisleki v upravičenost in poslovanje takšne prodajalne. Vendar se je kmalu izkazalo, da je bila odločitev pravilna. Zdaj to ni več edina Merkurjeva specializirana prodajalna. Podobno so kasneje odprli za akustiko v Radovljici, kmalu pa naj bi odprli še eno za vodovodno inštalaterski material v Kranju.»Prostori so postali že Dremajhni,« ugotavlja vodja prodajalne Ve-selko Piškur. »O upravičenosti prodajalne in uspešnosti poslovanja pa najbolje govorijo številke. Mlad kolektiv smo (od 25 do w»»w» 30 let) in v pro- dajalni nas je šes zaposlenih. Na začetku smo imeli plan 4 milijone prometa na mesec, zdaj pa ustvarjamo 100 mili- jonov na mesec. Če odštejemo inflacijo, se je promet od začetka 'fizično' povečal za 300 odstotkov.« Največ prodajo avtomatske opreme oziroma rezervnih delov za avtomatizacijo strojev na zrak. Veliko izbiro pa imajo tudi iz programa drugih tozdov. Prodajajo žične spone, natezne matice, omče (vrvnje ločne), škopce, kovane kavlje in različne žične vrvi iz tozda Kovačnica. Tozd Verigama ima v prodajalni vse vrste verig na kilogram, živinske verige, pre-veznice ('žlajdre'), verige za osebne avtomobile, kamione, traktorje in za delovne stroje. V prodajalni pa imajo tudi vse vrste zakovic, lesnih vijakov in razcepk iz tozda Vijakarna. »Med kupci je kar 90 odstotkov delovnih organizacij iz vse Jugoslavije. Dokaj dobro pa nas poznajo tudi že zasebniki. Kar precej jih je, ki so iskali različne po Avstriji in Nemčiji, nazadnje pa so jih dobili pri nas. Imamo namreč to prednost, da se o željah in naročilih lahko pogovorimo s strokovnjaki Tia, oziroma naše zaledje je tovarna. Naše geslo in delovni dogovor pa sta: hitra in kakovostna postrežba. Naši dobri kupci so Sava Kranj, vsi tozdi Iskre, SOP Krško, Elektroda Zagreb, Rade Končar in drugi...« Če ste zdaj prvič izvedeli za prodajalno, vam svetujemo, da jo obiščete. Morda boste tudi vi ugotovili, da ste marsikaj iskali po nepotrebnem drugje in dlje. Prodajalna je odprta vsak dan razen sobote in nedelje od 7. do 15. ure. Po telefonu dobite informacije, izdelke pa lahko naročite po telefonu, številki sta: 064/74-578 ali 064/75-140, int. 383. Največ prodajo pnevmatske opreme tozda Tio Razen na vse vrste verig naj vas še posebej opozorimo na snežne verige Razpis za priznanja na področju obrambnih in varnostnih priprav v letu 1986 1. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Kranj zbira predloge za PRIZNANJA SVETA za uspešno delo na področju obrambnih in varnostnih priprav v letu 1986, ki bodo podeljena na proslavi ob DNEVU JLA, 22. decembru 1986. 2. Predloge za uspešne posameznike, organizacije, društva ali skupnosti dostavite v pismeni obliki z generalijami in kratko obrazložitvijo v Sekretariat za ljudsko obrambo Občine Kranj do 5. DECEMBRA 1986. Predsednik sveta IVAN TORKAR, 1 r. COO OOOCOOO 00000000000 0000000 C C C o C C r Pričakuje vas MLADINSKI SALON Titov trg 7 II. nadstropje OBLAČILA ZA VAS - ZA MLADE PO SRCU 1 O 1 bled TO, lesna predelava REČICA Razpisna komisija delavskega sveta LIP BLED, TO, lesna predelava REČICA razpisuje na podlagi 129. in 131. člena statuta TO prosta dela in naloge DIREKTORJA TO Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, da ima izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti dela lesne, gozdarske, ekonomske oz. organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali VI. stopnjo zahtevnosti dela istih smeri in 5 let delovnih izkušenj, — obvladati mora en tuj jezik aktivno (nemščina, angleščina, italijanščina), — imeti mora smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, samokritičnost, poštenost, discipliniranost, — biti mora moralnopolitično neoporečen. Delavec bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici na naslov: LIP Bled, TOZD, lesna predelava Rečica, razpisna komisija, Rečiška cesta 61/a, 64260 Bled, najkasneje do 8. 12. 1986. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa. M (S MERKUR kranj Merkurjeva specializirana prodajalna Veriga v Šobčevt ulici ^ ^ Lescah je še posebno dobro založena z izdelki Veriginih tozd Dobro pa so v prodajalni založeni tudi z izdelki drugih tozd°v Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.sol.o., Naklo. Cesta na Okroglo 3 — DS SKUPNE SLUŽBE objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednj* prosta dela in naloge ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoji: osemletka, poskusno delo 30 dnj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogoj«v sprejema kadrovska služba DO ŽIVILA KRANJ, Naklo, Cest* na Okroglo 3 v 8 dneh po objavi. srednja lesarska sola Škofja loka Komisija za kadrovske zadeve Srednje lesarske šole Škofj8 Loka razpisuje dela in naloge: pomočnika ravnatelja Pogoji: visoka izobrazba lesarske smeri z izkušnjami na dagoškem področju ali visoka izobrazba pedagoško' andragoške smeri z izkušnjami. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim deloV" nim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi naj interesenti vložij0 15 dni po objavi na naslov: Komisija za kadrovske zadeve Srednje lesarske šole Škofja Loka, Škofja Loka, Kidričeva 59- t h induc TRANSJUG RIJEKA TOZD LJUBLJANA POSLOVALNICA 64270 JESENICE Titova 22 objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNI CARINSKI DEKLARANT za nedoločen čas 1 delavec Pogoji za opravljanje navedenih del in nalog: srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne, prometne ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj vloge s priloženim dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Trans-jug Rijeka, poslovalnica Jesenice. Kandidati bodo o opravljeni izbiri obveščeni v zakonitem roku. ICcfkrUJU KRANJ %crhwu KRANJ %c/lcnXJU KRANJ 1CcjicAXJU v prodajalni DEKOR 04 M Jf\S« Kranj, Koroška cesta 35 TEDEN KUHINJ MARLES in ugodna prodaja posameznih kuhinjskih elementov — brezplačna dostava do 35 km — potrošniška posojila Xcrhuv kranj %jiuuL kranj fCcrloui, KRANJ KtrbAOL, DEŽURNI VETERINARJI od 21. novembra đo 28. 1,0 vembra 1986 za občini KRANJ in TRžtf od 6. do 22. ure Živinorejs^. veterinarski zavod Gore« ske, tel.: 22-781, ali 25-77[. od 22. do 6. ure po & 22 - 994 za občino SKOPJA LOKA . Davorin VODOPIVEC, diF vet., tel.: 68-590, Gorenj" vas 186 Miro KRIŽNAR, dipl. ve*" tel.: 62-130 Godešič 134 ^ za občini RADOVLJICA ,P JESENICE , Dominik RUPNIK, dipl. ^ tel.: 22-781 Jesenice, Titova 45 ms mM l maaiMBMM*. 111. NOVEMBRA 1986 OSMRTNICE, OGLASI Del objav?111 skuPnost skupnih služb Tovarne obutve PEKO Tržič fla v splošnem sektorju dela in naloge Delovanje kadrovskih analiz 8°Ji za sprejem: dipl. kadrovik, dipl. organizator dela — kadrovska smer in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, seminarji s področja Poseh kadrovske funkcije ne zahteve: sposobnost sodelovanja, poskusno delo 3 mesece. 0rganiziranje nagrajevanja °8oji za sprejem: dipl. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, seminar o razvidu del in nalog, seminarji s področja nagrajevanja in ocenjevanja delovne uspešnosti delavcev le zahteve: sposobnost vodenja in organiziranja, sposobnost sodelovanja, samostojnost pri delu, objektivnost, sposobnost logičnega mišljenja, poskusno delo 3 mesece. P°sebne spravljanje hrane J1 za sprejem: priučen delavec in 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih, izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in Posebn osebni higieni e zahteve: splošna telesna spretnost, poskusno delo 1 mesec. 2ahtev*a\na"' °ddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju obutyp&p P°8°.Jev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna e Peko Tržič. JUGOTEKSTIL ONA-ON, notranja trgovina p. o., Pijana, Proletarska 4 javlja dela in naloge l' pRODAJALCA za maloprodajno enoto v Kranju Po °goji: n/ ali III. stopnja strokovne izobrazbe trgovinske smeri, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo. ^ROJAČA-ŠPvTLJE za maloprodajne enote v Kranju Pno ■• r^ Soji: rv. ali III. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne-"•— tehnološke smeri, 6 mesecev ustreznih, delovnih iz-^ kušenj, dvomesečno poskusno delo. K^,^ružujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Opjs °-ati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in §oje *? dosedanjih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju po-s. t^, kadrovski službi v 8 dneh od dneva objave (informacije li v in °61"441118)- Kandidate bomo o izidu izbire obvesti-^ " dneh po opravljeni izbiri. ZAHVALA Ob nenadni in tihi smrti naše dobre mame TEREZIJE ZUPAN roj. Bertoncelj Se isk no zanvaljujemo sorodnikom, prijateljem in Hvaj ern* ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Wh SOsedom, ki ste ji vedno stali ob strani. Vsem le-a*a za izrečena ustna in pisna sožalja, sočustvovanje in podarjeno cvetje. NJENI OTROCI Kranj, Količevo, Chicago, novembra 1986 ZAHVALA V 52. letu starosti nas je 13. novembra 1986 v hudi bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, očka, ata, brat, tast in stric MARTIN DELOVEC ?r,SterU^emo se pnevmološk emu oddelku 200 na Golniku, eHutkni>'-^r' Pavlinovi m sestram, kjer so mu lajšali zadnje J^Orn e z'vUenja. Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, so-• ^rnaru^e'avcern' PrUatoljem in znancem, kolektivu Iskra-k^'kal • Za denarno pomoč in podarjeno cvetje, ZB Iskra, h ftriJ 7 °re' Is^ra' Tobaku Kranj, Kokri-Engro in Vartexu n ^on VSe usm8e ln nesebično pomoč pa velja zahvala Iva-N dru?" 'n Marinki Mravlje. Za lep pogrebni obred gasilskemu j stvu, KS Britof ter njihovima govornikoma in govorni-K^Pri ^j^elematike najlepša hvala. Hvala za poslovilne bese-pspr "Prtem grobu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu ! s vf^^b na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste nam kadarkoli lrnerkoli pomagali v teh težkih trenutkih, najlepša hvala. Žalujoči: VSI NJEGOVI Britof, Kranj, Tržič, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta VLADA KESIČA Ob njegovem zadnjem slovesu izrekamo izredno zahvalo za izraženo sožalje in darovano cvetje SGP Gradbincu, sostanovalcem, Vodovodu Kranj, znancem in prijateljem. Posebno se zahvaljujemo ožjemu sorodstvu za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi njegovemu očetu, bratom in sestram, ki jih tudi dolga pot ni zadržala, da so ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, Visoko, Milje, Sokolovo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega skrbnega moža, očeta, brata in strica CIRILA DOBNIKARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter izraze sožalja. Iskrena hvala srčno dobrim sosedom, ki so nesebično pomagali v najtežjem trenutku. Posebno zahvalo izrekamo Krajevni skupnosti Čir-če za izrečeno sožalje in darovano cvetje, Vodovodu Kranj za venec in cvetje ter pevcem DUK za zapete žalostinke. Posebna zahvala g. dekanu Bahorju za obisk na domu, za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede ob odprtem grobu, g. župniku Marjanu Zupancu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Marija, sin Franci in hčerka Olga z družinami Kranj, Jesenice, 8. novembra 1986 ZAHVALA Hi Ob boleči izgubi dragega moža, y skrbnega očeta, brata, starega očeta, pradeda, strica in tasta JANKA !a VRTNIKA st. se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, Angeli Repnik, sorodnikom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence, cvetje in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Beleharju in sestri Anici za dolgoletno zdravljenje, govornikoma ob odprtem grobu, domačim pevcem in pevcem iz Naklega, upokojencem, praporščakom ter številnim članom in sosednjih gasilskih društev. Zahvala delovnim organizacijam Gradbinec, Komunala-mizarska delavnica, Iskra Kibernetika, tozda Vzdrževanje in Orodjarna, Rašica iz Gamelj. Zvonarjem in duhovnikoma hvala za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v velikem števili spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sp. Brnik, Moste, Vodice, Valburga, Hraše, Kranj, Britof, 10. novembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete CILKE ČEMAŽAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem v DO Bolnišnica Jesenice, Alpetouru Škofja Loka in Transjugu Jesenice za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju internega oddelka bolnišnice Jesenice za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi DPO krajevne skupnosti Podmežaklja, ZB Podmežaklja in govorniku tov. Jerala za poslovilne besede, zastavonošem, pevcem KUD Žirovnica za lepo petje in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. VSI NJENI Jesenice, 11. novembra 1986 ZAHVAIA Ob smrti naše mame, stare mame in babice ANE LUZNAR roj. Mertelj se zahvaljujemo vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od nje in ji darovali toliko lepega cvetja. Posebna hvala pevcem za zapete žalostinke, inž. Benedičiču za poslovilne besede, Pestotnikovi mami za poslovilno pesem, g. župniku za opravljen obred in sosedom iz Kranja ln Mošenj za pomoč. ŽALUJOČI VSI NJENI 21. STRAN (KsMSS5JJ©IEIIGLAS ZAHVALA Tiho in skromno, kot je živela, nas je zapustila naša draga in ljubljena mami, mama, sestra, teta 1 ROZIKA ŠKRVADA roj. Drobne Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, sveče, njo pa pospremili v velikem številu na njeni zadnji poti. Posebno hvala dr. Hrib2rniku in sestri Marinki, dr. Prašnikarju, vsemu osebju Inštituta Golnik, Kliničnemu centru v Ljubljani, sosedom, sorodnikom, prijateljem, g. župniku, društvu upokojencev za poslovilne besede, Domu oskrbovancev Albina Drolca, sodelavcem Agrotehnike, Tekstilindusu, avtoprevoznikom, gasilcem, pevcem in praporščakom. VSI NJENI Preddvor, dne 12. novembra 1986 ZAHVALA Iztekla se je življenjska pot in poslovili smo se od našega dragega ata JANEZA VIDERVOLA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njegovim prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Novakovi in osebju Zdravstvenega doma Škofja Loka, globoko hvaležnost pa izrekamo dr. Veselu, dr. Bajtu in osebju internega oddelka Inštituta Golnik za dolgoletno zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za pesmi ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. NJEGOVI DOMAČI Škofja Loka, 20. novembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata, tasta in strica FILIPA PAPLERJA iz Kovorja izrekamo iskreno zahvaio sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih dneh stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali toliko lepega cvetja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala osebju Doma Petra Uzarja za skrbno nego in pozornost. Hvala govorniku ZB in drugih organizacij za poslovilne besede ob odprtem grobu, predstavnikom gasilcev iz Kovorja, delovnim kolektivom Cestno podjetje iz Kranja, DO Mercator Rožnik Ljubljana in Mercator, tozd Preskrba Tržič. Hvala sosedom, kvintetu bratov Zupan, za čutno zapete žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Njegovi: žena Justina, hčerke Sonja, Elza in Nika z družinami I Ob boleči izgubi naše drage žene, I mamice in sestre I MARIJE 1 DVANAJŠČAK roj. Sternad se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Kranja in Preddvora, sodelavcem, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se dr. Novaku in dr. Hriberniku za potrpežljivo zdravljenje, zdravnikom Onkološkega in Kliničnega centra v Ljubljani, patronažnim sestram, posebno sestri Lidiji, delovnim organizacijam Exoterm, Živila, BPT Kranj in Iskra Otoče ter Vzgojnemu zavodu iz Preddvora. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: mož Stane ter hčerki Renata in Monika ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, dedka, brata, strica, nečaka, tasta in svaka JOŽETA MAZNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku in govornikoma za tolažilne besede ob odprtem grobu, GD Britof in Planika ter vsem drugim gasilskim društvom, AMD Šenčur, sodelavcem iz Planike — Razvoj in montaža L, Aerodroma Ljubljana, učencem 6. b razreda OŠ Josipa Broza Tita in pevcem za zapete žalostinke. Še posebno zahvalo izrekamo družinam Gantar, Kolone in Košir za vsestransko pomoč. ŽALUJOČI: žena Kati, sin Tomaž, hčerki Jožica in Darja z družino, mama, brat in drugo sorodstvo Britof, 7. novembra 1986 GLAS 22. STRAN. MALI O G LAS f, OGLASI, OBVESTILA PETEK. 21. NOVEMBRAJj8fc I J Ik- novost v redu letenja »zima 86/87« LJUBLJANA OSIJEK MOSTAR PRODAJA KART IN INFORMACIJE: AA LJUBLJANA, KUZMIČEVA 7, tel 313-366, 320-970 IN POOBLAŠČENE TURISTIČNE AGENCIJE V SLOVENIJI MALI OGLASI tel.:27 960 certa IjUJMB aparail,iiroH Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI stroj veritas. Virje 8, Tržič_19196 Prodam glasbeni CENTER benetonv s 4 boksi. Lavtar, Šutna 37, Žabnica _19336 ONKYO KASETOFON, canton ZVOČNIKA 70/130 W, nov, prodam. Tel.: 21-097_19337 Prodam novejši, nov, barvni TV iskra, TVC fischer in vrhunski AVTORADIO. Tel: 26-945 19338 Ugodno prodam ZVOČNI KE sanvo 30/50 W. Tel.: (064) 26-303 po 19. uri _19339 Prodam glasbeni STOLP 2 x 40 W. Bertoncljeva 55, Kranj, tel.: 22-816 _19340 Prodam TV, staro 5 let, blaupunkt. Tel.: 28-670_ 19341 Prodam ocarinjen RAČUNALNIK schneider CPC 464 (barvni monitor) programe, igralno palico in literaturo. Cena 42 S M. Tel.: 25-691_19342 Prodam dvojni KASETAR fischer. Tel.: 41-159_• 19343 Prodam AVTORADIO s kasetofonom, nov, 2 zvočnika in 4 GUME 145x15, rabljene, michelin, po zelo ugodni ceni. Mustafa Bektaševič, De- lavska 9, Jesenice_19344 Prodam črno-beli TV standard, za izvoz, 31 cm, in spectrum 48 K, vse novo, z deklaracijo, 15 % ceneje Rodič, Frankovo nas. 164, Šk. Loka_19345 Prodam stereo RADIOKASETOFON philips. Milan Bertoncelj, Gorenja vas 21, Reteče, Šk. Loka_19346 Prodam TRAKTOR znamke fendt z bočno KOSILNICO, 18 KM. Lahovče 18_ 19347 KOSILNICO sipbucher z OBRAČAL-NIKOM, novo, ugodno prodam. Ma-renk, Dražgoše 47, tel.: 66-322 19348 Ugodno prodam barvni TV RR Niš. Mitja Mrak, Rodine 20/c, Žirovnica, tel.: 80-257, vsako popoldne 19349 Prodam dobro ohranjeno črno-belo TELEVIZIJO gorenje, ekran 61 cm, staro 2 leti. Ferdo Ferlic, Sebenje 53/a, Križe_19544 Prodam črno-bel TELEVIZOR, cena 5 SM. Rudi Dovžan, Sp. Duplje 41 _19545 Prodam računalnik ZX spectrum-K 48. Marko Štirn, Štefanja gora 26, Cerklje. Tel: 42-853_19546 Prodam glasbeni stolp SCHNIIDER 2 x 50 W Možna menjava za avto Česnik, Krnica 11, Zg. Gorje 19547 Prodam dve leti star PRALNI STROJ. Telefon 28-966_19478 Zelo ugodno prodam barvni TV sprejemnik iskra, letnik 85. Telefon 26-988_ 19479 TELEVIZOR gorenje, črno-bel, star 1 leto in pol, prodam. Telefon 28-842, v petek in soboto popoldne_19480 Prodam barvni TELEVIZOR korting ter 126 P in SIMCO 1307. Anton Fer-lan, Dolenja Dobrava 4, Gorenja vas _19481 Industrijska PLETILNA STROJA uni-verzal hazu, ročni, z glavo in iglami za prevešanje obsega, 12—120 cm, in z motorjem, obsega 12 —100 cm, prodam. Brane Dimitrijevič, Cankarjeva 6, Radovljica, telefon 75-697_19482 Prodam starejši barvni TV. Šimu-nac,.Lojzeta Hrovata 10, Kranj, telefon 37-625_19483 Prodam KOSILNICO figaro, OBRAČALNIK za BCS in montažno GARAŽO brako. Tine Ceklin, Stara Fužina 128, Boh. Jezero__19484 Prodam TV gorenje, ČB, star 1 leto, za 8 SM. Telefon 35-080, po 18. uri _19485 Prodam barvni TV, star 1 leto. Tele-fon 69-552_19486 Prodam barvni TV korting, ekran 67. Tel.: 24-963^_ 19558 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin + 2 elek-trika) in avtomobilsko PRIKOLICO — 600 kg. Alojz Močnik, Brezje 4. 19559 razno prodam Ugodno prodam JOGI meblo za 1 osebo, HAVBO za sušenje las gorenje in snežne VERIGE za FIAT. Tel.: 75 392 19370 Prodam suha bukova DRVA. nik št. 4, tel.: 42-769 PEČ, Pože 19371 Prodam infra PEČ, DEŽO 251 in TRIP TRAP STOLČEK. Tel.: 24-425 19372 Prodam bukova DRVA. Kranj__ Britof 20, 19373 Poceni prodam krmilno REPO in novo stikalno preklopno URO Hrastje 18 __19374 Prodam črn krznen PLAŠČ. Tel.: (064)50-719 _ 19375 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor, 50 din kg, in starejšo KRAVO z mlekom. Voklo 6, Šenčur_19376 Prodam bukova DRVA. Besnica 173 Jane, Sp. 19377 Prodam KOLOVRAT KRTAČE za predenje in krtačenje volne. Naslov v oglasnem oddelku_19378 Prodam KOTLA za žganjekuho. 50 in 80 litrov. Gorice 11, Golnik 19379 Prodam nove SMUČI elan, RADIO KASETOFON KR 650 in FOTOAPARAT zorki 6. Čemažar, Cerklje, Ul. J. Hribar ja 1 19380 OBRAČUN OBRESTI NA DEVIZNA SREDSTVA ZA LETO 1986 S sprejetjem odloka Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavili statusa delavca na začasnem delu v tujini, v dinarski protivrednosti so se zadeve s pripisom obresti v marsičem spremenile. S tem obvestilom vas želimo seznaniti z načinom pripisa obresti za leto 1986, hkrati pa vas zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek hiter in kar najmanj zapleten. Vsem našim občanom, ki ne bodo uveljavljali statusa delavca na začasnem delu v tujini, bomo obresti v skladu z zakonom morali izplačati v dinarjih. Pri tem velja pravilo: obresti vam bomo obračunali po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge. Tako izračunane obresti vam bomo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obra čuna, 31. decembra 1986. Svetujemo vam, da zato čimprej, po možnosti pa kar ob prvem obisku v banki, stopite še do okenca, kjer vodijo vašo devizno vlogo ter našim delavcem posre dujete številko svoje dinarske hranilne knjižice ali tekočega računa, kamor vam bomo nakazali obresti, preračunane v dinarje. Če ste to storili že ob lan skem vpisu obresti, vam to letos ni potrebno. Skratka — stvar je lahko sila preprosta, če se je loti mo pravočasno, z nekaj dobre volje in z malo razumevanja. /O ljubljanska banka L Temeljna banka Gorenjske [ Prodam droben KROMPIR za krmo. Forme 3, Žabnica_19381 Prodam ZELJNATE GLAVE, JABOLKA za žganjekuho. Hraše 38, Smlednik _19382 Prodam suha DRVA. Aljančič, Bistri-ca 2, Duplje, tel.: 70-006_19383 Prodam domačo KAŠO. Zg. Brnik 7 _19384 Prodam skoraj novo krzneno žonsko JAKNO, št. 38, črna ovca, za 6 SM. Tel.: (064) 25-458 _19385 Ugodno prodam nekaj jedilnega KROMPIRJA. Ropretova 25, Mengeš, tel.: (061) 737-121 _ 19386 Prodam zimski usnjen PLASC s krzneno podlogo št. 40—42. Tel.: 37-261 _19387 Prodam nezasteklena balkonska *■ VRATA, 220x80, z roleto in otroško POSTELJICO z jogijem. Za Z 750 prodam POD, OBROBE zadnjih blatnikov, notranje PRAGE, vlečno KLJUKO, nove letne in malo rabljene zimske GU-ME. Pristava 107 - vrstne hiše 19388 Prodam hrastov lamelni PARKET I. kvalitete. Tel.: 62-031_19389 Prodam štiri nove savske GUME 175 — 70x13 in dve še ohranjeni zimski GUMI s platišči 175 — 70 x 13, rabljen prvi BRANIK za lado 1300 S, oriključek za prikolico za lado, AVTORADIO, KASETOFON z zvočniki ter snežne VERIGE za gume 175 — 70x 13, vse po ugodni ceni, ali zamenjam za deske za napušč. Tel.: 23-145_19390 Prodam original semenski KROMPIR igor in desire ter jedilni in krmilni. Pipanova 44, Šenčur_ 19391 RAČU NALNIK commodore, igralno palico, KASETOFON, programe, vse novo, prodam. Tel.: 42-820 19392 Ugodno prodam RAČUNALNIK ka-setar Z X spectrum 48 K, panasonik 6. Robi Papler, Begunjska 54, Tržič 19393 Prodam otroški globok in športni VOZIČEK PEG (marela). Gregorčičeva 10, Čirče, Kranj_19394 Prodam 5 m1 bukovih DESK 30 in 40 mm Toman, Bodešče 29, Bled _19395 Ugodno prodam obrana JABOLKA voščenko in bobovec. Kokalj, Zg. Luša 3, Selca_18506 Prodam jedilni KROMPIR po 40 din/ kg. Kalan, Poljšica 6, Podnart, telefon 70-225 __19142 Prodam večjo količino kostanjevih DRV. Telefon 46-318_ 19462 Prodam enoosno tritonsko PRIKOLICO po zelo ugodni ceni. Bradeško, Hrib pri Zmincu 2., Šk. Loka (Buko-všek)__19463 Ugodno prodam večjo količino PESE in KORENJA. Franc Bobnar, Gode-šič 33/a, Šk. Loka_19464 Ugodno prodam nov otroški športni VOZIČEK. Čemažar, Ul. Gorenjskega odreda 14, stan. II, Kranj, Planina I. ____19465 Prodam nove tekaške SMUČI II. kvalitete, 1,8 SM, in ZRAČNO PUŠKO za 1 SM. Telefon (064) 23-527 19466 Prodam moški krznen PLAŠČ št. 38. Ogled v nedeljo. Cesta Lmaja 61, stan 51, Kranj__19467 Prodam otroški VOZIČEK tribuna in opremljeno ZIBELKO Joksimovič, Zg. Brnik 110, Cerklje__19468 SMUČI RC 04 160 z okovjem marker in več ženskih zimskih PLAŠČEV 38/40 ugodno prodam. Telefon 21-703 19469 Ugodno prodam 4 zimske GUME S PLATIŠČI ali brez 175x 14, 80 litrski AKVARIJ z opremo ter glasbeni CEN TER benvtone 2 x 30 VV z zvočniki. Te-lefon 51 590__19470 Prodam dve novi ZIMSKI GUMI 135 x 13 za 30.000 din in »PUMPO« za plin, za 10.000 din. Telefon 51 590 __19471 MERILNI KOVČEK b rigon za nastavljanje in testiranje oljnih goničev pro dam. Telefon (064) 49-134 19472 MARATON luxus, 10 prestav, v garanciji, prodam za 2,5 SM ceneje. Te lefon 35 604_19473 Prodam semenski KROMPIR desire, prva množitev, in več ton REPE za ki sanje Velesovo 14__19474 Prodam semenski KROMPIR desire in rezi. Kranjska c. 9, Šenčur, telefon 41 034 _19475 Prodam novo krzneno JOPO zajec in otroško ZIBELKO Telefon 61 467 __19476 Prodam PEČ stadler tam, 33.000 ccal, na premog-drva, 15% ceneje, in 10 m shiedel dimnika, 0 20 cm. Tele fon 51 842_19477 Prodam 48-basno HARMONIKO melodija, zelo lepo ohranjeno, rablje no 1 leto. Tel.: 26-248, popoldan 19552 Iščem INSTRUKCIJE za angleščino — višja stopnja Tel : (064) 24 317 __19553 Prodam KROPARSKE izdelke ročno izdelane Zoreč, Gradnikova 5, Zlato polje, Kranj__19554 prodam globok otroški VOZIČEK, fotoaparat zenit 3 m, otroško POSTE LJICO z JOGIJEM m candv superavto mat* 75 (1,5 SM). Hrastje 127/a 19866 Kupim spredaj karamooiirano Z 750, novejši letnik. Tel.: 89-156_13433 vozila Prodam Z 750, registriran do oktobra 87, za 30 SM. Tone Bizovičar, Pre-lesje 11, 64224 Gorenja vas 18911 VISO super E, letnik 82, 41.000 km, 2,4 M, prodam. Telefon 21-097 19265 Prodam GOLFA s štirimi vrati, letnik 78. Telefon dopoldan 34-40S, popol dan 38-093_19266 Prodam karamboliran VW 1300. Ži-ganja vas 59/a, Duplje_19267 Prodam Z 101 comfort, letnik 79, prevoženih 45.000 km, v zelo dobrem stanju. Zg. Brnik 28_19268 Prodam SAAB 99, registriran do ok-tobra 87. Krnica 40, Zg. Gorje 19269 Prodam Z 750, letnik 76. Begunje_ Slatna 6, 19270 Prodam VW derby, letnik 81, in BMW 2002 s 5 prestavami, starejši letnik. Benedikova 22, Stražišče, Kranj _19271 Prodam APN 4, dobro ohranjen. Demšar, Gubčeva 3, Kranj, telefon 37-244.__19272 Prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 70. Telefon 38-585_19273 Nujno prodam dirkalno KOLO personal. Čebulj, Ul. M. Pijade 6, telefon 22-557_19274 Prodam Z 101, letnik 76, registrirana do 19. 10. 87. Cena po dogovoru. Ro-deš, Savska Loka 5, Kranj 19275 Prodam VISO club, 32.000 km. Telefon 78-202 letnik 82, 19276 Prodam Z 750, letnik december 79. Ogled v petek in soboto. Brezje 1/a, Tržič_19277 Prodam obnovljeno, zelo dobro ohranjeno Z 101, letnik 78. Telefon 42-523_19278 Prodam starejšo KATRCO v dobrem stanju. Telefon 23-021, Kranj 19279 Prodam OPEL cadett, letnik 77. Te-lefon 50-345, od 7. do 15. ure 19280 Ugodno prodam AUDI 60, letnik 70, registriran do septembra 87. Franc Pe-terman, Podhom 55, p. Zg. Gone 19281 Prodam GOLF, letnik 77. Zalokar, Cankarjeva 28, Radovljica, telefon 78-366_19282 Prodam 125 P, letnik 76, nevozen Alojz Zupan, Boh. Bela 128, p. Boh. Bela_19283 Prodam ugodno OPEL kadett 1.6 D, letnik september 83. Telefon 77-738 _19284 Prodam MOTOR 15 SLC, letnik 79, za 18 SM. Telefon 80-534_19285 Poceni prodam R-16, letnik 68. 1. registracija 76, registriran do februarja 87, z dosti rezervnimi deli, in Z 101, letnik 75, registriran do julija 87, za zelo ugodno ceno, ter 1.700 kosov rabljene strešne KRITINE zagorka za polovično ceno. Telefon 82-211 19286 Prodam Z 126 P in ZAPOROŽCA. Gunzej, Langusova 27, Radovljica _19287 Prodam VW 1200, letnik 74, in Z 101, letnik 76. Gatej, Savska 1, Lesce 19288 Z 1300, letnik 74, registrirana, vozna, lahko celo za dele, prodam. Slamniki 2, Boh. Bela_19289 Prodam Z 750, dobro ohranjeno, ima šele 47.000 km, letnik 76, registrirana do 87. Telefon 83-848_19290 Prodam CERADO za Z 750. Telefon 26 349_19291 Prodam GOLF JGL, letnik 82. Tele fon 28-342, po 14. uri_19292 Prodam osebni avto DAFF, prevoze nih 70 000 km Telefon 25 461, dopoldne. Jože Juvan, Vi.ljka Vlahoviča 8, Kranj__19293 Prodam KOMBI Z 850 AK, december 82, 45.000 km. Telefon 60 660, dopoldne_19294 Prodam R 4 TL. letnik 83, 24.000 km. Porenta, Virmaše 54, Šk. Loka 19295 Prodam 126 P GL, letnik 86. Telefon 82-889__19296 Prodam Z 101, letnik 77. Britof 266 _19297 Prodam starejši R 8, potreben manj šega popravila. Ogled v petek in sobo to. Visoko 86/a_19298 Prodam GOLF diesel, letnik 85, s 4 vrati. Golniška 64 Ogled v petek in so boto popoldne 19299 Prodam RENAULT 18 TLJ, letnik 84. Koselj,Zg. Duplje 91_19396 Prodam SAAB 96, reg. do 28. septembra 87, dobro ohranjen, za 135 SM. Tel.: 37-605_19397 Ugodno prodam VW 1302. Mencin- ger, Zgoše 65, Begunje_19398 Ugodno prodam. CITROEN GS, letnik 78. Polak, S. Gregorčiča 37, Rado- vljica_19399 Ugodno prodam Z 101 po delih. Jer- še Silvester, Predoslje 53/a_19400 Poceni prodam KOMBI 435 K letnik 79, in ZASTAVO 101, letnik 78. Sušter- šič, Zg. Bitnje 213 Prodam JUGO 45. Tel.: 62-31^ 15. uri_________—^ Prodam FIAT 750, letnik 78. Lev^ Hafnarjeva pot 12, Kranj_____ SUNBEAM 1500, letnik 1\.^°!)io rabi manjše popravilo, registn konca avgusta 87, prodam za * 1$ Tel.: 34-381 ____ Spredaj karambolirano LADO■ šasija 71, stroj 73, in rezervne oe LADO 1200 prodam. Prodam tuo" ^ ^ hrastove in kostanjeve DESK 5 cm. Tel.: 45-291_____■cTjJ Prodam RENAULT 4 TLS, let"'* Prodam PEUGEOT 305 GL, letnik 78, odlično ohranjen. Tel.: 81-558, popol-dne_19402 Prodam VVV 1200, letnik 75. Brezje 29, Tržič_19403 Prodam Z 101, letnik 77. Ferlan, Ho-temaže 62, Preddvor_19404 TOMOS 14 TL in APN 4 ugodno pro-dam. Mavčiče 77_19405 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 75. Dvorje 32, Cerklje_19406 Prodam Z 101 mediteran, letnik 80, prevoženih 63.000 km. Cena 77 SM. Ogled v soboto dopoldne. Tušek, Tomšičeva 68/e, Jesenice_19407 Prodam VISO super E, letnik 82. Tel.: 74-375_19408 Prodam R 12, letnik 74, cena 45 SM. Stojilkovič, St. Žagarja 40/a, Radovljica_19409 Prodam GOLF, letnik 78, dobro ohranjen, prevoženih 75.000 km. Tel.: 27-213_19410 Prodam R 5 GTL, letnik 81, 4 vrata. Tel.: 064/82-342_19411 ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam. Registriran do maja. Ogled popoldan. Za žago 2, Bled-Rečica 19412 Prodam Z 101, letnik 79, v odličnem stanju. Slatenšek, Jezerska c. 54/a, Kranj, tel.: 26-645_19413 Zamenjam Z 750, letnik 83, za ZASTAVO 101 ali JUGO 45 z doplačilom, oz. prodam. Štefanja gora, tel.: 42 467, popoldan_19414 Prodam Z 750, letnik 75, registrirano do novembra 87, cena 35 M. Tel.: 51-962_19415 Prodam karamboliran R4 GTL, le tnik 78. Ogled ves dan. Janez Vrhov-nik, Valburga 5, Smlednik_19416 Prodam R 12 za rezervne dele in R30, letnik 79. Tel.: 50-928 19417 Prodam GOLF, letnik 80. Robič, Kr-nica 29, Zg. Gorje_19418 Prodam Z 101 confort, letnik 79. Le gat, Gregorčičeva 25, Bled_19419 Prodam Z 750, letnik 78, dobro ohranjeno. Mihael Kopač, Gasilska c. 31, Šenčur__19420 Prodam R 4 po delih (motor, menjalnik, polosovine itd). Nejc Ajdovec, Pi panova 24, Šenčur_19421 Prodam ZASTAVO 750 v nevoznem stanju z rezervnimi deli. Informacije od 18. ure dalje po tel.: 66-820 19422 19401 Lojzeta Hrovata 5/41, tel. 38-009 Ugodno prodam dobro oh«1^ Z 750, letnik 79. Ogled v večernin«^ A. Kodra 9, Cerklje __ Ugodno prodam PEUGEOT ravan, letnik 77. Tel.: (064) 41-01^1 _.___tgt^ Prodam dobro ohranjen R 4 _ g7 letnik 83, registriran do novempr Dragan Junič, Krnica 28, Zg. Gon^j Prodam Z 128, letnik 81, ohranjeno, garažirano. Ogled v to. Marko Mravlja, StrahinjJ2____r- prodam. Telefon 61-441, int. poldan_r-SiĆi Prodam WARTBURGA"po^elllj95J! tek, Pot na Jošta 26, Kranj____ Zimski kolesi za 126 P in doda^t romete prodam. Fojkar, Pševs* ^ Stražišče____-""jiM? Prodam zaleteno L 1500, celo ^ delih. Telefon 25-137__-^A& Prodam dobro ohranjeno Z 1 $ tnik 76. Golob, Poljče 4 Prodam ŠKODO 1000 MB z avtora-diom Drago Štefe, Cesta 4 julija 59, Tržič Telefon 50 260, int 342, dopoldne_19300 Prodam Z 101, letnik 77. Miklavčič, Cesta na Rupo 10, Kokrica, Kranj 19301 Prodam R 4 TL special, letnik 79, re gistriran do avgusta 87 Ogled popol dne Pestar, Kokrški log 7 19303 Za 10 SM prodam ZAPOROŽCA, le tnik 78, 24000 km, nekaramboliran Podblica 16_19304 Prodam Z 101, karambolirano, celo ali za dele Kovač, Savska 60, Kranj __19305 Prodam 126 P in nov APN 6 Goran Adžem, Brezje pri Tržiču 19/a 19539 Prodam dobro ohranjen OPEL re cord 1900 L, cupe avtomatik, cena 50 SM Jeltic, Benedičičeva 1, Jeseni ce_______19540 Obranjon nvto ZASTAVA 10T, registriran ij af>nla 87, prodam za 500000 »lm Filip Kavčič, Kropa 80. če je toplo/še ni mod^ če je močeno, še ni toplc /toplo in modno /1 . // v veleblagovnicah Rom S5Kf 21. NOVEMBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 23. stran (mmmmmsiLAs Prodam 10 let staro ŠKODO 100 L, nii'k. iul»ia 87 ter nove prage in zad- C J blatnik za ŠKODO 100 L Telefon S^?43 1 9534 Prodam 2 101 lux, letnik 78, spomla-* obnovljeno, prvi lastnik, garažirartt. Spled popoldne. Preložnik, Šmartno ^Cerklje__19535 Prodam Z 101 GTL, letnik 86, 6000 IHILftetljeva 11, Čirče, Kranj 19536 .Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Žjgpc.Zg. Bitnje 15_ 19537 Prodam KOMBI zastava 1979, tudi obročno. Jankovič, T. Dežmana 2/35, 5ran]_______19538 Prodam TAM 6500 s podaljšanim Masonom, registriran do aprila 78, za '0 SM. Možno odplačevanje na obroke. Tel.: 79-060 g LETOS TUDI O O o o o ŠPORT KRANJ O o o o o o o o C na smučarskem sejmu O C v Kranju g rokavice 3871 — O d« B041.— din £i smučarske hlače 15133.—din O O O O O o o o o o (1 odn'*a 220 SM. Ogled 21. novembra 15 h i 17' ure ali 24 novembra od Dam,° Golmajer, Prole-^2*i2jVTržič 19556 tnik^T 850 sPecial in z ?50 starejša le-Du«a' »fre9istrirana poceni prodam. an Mi"č, Ljubljanska 28, Bled ■----19557 Hvali oe^H^ dve TELICI. Cerklje, II. gru-^edpvteief on 42-811 19306 ševl^ KRAV0 po izbiri. Juvan, Ol ■^pS!ii7______19307 r°dam polovico KRAVE. Luže 38 19308 Plem Prodam KOZLA, dve leti starega, za elerne ali za zakol. Jože Tivader, Zalog 51Cerkj|e _ 19309 Prodim PRAŠIČE, težke od 130 do ^ka.Visoko 5, Šenčur 19310 Prodam leto dni staro TELICO za P,erne in dve toni SENA. Rant, Pod- Hrezje^___19311 Prodam BIKCA simentalca starega d5^en- Poženik 10, Cerklje, telefon 5£i>72______ 19312 icr^a^ 3 mesnate PRAŠIČE, ™kg, jn šiva|ni STROJ ruža B elek-4,°"'k- Zalog 17, Cerklje, telefon (064) 2££b4__^^__19313 Prodam PUJSKE stare 7 tednov, in *larejše, težke do 40 kg. Sp. Brnik 60 ------__19314 Prodam TELE za rejo ali zakol. Kurir-^IPotVI, Kranj (Primskovo) 19315 -Prodam PUJSKE, težke od 20 do 00 *9- Berzložnik, Za Žago 20, Bled _ 19316 2o^odam PRAŠIČE, težke od 30 do yykg. Blaženka, Finžgarjeva 9, Javor-_____19317 kftM°dam dve TELICI za Pleme ali za-Izidor Mrak, Delnice 6, Polane nad Žli-oko 19318 * * **********^ V fitness studiu SAVNA, J> Žnidar, Komenda, sanjska pot 5, tel. 061/841-328 Va«ri je na voljo: savna, solarij, masaža z aku-Presuro, program hujšanja, Aerobika, bodvforming in bi- 9dPto je vsak dan od 15. ure dalje. Joj^ijam brejo KRAVO za jalovo. več brati. Potem bi v številni? vzplamtela želja, da bi znanje raz rili in poglobili na tečajih in v Sklad jim je pri tem v veliko W Franc Vrhovnik« predsednik skupščine sklada: "Ra" zočaran sem, ker se delavci P° obrtnikih tako poredko odločajo z9 izobraževal ne programe ob delu in iz dela. " toliko bolj, ker sklad povrne stro ške krajšega ali daljšega uspešneg izobraževanja. Ni pa mi všeč tud to, da usmerjeno izobraževanje P° nudi delavnicam dekleta in fante obilico splošnega in teoretičnega znanja in skoraj brez praktični11 znanj. Tudi to vrzel bi delavci lahk° zapolnili z obiskovanjem tečajev in drugih oblik izobraževanja, žal pa mlade delavce hitro zadovolji za nekaj tisočakov debelejša kuverta-Pozabijo pa na svojo prihodnost.« Stane Jesenovec Pomembne spremembe v zavarovalstvu Kakšno zavarovanje p° novem letu? Kranj, 20. novembra — 1. januarja bodo v jugoslovanskem rovalstvu začeli veljati novi zavarovalni pogoji za požarna strojelomna zavarovanja v organizacijah združenega dela* * žarno zavarovanje vključuje objekte in opremo, strojelomno * stroje in strojne naprave. $ Po novem letu pa bo izhodi^ ^ ^ngMHMMMwwmwM^^mw«^ dogovorjeno zavarovalno kritje ^ govor o višini jamstva. Izhodis^ dogovor bodo vrednosti, vodene » slovnih knjigah. Pri sklepanj0 $ godb bo zato treba ugotoviti, zahjir ^ ko so zdaj te vrednosti v knjiga * žje od dejanskih.« «r »Najbrž ugotavljanje teh vre^< lf sti ne bo lahko, saj so običajno s $ stva v poslovnih knjigah P^j!,^ vrednotena. Do konca leta Je,!!!vil časa. Kako torej dobiti prave st ke?« „> »Organizacije združenega de 1 Gorenjskem smo o tem že obve . Mi bomo z delovnimi organizacij sodelovali in jim tudi svetovali- . « dar se bodo morali sami odloČit Franc Lotrič, vodja sektorja za izvajanje zavarovanj pri Gorenjski območni skupnosti Kranj Konec oktobra letos je Zavarovalna skupnost Triglav — Gorenjska območna skupnost Kranj obvestila organizacije združenega dela in odgovorne v njih za organizacijo zavarovanj o spremenjenih zavarovalnih pogojih in premijskem sistemu za požarna in strojeloma zavarovanja. Po tridesetih letih jugoslovanskega zavarovalstva bodo pomembne spremembe po novem letu začele veljati po vsej državi. Kaj pravzaprav po menijo, smo povprašali vodjo sektorja Za izvajanje zavarovanj pri Gorenjski območni skupnosti, Franca Lotriča. »Pri požarnem in strojelomnem zavarovanju do zdaj zavarovalna skupnost prevzema jamstvo ob škodah do višine vsakokratne dejanske vrednosti na dan, ko je škoda nastala. To pomeni, da ni pomembno, kako so te vrednosti vodene v poslovnih knjigah, kar je osnova za obračun zavarovalnih premij. Ob nastalih škodah pa je ugotovljena njihova dejanska vrednost in zavarov dna skupnost potem tudi povrne taKŠno škodo. primerno zavarovalno kritje. v% da že od 1968. leta požarno in lomno zavarovanje ni obvezno- lj dober gospodar pa ve, kaj je pomeni zavarovanje. V organi J ' jah združenega dela pa so obi* J s škode ob požarih in strojelornih '] ^ ke. Morda bo kdo rekel, da Je. januarja za uveljavitev °z'r0jw J sklenitev pogodb po novih P°& J dokaj kratek čas. Vendar mora1"? J vedati, da so se v jugoslovans^ 1 zavarovalstvu te spremembe PrJyj s vljale že dve leti in da smo cije združenega dela o tem spr0® veščah.« J »Z >'taj sploh prihaja do teh $ memb? »Razkorak med vrednostmi ^ slovnih knjigah in dejanskimi, nostmi pri izplačilu odškodnin J"$ stal zelo velik. Razen tega jc večje pričakovane oziroma ver^M škode v zavarovalstvu urejena J imenovana solidarnost glede i*^) navanja škodnih obveznosti, jfl znotraj zavarovalnih skupn°s jfl prek pozavarovalnega sisterna A tudi zunaj meja. V tujini pa ze.:<^ časa zahtevajo, da z zavarovanj ■ ločimo prave, realne obveznos y, jih bodo ime li ob škodah. Za deVJ organizacije pa to seveda porne*1^ bodo morale v prihodnje res nO misliti tudi o vsebini zavarovanja