itev. 198. ,V Ljubljani, v soboto, Ane 29. aosasta 1908. Velja po pošti s 4 .elo leto naprej K26'— i pol leta „ „ 13"— <4, fetrt leta „ „ 6 50 ^ en mesec f> «, 2-20 V upravništvu: ■ sprevodnik, ki bi dajal zaslužka restavracijam! Sicer se kuha težko pod malo strešico na vagonu — pa kuha se vendar. Mož se uveri, da ima kapselne, da je piščalka v žepu, da je ura navita in kaže pravi čas. Da je tedaj pripravljen za službo po vseli železniških štatutih in predpisih. Zena pa pogleduje sočutno moža, ki mora po ukazu službe v gluho, temno noč. Tako odhaja že leta in leta, pa ženi se ni smilil nikoli tako, kot nocoj. Vendar nc priča nobena mehka beseda o tem ženinem čustvu. Kjer se bije trdi boj za obstanek. je čustvenost nepotreben balast. — človek, vajen hudega, jo rad skriva, je ne kaže svetu. Saj bi to bila nepotrebna potrata. Življenje gre svoj pot preko naših čustev, usoda ne vpraša, ali nas bole njeni udarci. Srečen človek, ki sprejema, prenaša vse udarce, nc v topi resignaciji, ampak v živi veri, da so vse to pota ne-umljive božje previdnosti. Vse je gotovo. Modra, zamazana kapa je na glavi, siva suknja na životu. Na sprevodniški zastavici, preko rame, visi velika torba. Tako napravljen stopi sprevodnik še enkrat v sobo, kjer spe otroci. Kako sladko spe presrčni! Nobeden malih ne ve, da mu odhaja oče. Zjutraj, ko vstanejo, povpraša Milka pač, kje da je at;a, kedaj da se vrne, sedaj pa spj mali zajček, rjava očka so zaprta. Olgica zakašlia, Gizka se preobrača. Oče stopi v drugo sobo, se skloni nad starejšim sinom. Ta odpre oči, pogleda brezizrazno v očeta, se obrne, spi dalje. Resno, skrbno, pogleda oče še enkrat po posteljah. Kaj da gre nocoj tako nerad od otrok, kaj se mu zdi tako pusto, ko se spomni sprevodniške kosarne, trdih postelj v njej? Pa služba ne vpraša: rad ali nerad. In že stopa sprevodnik po kamenj-tem hodniku, žena mu sveti, se poslovi pri vratih, gleda za njim po dvorišču, posluša odhajajoče korake, ki done tako čudno po tlaku, kot da hodi še nekdo drug zraven moža. Zeno pretrese mraz. Mož gre, kakor je šel tolikokrat, in kakor tolikokrat, nc ve orna tudi danes ne, ali sc vrne. Težko je železničarjevi ženi. Ko .ie stopil njen mož v službo pri železnici, je dal smrti pravico, da ga pokliče, kadar in kjer ji bo drago. Ne bo ga vprašala, ali je pripravljen ali ne, če kliče čeda otrok po kruhu. Neopa- brega, zato se po pravici pričakuje, da mu bodo zvesti ostali vsi dosedanji člani in da bodo pristopili še novi. Espernntskl Kongres. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Živimo v dobi nasprotstev. Na eni strani najkrasnejše sanje občnega kulturnega miru, na drugi najostrejše in naje-ltergičnejše naglašanje samostojnosti in lastnih potreb narodov in držav, naglašanje narodovih pravic in dolžnosti. Tukaj mednarodni poskusi v razumevanju od brzojavne abecede do zbližanja idej na najrazličnejših kulturnih poljih — tam trmoglavo povdarjanje domačih posebnosti do sovražnega oboroževanja. Brez dvoma zavzema med poskusi, spraviti in pobratiti človeštvo, prvo mesto ideja svetovnega jezika. Prvi misleci jn proroki pač vseh časov in narodov so se po babilonski zmešnjavi pečali s tem problemom, dokler ga ni rešil na genialen način varšovski zdravnik dr. Sarnenhof v svojem esperantu. Praktično delo je pomagalo esp. do tako lepih uspehov, praktično delo je zbralo tudi njegove pristaše v saksonski rezidenci, da obhajajo njegov četrti triurrif, četrti mednarodni kongres. Pozdravni večer v društvenem domu dne 15. avgusta je zbral najrazličnejše tipe celega sveta. Pela se je med drugim Mozartova »zvezna pesem« in esp. himna, ter se igrala burka »Tukaj se govori esperantski«. Prihodnji dan se je služila služba božja za katoličane in protestante, povsod se je slišalo krasno esp. petje ter pridige v esp. jeziku. Zvečer se je vršilo veliko javno propagandno zborovanje, katerega se je udeležilo približno 2000 oseb. Naglašal se je posebno najnovejši uspeh esp. na Nemškem, saksonski veleindustrijci so se odločili ustanoviti esp. zavod, v katerem se laliko nauči vsak za 5 mark svetovnega jezika, in kralj je pokazal s svojim pokroviteljstvom svoje simpatije napram esperantu. Za ponedeljek je bil določen sprejem izumitelja dr. Samenhofa. Toda ta je bival že tri dni inkognito v Draždanih. Pestra množica se je podala od kolodvora pred tehnično veliko šolo, nakar se je prikazal dr. Sarnenhof. Občinstvo ga je sprejelo z viharnimi »vivu«-klicj. Videl si Turke, Srbe, Švede z doktorskim klobukom in talarjem, angleške uniforme, španske vojake, profesorske halje, kaftane, danske in norveške dijake v društvenih znakih itd. Na to so se predstavljali v avli mojstru prvi svetovni esperantisti, kakor rektor dijonskega vseučilišča Boirac, general Severe — Francosko, dr. Grabo\vski — Varšova, pisatelj Bein — Varšova, urednik Nylen — Švedsko, dr. Pollen — London, pastor Schneeberger — Švica ter nešteta vrsta najodličnejših oseb na esp. polju. Po dovršenem predstavljanju se je podala množica v društveni dom k otvoritvi kongresa. I veliki! Pala bi enkrat moreča skrb raz dušo. — tako pa — če se zgodi reyežu možu kaj . . . kam z otroci ? . . . V enakih mislih gre njen mož proti kolodvoru. Zdi se mu. da hodi danes to kratko pot celo večnost. Zdi se mu, da ga kliče, vabi nazaj, da mu brani: ne hod;, tvoja pot ni dobra . . . Ah, kedaj bodo si služili njegovi otroci sami kruh, ko hodijo še vsi v šolo... Dolga leta skrbi so še pred njim. In včasih mu pravi notranji glas: ti ne doživiš, nc vidiš svojih otrok preskrbljenih. Resno ga je opominjaj večkrat ta glas, plašile so ga sanje. Zato skrbi, da je vedno vse v redu, kadar gre od doma. Zena ve, kje so listine, ki hi jih rabila v slučaju smrti. Otroke in ženo je preskrbel z zavarovalnino. Ce se zgodi očetu nesreča, ne bodo stradali, vedeli bodoj kako jih je ljubil oče, cenili bodo kruli, ki jim ga je kupil s svojo lastno krvjo, pridno se učili, se povspeli do uglednih mest, vživali spoštovanje. Neugodne misli sprevodnikove se razkade, ko pride na kolodvor. Ni časa zanje. Treba je premikati, vezati vagone, dajati znamenja z rdečo, zeleno ali modro lučjo, spremljati delo z glasnim krikom, ki hiti preko tračnic širnega kolodvora, ga, Bulgarije, Brazilije, Čileja, Danskega, Islanda, Francoskega in Tunisa. Odposlanci s Španskega, Italijanskega, Portugalskega, Norveškega, Ruskega* Poljskega, Srbskega, Švedskega in Švice so morali odložiti svoje govore na prihodnji dan. Popoldne so zborovala različna društva, zvečer pa se je vršila vrtna slavnost v rhzstavi. Pravo frenetično navdušenje je izvala nadvse krasna ilurninacija, posebno napis »Vivu Esperant« ter zelena esperantska zvezda, ki se je prikazala v bleščeči gloriji. V torek se je vršilo prvo občno zasedanje. Ruski zastopnik je prinesel pozdrave od grofa Tolsteja. Na to so zopet zborovala razna društva, kakor stenografi, pacifisti in udje rdečega križa. Pri drugem občnem zborovanju se je določil cilj kongresov, n. pr. podeljevanje diplom za poučevanje. Zvečer se je igrala v kraljevi operi Goethejeva »Ifigenija na Tavridi« v Samenhofovem prevodu. Hotelo se je dokazati, da esperanto ne odgovarja samo praktičnim potrebam, temveč da je poraben tudi za višje smotre. Polni samoglasniki in diftongi dajejo jeziku nekaj zvenečega in mehkega. Esperantisti smo lahko ponosni na čast, ki je doletela naš jezik. Nepopisno navdušenje je zaključilo ta krasni večer. Ne smemo pozabiti izvrstnega uspeha, ki ga je imel isti dan po zasedanju neki učitelj s svojimi učenci in učenkami, starimi 10 do 13 let. Dasi je trajal kurs le 7 tednov, so se izražali otroci v esperantu jako spretno. Po lekciji jc ponovil poskus tuji francoski učitelj: uspeh je bil ravno tako izvrsten kakor prvi. V petek se je vršilo v tehnični avli tretie oficielno zasedanje. Ugodna za novince je določba, da se sme rabiti na kongresu tudi jezik dežele, v kateri se kongres vrši. Sklenila se je ustanovitev mednarodnega zavoda za esperanto, ki bode podeljeval diplome. Zvečer je bilo zopet bogato preskrbljeno za umetniško zabavo. Peli so umetniško dovršeno udje kraljeve opere. Obče se naglaša, da je esperanto naravnost ustvarjen za petje. Občinstvo je bilo radodarno z aplavzom posebno pri Tolstojevi pesmi »Redonu al mi kvieton« — Povrni mi mir«. Krasno sliko je nudil ples v narodnih in fantastičnih kostimih, ki je trajal dolgo v noč. Prihodnji dan je bil oficielni sklep kongresa. Določilo se je, da ostane Sa-menhofova podlaga tudi v bodoče mero-dajr.a. Vendar se naj stremi na »normalno razvitje sistemovo«. Govorilo se je o prihodnjem kongresu. Povabili so ga zastopniki iz Severne Amerike, Belgijskega, Španskega itd. Posebno navdušeno so sprejel: esp. vabilo japonske vlade k 7. kongresu. Prvi se vrši v rnestu Chataqua pri New Yorku, drugi pa istodobno v Barceloni. V nedeljo so se podali udeleženci v Berolin, drugi v »esperantsko vas« pri Draždanih, kjer ostanejo med svojimi somišljeniki na letovišču. Manjkalo pa je na tem kongresu zastopnika Slovencev. Tedenski pregled. Podpore. Za živinorejce na Kranjskem je poljedelsko ministrstvo dovolilo še 300.000 K, vsega skupaj s prejšnjimi 200.000 torej 500.000 K. — Za pogorelce na Bledu je ministrstvo dalo 5000 kron. »Mlekarska zveza« v Ljubljani je dobila odmeva od skladišč in umira nekje daleč v temni noči. Luči po kolodvoru so migljale, čuvaji so obračali premikače, težak, dolg, se je premikal tovorni vlak z gluhim ropotom skozi noč. Proti Trstu. Po običajnem dolgem stanju tovornega vlaka na vsaki postaji, pomikanju in razkladanju, je dospel naš sprevodnik s svojo partijo srečno v Trst. Tam je sledil razkladanju in nakladanju štiriurni — takozvani počitek. Ko so se vračali v Ljubljano, je bil naš sprevodnik posebno dobre volje. Nakupil je ženi, kar je naročila, otrokom pomaranč in slaščic. Nabasana torba se je država zelo prevzetno. Kako se je razvesele otrocj, kako pozabi oče na ves trud in težavo v njih družbi. Zjutraj je stal tovorni vlak na mali postaji na skalnatem Krasu. Bilo je krasno letno jutro. Narava se je probujala k življenju, železničarji, dasi trudni in zaspani, so se vendar radovali lepega dne. Ušli so za eno noč smrti, ki preži na vsak njihov korak . . . Zato so se šalili med seboj, ko so si napravljali zajuterk in premikali vagone. Tudi naš sprevodnik si jc napravljal zaiuterk. Pa ni utegnil povžiti ga. Pomikal je, stal pri progi, dajal z banderccm znamenja. Stal jc. Nenadoma se dvigne za njim, grozno, veliko. Ga obsenči s črnimi peroti. Smrt . . . Drdra, hiti, sopilia, naglo, bliskovo se bliža: ekspresni vlak. On ga i od ministrstva podpore 7000 K. — Ministrstvo za uk in bogočastje je dovolilo, da se sme za novo cerkev v Zireh porabiti od ustanove pri podružnici na Le-dinici v žirovški fari 60.000 K. — Cesar je podaril za novo cerkev na Viču pri Ljubljani. 1000 K. Liberalni zgagarji lovijo po Ivanu Hribarju ostanke svoje stranke po deželi. Z vso ljutostjo so se vrgli na Kočevarje, pa tudi po slovenski deželi krožijo Hribarjeva pisma in vabila. Priprava za prihodnje volitve. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem je v pretekli dobi zasledovala lep program, da se mora najprej tujcem nuditi udobnosti, potem šele delati reklame. Zveza potrebuje vsestranske podpore. Domače podjetje. Na Rakeku otvori g. Avgust Bele novo opekarno na paro, popolnoma moderno urejeno. — V Ljubljani v Gradišču blizu nunske cerkve pa je otvoril prodajo klavirjev Alfonz Breznik. Kranjski deželni predsednik biva v letošnjih počitnicah v Bohinju v hotelu sv. Janeza. Napravil je gorsko partijo in se živo zanimal za ondotne razmere, zlasti za sirarne. Obljubil je pomoč. Škofijska sinoda se je vršila od ponedeljka do petka. Vinski sejmi, kakor so pri nas vpeljana, vinogradnikom nič ne koristijo in domačinom le škodujejo. Vinogradniki želijo odpomoči po kletarskih nadzornikih. Proti boleznim na grozdju ali sploh trti so dobili novo sredstvo, namreč škropljenje s slano vodo. Dobro uspel shod je bil v Polšniku. Govorila sta Kregar in poslanec Mandelj, ki se je oziral in se zavzel zlasti za krajevne potrebe. Na Triglavu se je ponesrečil dunajski turist Wagner. Sam se je podal na nevarno pot in hotel prelezti strmo gorsko steno. Padel je v globočino. Našli so ga v triglavski steni v črti, ki gre iz vrha Triglava do izvira Bistrice. Prenesli so ga na Dovje, kjer je pokopan. — Na Stolu je ponesrečil sodni svetnik Windhor. Zlomil si je nogo. Novo tiskarno Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani so otvorili v četrtek. Blagoslovil jo je presvetli knez in škof po primernem govoru svojem in pre-lata Kalana. V novem tiskovnem domu so uporabljene vse moderne pridobitve. Razun pri vratih, oknih in notranji opravi ni nobenega lesa, ampak vse je iz železnega betona. Delale so z izjemami le domače tvrdke. Poslopje je ob Poljanskem nasipu dolgo 54 metrov, v Kopitarjevih ulicah 14 metrov. Delo je vodil inženir Jakuš. Katoliško narodno dijaštvo je imelo sijajno prireditev v Gorici kljub vsem intrigam in prizadevanju nasprotnikov. Organizacijski odseki so imeli krasna predavanja. Godovi prihodnjega tedna. Nedeija, 30. avgusta: Angelji varuhi, Roza Limanska, Feliks. Ponedeljek, 31. avgusta: RajmHnd, Izabela. Torek, 1. septembra: Egid, Verena. Sreda, 2. septembra: Štefan, Antonin. Četrtek, 3. septembra: Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja. čuti, čuti smrt, pa se ne more umakniti^ se ni v stanu geniti... Smrt... hip samo — strašni, večni hip... Izraz groze stopi sprevodniku v obraz... Ze ga je podrl vlak, že ga vlečejo kolesa s seboj... Preplašene bežč zadnje misli k otrokom, preplašene stoje pred računom življenja... Res, da je izpolnjeval svoje dolžnosti kot oče, soprog in državljan — vendar — morda, morda ni dovolj spoznaval, ne dovolj ljubil Gospodarja sveta . . . Duša spoznava zmote in hiti čista pred Stvarnika. Tisto jutro je vstala ponesrečenčeva žena s težko glavo. Po noči so jo mučile hude sanje. Zdelo se ji je, da jo kliče v veliki pustinji znan glas — pa ni mogla razločiti, odkod prihaja in čegav da je. Glas je prihajal iz vedno večje daljave, se izgubljal — ona se je zbudila. Sklicala je otroke, napravljala zajuterk, govorila jim o očetu, ki pride zvečer domov, jim prinese pomaranč. Odpravila je otroke v šolo, pospravljala in hotela na trg. Gruče žen, ki so stale po dvorišču, vzklikale, se jokale, možki, ki so pravili vidno preplašeni nekaj, so jo vstrašili. Čudno sc ji je zdelo, da obmolknejo ob njenem pojavu, da zro sočutno na njo. Nekaj jc udari v srce, vendar se oju-nači in vpraša, kaj da imajo. Zene so se izgovarjale, da nič takega, in si otirale oči. Pa čudno hodi po hodnikih, gre od hiše do hiše. Zelezničarjevi otroci obsto- Petek, 4. septembra: Rozalija,. Ida. Sobota, 5. septembra: Lanvrencij Just, Viktorin, Beata. IdrUke novice. i Nikova. Koliko se je o ti že pisalo in govorilo in zanjo v letnih občinskih proračunih porabilo, storilo se pa ni še skoro nič: regulacija je prihranjena menda bodočnosti. Po inicijativi c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu je poslal deželni odbor dva inženirja, gg. Podkraj-šek in Šturm, v Idrijo, da si ogledata Ni-kovo in naredita načrt, ki bi se po njeni struga tako preuredila, da bo ob nalivih ves gramoz, ki ga hudournik seboj prinaša, vsakikrat zdrčal do Idrijce. Doslej je namreč hitro privrela voda sicer pognala kamenje, ki ga je našla v strugi, pustila pa v strugi tisto, ki ga je sama ti-stikrat privlekla seboj. Pomoči je treba, da se bo struga vedno snažila. Druga stvar bi bila: regulirati in poglobiti strugo toliko, da se bodo mogli mestni kanali stekati vanjo. Da bi dobili ti načrti tudi konkretno obliko! Le to je gotovo, da dokler bodo grablje ovirale redni odtok Idrijci, tako dolgo tudi regulacija Nikove ne bo imela zaželjenega uspeha. i Telesna straža Julčetova nastopi javno. Julče je 23. avgusta peljal svoje Sokole na Zagodov vrt telovadit. Poka zal se je naraščaj in telovadci. Da bi s bili Sokoli postavili s svojo telovadbo, tega menda ne bo trdil pameten človek. Sokolom samim je pa menda aplavz šumel po ušesih, ko so bili še doma. Sicer je pa proizvajanje njihovih telovadnih točk za nas stranska stvar. Pač pa smo dobili sedaj priliko opozoriti idrijske stariše na to, kako blažilno (!) vpliva sokolovanje n? mladino. Kdor meni, da je idrijski Soko nepolitično društvo, ki se v njem mladina samo krepi telesno, ta je še mlad. Kdo je predsednik Sokolov? Ali ne tisti mož, ki žene liberalni voz? Kdo je obhajal in ščitil Julčcta kot kralja na političnih shodih nasprotnikov? Sokoli! Mari ne napadajo So koli naših telovadcev in jih ne zmerjaji s »čuki« in drugimi priimki? Značilno je, da nekdaj znani slovenski pisatelj v »Lai-bacherci« na vso moč hvali »Sokola« in — socialdemokrate. Kristan mu ni več so-drug, ampak »gospod«. i Anton Kristan ni več sodrug, ampak samo »gospod«. Znani slovenski pisatelj spusti rad sem pa tje tudi v nemško »Lai-bacherco« kako poročilce, zlasti, kadar liberalci napravijo kak izlet, tudi če je le četrt ure iz Idrije. To ni prav nič hudega. Zadnji čas pa je vzel na piko tudi socialne demokrate, ne sicer da bi streljal vanje, ampak da z lepimi besedami hvali njih shode, ak» jih je nekaj več skupaj. Tako uradno poročilo beremo v »Laibacherci« z dne 27. avgusta. Presenetilo nas pa je, da je bil neki poročevalec tituliran kot »sodrug gospod«, Anton Kristan pa le kot »gospod«. Ali se je toliko prelevil, odkar je šel iz Idrije ter postal tajnik, da ni več sodrug, ampak le gospod? i Trojno slavije: šestdesetletnice vladanja cesarja Frančiška Josipa I. tridesetletnice po okupaciji Bosne in petindvajset-letnice ustanovitve veteranskega društva in blagoslovljenja njega zastave se vrši v Idriji dne 7. in 8. septembra t. 1. — Spored: V ponedeljek, dne 7. septembra 1908: Zvečer ob 8. uri mirozov idrijskega god- pijo Milko in Olgo, ki prideta na dvorišče, ne reko pa ničesar. Zena našega sprevodnika čuti instinktivno, da se je zgodilo nekaj, kar se tiče nje, njenega moža. In ko se plašno približa brkati sprevodnik, ko se trese sicer neustrašenemu možu glas in šibi koleno, vzklikne: »Povejte, povejte naravnost. Tinetu se je zgodila nesreča . . .« »Povozilo ga je . . . Pa samo malo, ne ustrašite se, draga gospa . . .« »Samo malo ... O vem — vem -umrl je . . .« Žena pade v nezavest. Ko pride k sebi, joče cela tropa otrok in žena okrog nje. Trdookorni možje prihajajo, pravijo s solznim pogledom, kako je bilo. Vsak pove drugače — le to je jasno iz besed vsakega, da je Tine mrtev. Vdova strmi predse, vprašuje vedno iz nova. Pošlje po otroke v šolo, vsakega sprejme z besedami: »ateta ne bo več — umrl je . . . Vsak se stisne k materi. Neizmerna je žalost. AHali punčki, ki šc ne razumeta, kaj st godi, se jokata, ker vidita druge, ker vidita jokati mater. Okrog zdvoine vdovi so se zbirali, prihajali in odhajali sprevodniki in njih žene. Prinašali so poročila spraševali za pogreb. Vsi so tolažili vdovo, češ, da se je pač ponesrečil njen mož toda da vsaj ni razmesarjen. Odbijač je pritisnil na srce. Bil je v hipu mrtev brez vsakih bolečin, zdi se, da spi. Prinesli so moževo torbo. Novi jok ko je mati razdelila med otroke poslednji f,.rm>tf» „SN.r«rg>ficaa< kakor nam posebej še cerkev ukazuje. Kdo izmed nas ne občuti, bridko ne občuti osamelosti, ki smo ji po deželi izročeni? Komu, ki je poln idealov, ves prevzet svetega navdušenja, nastopil svoje zvanje:z lepim petjem in dostojnim or-glanjem srca našega milega naroda dvigati k Bogu — komu — pravim — ni težko pri srcu, ko vidi, da ne more napredovati, kakor želi; ali ne tare marsikoga neizrečeno hudo misel, da nikoli nikamor ne more, kjer bi se poučil, kjer bi imel priliko slišati dovršeno petje, kjer bi se mu kazala nova pota kvišku? ln če se nam nudi taka prilika, slišati kaj dovršeno lepega, svoji izobrazbi pri-dodejati nov zaklad pouka, ali se ne bomo z vso vnemo, s celim srcem te prilike oprijeli? Prihodnji teden od 1. do 4. septembra imamo glasbeno-poučni tečaj v Ljubljani, kjer bodo predavale in poučevale najboljše moči; za četrtek, 3. septeirfbra, je — kakor smo izvedeli — pripravil izborni dirigent P. Hugolin S a 11 n e r slovesno mašo, ki jo bo izvajal nalašč za udeležnike s svojim izvrstnim zborom, da slišijo enkrat petje, kakršno mora biti, petje, ki stoji na koncertni višini. Hkrati bomo dobili teoretično pouka, kako se lepo, umetno poje, g. Premrl je pač neprecenljiva moč, izvežban vsestransko, ki nam bo vse pojasnil, pa nas tudi praktično učil lepega izvajanja cerkvenih in svetnih pesmi. Potem pa koral! Ta biser v kroni cerkvene glasbe! In te moči, ki nas bodo vanj uvajale! Znani učenjak in estet dr. Mantuani s svojo spretnostjo v govoru, mariborski stolni kapelnik Trop s svojimi obširnimi koralnimi študijami in vsakdanjo prakso: ali si pač moremo kaj boljšega želeti? In beseda iz ust nam vsem priljubljenega učitelja — ali nas ne bo vlekla, da jo zopet, morda po dolgem času zopet slišimo? Dalje moderne pridobitve in napredek v orglah in orglanju, kdo bi hotel zamuditi tako priliko?! Poleg tega dobimo prosto stanovanje, vsak en Kyriale in še nekaj drugih not brezplačno za spomin. Koliko marsikdo žrtvuje denarja, da si oskrbi pouk, tukaj pa vse brezplačno in še nekaj povrh dobimo! Tovariši! Nikogar iz naših vrst naj ne manjka, da se pokaže, kako smo vneti za to, da napredujemo. Človek, če je sam, obnemore, rajše in lažje nazaduje, kakor bi napredoval; ogenj, ki ga je seboj prinesel, počasi pojema, ker ni prilike, da bi mu priložil goriva. Tu se bo pa plamen naše vneme še bolj razvnel in če naš ogenj morda le še slabo tli pod pepelom vsakdanjih skrbi in težav, sedaj se bo razžaril v sveto navdušenje za naš vzvišeni poklic. In če se nas poprijemlje semtertje obupnost, ko ne moremo niti sami niti s pevci navzgor, kakor bi želeli: sedaj bomo dobili dovolj pouka, se sami izvežbali in si tako pridobiti dovolj moči, da bomo z navdušenjem šli za visokimi cilji. Zato pa. tovariši, prihodnji teden vsi na krov! — Tovariš organist. upikal za Ion. Jest pa nism tku naunien, de b šou zate u žerjauca pu kostajn.« »Pa pust,« sm mu reku in urata za saba zalaputnu. Ni še putekl pu ure, pa sina že iz Za-netam z Iblane premšlvala, kuku b se ta narloži pršlu kumarjem du žiuga. »Jest jh že pupeglan^ v cajtengah kokr se šika,« m je reku Zane, »jest se jh na bujim in se m na upaja bliz, ke mam zmeram kašn čik u ušteli; ampak iz tista jeza in tistmo ajfram jh use glih na morem. kokr bi jh lohka ti sam, ke sa te upikal in zatu tud ta nar bulš veš, kuku in kaj.« »Ja jest b jh že, ampak jest na vem kuku se tu nardi; jest še nism nekol nč u cajtnge djau.« >Veš, Pepe, tu ni prou nč kunštnga. Ta nar peru se uzame puper, pol se pu-moč štilček u tinta in se začne mazat na puperi lepu pu vrst use, kar t na src leži in pol neseš h redehteri, de dene u caj-tenge. Ud konca t u šlu mal bi narodn; še tinta uš murbt prebrnu in se pu hlačah pupackou, kokr se je men zgudl, pol t u š|u pa čez dali bulš in predli u en let. (uš že tak pisatel. da uš žihr nosu iz šrokm krajcem klubuk in žametast rekelc. Sej ti s biu soje cajte za usaka reč prpraven. Samopomoč proti pomanjkanju krme. Letošna suša je provzročla^ neizmerno škodo našemu kmetijstvu.. Najbolj prizadeta je živinoreja, ker manjka za njo potrebne krme. Prizadeto je pa tudi naše poljedelstvo in sploh vse naše gospodarstvo. Škoda, ki jo trpi naša živinoreja, ne obstoji samo v tem,, da jo moramo oddajati po slepi ceni, vzlic temu, da je cena krme nenavadno visoka. Kaj takega se ne dogaja pri nobeni drugi obrti, da ob visokih pridelovalnih stroških nima pridelek nobene cene — kakor se godi sedaj z našo živinorejo, ki ima vsled dragocene krme velike stroške — za živino pa nobene cene. Pomanjkanje krme je pa tudi za poljedelstvo hud udarec, kajti če manjka krme„ manjka tudi gnoja. Naravni nasledek tega pa je, da se bo letošnja suša poznala še drugo leto po naših njivah. Posebno velika je pa škoda po travnikih in deteljiščih.. Mnogo trav in zelišč se je posušilo s korenino vred, vsled česar se je prej gosta ruša zredčila, tako da je že vsled tega pričakovati v prihodnjem letu manj' košnje. V tej stiski, ki posega s svojimi žalostnimi posledicami globoko v vse naše gospodarstvo in naše premoženjske razmere, potrebujemo nujne in izdatne pomoči. Vse pa kaže, da bo vnanja pomoč veliko premajhna in da si moramo sami pomagati, ako hočemo prestati težko gospodarsko katastrofo, v katero nas je spravila letošnja suša. Najhuje je prizadeta naša živinoreja. Zaradi tega trpe tudi najhuje gospodarji po živinorejskih okrajih Dolenjske (Suha Krajina) in Notranjske, ki so navezani na dohodke iz živinoreje. Naša dolžnost je, da varujemo pred vsem živinorejo pred pretečo nevarnostjo. Nekaj živine se mora v takih letih prodati. Kar je pa za kmetijo neobhodno potrebno, to moramo ohraniti in prerediti čez zimo. 1. Spravljanje raznih krmil za živino. Sedaj je čas, da spravimo za zimo, kolikor mogoče raznih pridelkov in odpadkov, ki se dado porabiti za krmo. Spraviti je pred vsem vso slamo, tudi tisto, s katero smo dosedaj nastiljali, kakor turščino slamo in ajdovico. Tudi pše-nične in ovsene pleve je vse porabiti za krmo in po zimi po malem primešavati drugi krmi. Skrbno je spraviti tudi gozdno travo, ki se pušča sicer v nemar. V vinskih krajih je porezano trtno mladje posušiti in za zimo spraviti. Tudi vinske in sadne tropine naj se posuše in spravijo za zimo. Skratka vse, kar ima kaj redilne moči v sebi, vse to naj se spravi. Vsaka bilka nam bo prav prišla po zimi. Kjer se dobi žaganje, se da tudi to porabiti za krmo, kakor smo slišali v zadnjem »Kmetovalcu«. Na Francoskem se v letih pomanjkanja tare in melje tudi trtna rezina, ki jo živina rada žre. Tudi v naše kraje bo treba dobiti take stroje, ker se lahko na ta način precej veliko krme dobi. Za nastil bo rabiti letos posebno gozdni nastil. Sedaj je čas, da se mah grabi in suši, pripravlja praprot, rabi smrečje. Jeseni bo treba zopet listje grabiti. V takih letih nam mora gozd pomagati iz stiske. 2. Varčno gospodarstvo s krmo. S krmo je treba v takih letih silno varčno gospodariti. Nič se je ne sme zgubiti po nemarnem. Vsaka bilka naj se skrbno porabi. Frnikulat s znou ta nar bulš in s zbou grahek iz kumfina, če b t ga prlimu gor; tud kičkerl s znou zbijat, de sma te kar zjal; al pa ristanc, kar naenkat s biu u pekle in u nebeseh. Za kua b pa pol na pu-skusu iz pisajnam!? Če uš grši čačke delu, bi uš slaven, kokr malari, in še ni iz-klučen, da te u enkrat bildhauar Zaje začeu iz iluce mečkat in de te u mestn ku-mesjon prenašu iz plača na plač in šte-deru, kam b te pustavl, dokler na u Bol-ču Pepe reku: tlela in neker drge.« »Zane, ti s zlatga gnarja uredn in toj pametn svet s um h src uzeu in ga vn spelu, če le urah ni. Čez kumarje se glih na upam prec šimfat, pa sej mam druzga dost na srce, ke se na um iz nim u taka navarnast pudau, kokr b se iz kumarjem. Še enkat, Buli t Ioni in če me uja res kerkat pusti Ide iz iluce nardet in me pustil na kašn plač pustaut, de um vuznikem napota delu, um udločn u sojmo testamente pogervu, de morja tud tebe kam zravn prštult.« Tku sc je udinu pr nhnh cajtengah in začeu pred usakmo praznkam in nedela pud tistmo štriham soje prtožnge naprej prnašat in vornga delat. Boltatu Pepe iz Kudcluga. Za varčno gospodarstvo jie pa treba ; sliedečega ravnanja pri krmi: a) namesto* cele krme naj se poklada rezanica'.. Rezanica je potrebna tudi zaradi tega, da se različna krmila lahko mešajo- in da živina manj okusne krme ne more puščati; b) krma naj: se pripravlja za poklada-nje s tem, da se soli in zabeli z močnimi; krmilit. Le na ta način se da tudi manj okusna in težje prebavna krma izkoristiti in dobro porabiti; c)' namesto po trikrat naj; se le po dvakrat živini poklada, ker pri goveji živini popolnoma zadostuje dvakratno pokladanje. Zjutraj bodi glavno krmljenje,. popoldne manj izdatno. Pri dvakratnem krmljenju se manj krme shodi,, razvfeče in pogubi,- d) posebno važno je, da vpeljemo tudi natančni red za pokladanje in da dajemo živini dan za dnevom enako veliko krme. Vsa spravljena krma naj se primerno razdeli za celo zimo in naj se tako poklada* da jo dobiva živina skozi celo zimo v enakih množinah. Tak red je prijeten za tistega, ki poklada krmo, posebno pa ugaja živini, ki se ob rednem krmljenju veliko bolje počuti, kakor vidimo to tudi pri vojaških konjih. Če odmerjamo krmo, računamo navadno tako-Ie: Za vsakih 100 kg žive teže je treba živini poprek 3 kg suhe krme (ali štirikrat toliko zelene krme ali koren-stva). Če je krava n. pr. 400 kg težka, potrebuje potemtakem 12 kg suhe krme (rezanice) na dan, če je 500 kg težka, 15 kg itd. Seveda bo treba letos marsikomu zmanjšati to množino, da bo izhajal. Rezanica naj se v prvo tehta, potem pa meri in daje na koše. To pa vedno, ker bomo na ta način največ privarčevali. 3. Nakup sena. Če se dobi seno — seveda dobro seno — po primerno ugodni ceni, potem se v letih pomanjkanja na vsak način priporoča, da ga kupujemo in da se na ta način kolikor mogoče varujemo pred prisilnim prodajanjem živine. Le žal, da ga je v letih pomanjkanja težko dobiti, da je silno drago in da so podpore iz javnih sredstev navadno prenizke in zato dosti premalo izdatne. Letos so gospodarji mnogo sena — ki se ima kupiti z državno podporo — naročili potom županstva in bi bilo zato nujno želeti, da ga tudi dobe po ugodni ceni in v primerno dobri kakovosti. Omeniti pa je, da bi ga morali gospodarji ob letošnjem splošnem pomanjkanju krme tudi toliko naročiti, da se pokaže pomanjkanje res v pravi luči. Ali znani so mi slučaji, da so dobri posestniki naročili po 15 meterskih centov, torej še toliko ne, kolikor ga rabi ena krava čez zimo. Tako se ne spričuje pomanjkanje! 4. Nakup močnih krmil. V takih letih, ko si moramo pomagati s slamo in z manj vrednimi krmili, je na vsak način potreba, da vzamemo za pomoč tudi močna krmila, kakor n. pr. la-nene tropine, sezamove tropine, otrobe itd. Taka krmila napravijo slamo okusnejšo ini bolj tečno. Potrebna močna krmila naj se skupno naroče, v celih vagonih, da so oe>-neja in da vožnja manj stane. Takisto važno je, da jemljemo za. po>-moč sol in klajno apno in bi bilo nujino želeti, da se tudi sol v takih slučajih ceneje dobi kakor navadno. 5. Izkoriščanje jesenske paše In zelene krme. Letos je treba jesensko pašo do zadnjega izkoristiti in do čistega porabiti. Zelišča na paši, ki jih živina pušča, a so sicer zdrava, naj se poškrope s slano vodo, da jih živina pobere. Z dolgo jesensko pašo po travnikih, pašnikih in gozdih se da mnogo krme prihraniti za zimo. Tu je omeniti tudi naprave pušljev za zeleno krmo. Razno grmovje in listnato drevje daje čisto dobro krmo, ako se veje porežejo in polože živini. Tako n. pr. dajejo jesen, hrast, bukev, javor itd. dobro in pobarno krmo. 6. Skrb za zgodnjo pomladno krmo. V letih pomanjkanja je posebno važno, da skrbimo za zgodnjo zeleno krmo v prvi spomladi. Priporoča se zaradi tega, da sadne vrtove dobro pognojimo, zlasti z gnojnico. Dobro pognojena trava nam daje najprvo zeleno krmo. Ravno tako se priporoča pa tudi setev zimske rži za zeleno krmo. Zimka rž daje na njivah najzgodnejšo zeleno krmo in bogato košnjo. 7. Prodaja živine. Z vsako prisilno prodajo živine tm> gospodarstvo, kajti živine nima^ zaradi tega pri gospodarstvu, spravlja krmo v denar, ampak tudi zaradi tega, da nam poma spodarstvu s svojim gnojem Res je to, da ima biti v današnjih raame<-rah gnoj postranski pridelek ali navsezadr nje je gnoj vendarle vir novih prideilkov,. novih dohodkov in je za vsako gospodarstvo neobhodno potreben. Če ni živine, pa tudi gnoja ni. V umetnih gnojilih imamo sicer jako važna pomožna gnojila, ali s samim umetnim gnojem se pri nas ne da gospodariti. Vse to je imeti v čislih, kadar se odločujemo za prodajo živine. Pomisliti je tudi, da;, živina ne zraste čez noč, da je njena prireja počasna, kakor tudi to, da živina nima sedaj nobene prave cene in da ji bo cena na spomlad močno poskočila. Zato naj se pa proda Ie to, kar se mora, kar ni mogoče rediti čez zimo. Proda naj se v tem slučaju slabšo in manj vredno živino. Najlažje se odda mlada jalova goved/ najtežje dobro plemeno goved. S. Pomanjkanje gnoja. Naravni nasledek pomanjkanja krme je pomanjkanje gnoja in z ozirom na manjšo vrednost raznih krmil, ki se morajo v takih letih pokladati, tudi slabša vrednost gnoja. Gnoj je pa glavni pogoj za vzdrževanje Zemljine rodovitosti. Zlato pa letošnje pomanjkanje krme ne pomeni samo velike izgube v živinoreji,, ampak tudi v poljedelstvu. Vsa naša skrb se mora letos obračati na to, da ravnamo kar najskrbneje z gnojem in da porabimo za gnoj vse, kar se da dobiti. Skrbeti je za nastil in za to, da se pridelanega' gnoja in gnojnice nič ne pogubi. 9. Nakup umetnih gnojil.. Da se čimpreje poravna .škoda; ki jo je napravila suša po naših travnikih in deteljiščih, je nujna potreba, da se travniki dobro gnoje. Le s tem bodemo dosegli, da se bo ruša zgostH&j. košnje pa zopet izboljšale. Zato se pa mtjho priporoča poraba umetnih gnojili,1, ki so izkušeno dobra za jesensko ; gnojenje? travnikov. Vse to je tista samopomoč, ki nam je letos neobhodno potreba. ako hočemo obvarovati našo živinofejoi prevelike izgube in lažje prestati- iudžtree;. ki ga je zadela letošnja. suša našemu: kmetijstvu. Rohrtnan. Slovenski »Rlerlkallzem" v tujini. Redka t čast: dbietela. tudi mene. »Soča« in »Slovenski Narod« sta mi privoščila par; vrstic.-. Hv.ala obema na tej prijaznosti.!:Ne bota pa,, upam, huda. ker ne bom odgovarjal v gostih besedah na njuno tako otročje pisarenje, ki zasluži edino le pomilovanje. Rojak,. pisec tistih vrstic, ni niti naj-manje poučen o naših: nazmerah in vendar piše. o niilti. samo da kaj piše. Todai pardon,. ni b^ on nag »rojak«, ampak je bila, naša »rojakinja« — apostatinja. Sa' se poznamoif Zato jo je prevzela taka groza, ker se bliža Slovencem s prihodom čč slovenskih šolskih sester ta neznanska nesreča. Naše šole pa. niso ustanovili liberalci, pač pa, kakor nas. imenujete, »klerikalci«, in sicer pristni »klerikalci«. In zdaj, ko je šoia ustanovljena in srečno premagala toliko težkoč,. sedaj so se liberalci takoj vtaknili vmes, kakor povsod pri »kleri-. kalnih« napravah. Povem pa, da to slovenski stvari ne bo v korist! Šolske sestre so za naše kraje najbolj pripravne. Sem ne tičejo posvetni učitelji in učiteljice, da ne bodo škodovali naši stvari tudi — zunaj šole. Dela zunaj šole so velike važnosti za našo kolonijo, ki broji 2000 samih žensk, in edino šolske sestre so za taka dela na pravem mestu. Veseli me zelo, da pišete tudi liberalci o naši šoli, le storite to uslugo še večkrat, tako bo vedno bolj znana in sloveča, in morda bo tudi kak liberalec ji poslal kak dar, če je res liberalen; kajti do sedaj se še niso izkazali liberalne za našo šolo, ki vkljub prejeti državni podpori še zelo potrebuje liberalnih rok. V A 1 e k s a n d r i j i,, 21. avg. 190*. P. Benigen, Od slovensko-ojrske mele. V deželi krone sv. Štefana je še več hudobij, kakor jih naštevate o božjepotni-kih iz Bistrice, ki so bili v Čakovcu skoro ubiti. To vemo mi, ki živimo na meji mažarskega orsaga. Mislim na njihove šole. Na vsaki ljudski šoli imajo pisano: Madžar orsag nepi škola — »Magyar or-szag nepi skola«. V teh mučilnicah ne slišiš drugega, kakor to, da prefesar (učitelj) ubija otrokom mažarščino v glave. Ako otrok prinese v šolo kako mohorsko knjigo, ga učitelj neusmiljeno kaznuje, če tudi v srcu morebiti ni vsak učitelj sovražnik slovenščine odnosno hrvaščine; Pa stori to, da njega samega ne preganjajo. In tako po vseh mažarskih šolah samo m a- II. prifbga »Sloveaoa" itev. 198. dto* 29. avgusta 1908. /arski otroci, »hantalažijo« — govorijo. Tako nimajo nobene narodne šole Medjtt-nuirci, ki jih je do 90.000 duš; tako ogrski Slovenci ali Prekniurci, ki jih je tudi 90 tisoč; tako Srbi v Banatu, ki jih je nad 80 tisoč. Ne vem, koliko je belih Hrvatov, menda okoli 100 do 200 tisoč, ki so naseljeni kraj štajerske meje ne daleč od Radgone in se razprostirajo tja do konca meje Spodnjega Avstrijskega. Znano je, da se ravno tako godi Slovakom, ki jih je čez 3 milijone itd. Ali ni krivica, da se pri splošni volivni pravici terja na prvem mestu znanje mažarščine? NnMSa politična poročila. (Posebna poročila »Slovencu«.) Angleško-nemško razmerje. London, 29. avgusta. Razmerje med Angleško in Nemčijo se je zadnji čas nekoliko izboljšalo — tako vsaj pišejo večji listi. To da je posledica sestanka med kraljem Edvardom angleškim in cesarjem Viljemom v Kronbergu. Sicer trdi zdaj neki dunajski list, da temu ni tako, vsaj kronberški sestanek da ni dosegel od miroljubnih politikov tako zaželjenega izboljšanja diplomatiških odnošajev med obema državama. Doseglo ali ne, snovalo se je gotovo, če pa bo uspeha imelo, se zdaj še ne da določiti. Dejstvo je, da je angleški finančni minister Lloyd George, še predno je kralj Edvard šel obiskat Viljema, javno zavzel se za to, da nesporaz-uinljenje med Anglijo in Nemčijo, ki je zadnja leta zunanji politiki in celemu mednarodnemu položaju dajalo poseben znak, poneha. Po kronberškem sestanku pa je Lloyd George prišel v Berolin pod pretvezo, da se tu pri državnem tajniku za notranje zadeve von Bethmann-Holhvegu informira o vzornem delavskem zavarovanju, ki ga vpeljejo tudi na Angleškem, v resnici pa z namenom, dogovoriti se z Nemčijo, kako bi se dalo neprestano po-množevanje brodovja omejiti. Kako, da je tako daleč prišlo? Anglija in Nemčija že dolgo med seboj konkurirata v svetovno-tigovinskem oziru. Ta ekonomiški boj se je razširil v politiškega in začela se je doba takozvane »izolacije« Nemčije. Posledica tega je bila, da sta se te dve državi z mrzlično naglico oboroževali in tudi tu druga drugo izkušali prekositi. To velja seveda za mornarico, za zgradbo novih ladij. Tega neprestanega oboroževanja pa ne utrpita ne Anglija ne Nemčija, ker nalaga velikanska bremena. Pomisliti treba, da ima Anglija že celo brodovje 20.000 tonskih ladij tipa »Dreadnought«, katerih vzdrževanje požre ogromne vsote narodnega premoženja. Obedve vladi, angleška in nemška, sta zdaj dospeli do usodnega trenotka, ko morate misliti, odkod bosta dobili novih dohodkov, da vzdržite ravnotežje v budgetu. Angleško liberalno ministrstvo mora zdaj uvesti od parlamenta sklenjene starostne penzije za delavstvo, ako noče pasti. Sicer bo ta stvar stala samo 160 milijonov mark na leto, toda, če sc bo nadaljevalo pomorsko oboroževanje, bodo tudi teh težko dobili. Ce bi bili konservativci na krmilu, bi si pač vedeli pomagati, ker bi uvedli visoke carine, tega pa liberalci ne smejo, ko je čisto proti njihovemu programu. Kaj torej? Sprožili so najprej v listih vest, da najame Anglija dve milijardi posojila za ladje, da tako ustvari brodovje, kakršno si Nemčija vse večne čase ne bo v stanu zgraditi. Toda prva dva angleška finančnika lord Roth-schild in lord Revelstoke sta to označila za blaznost, oziroma za raco, ki naj samo Nemčijo ustraši, da bo voljna pogajati se z Anglijo, kako ustaviti konkurenčno poinnoževanje. V to svrho se je nedavno finančni minister Lloyd George podal v Berolin. Ali je kaj opravil, ni znano; na časnike se namreč ni zanesti, ker jim ni na tem, da poročajo resnico, ampak da delajo »štimungo«, zlasti vsenemški, ki bi radi razdrli, ako se je doseglo )kakšno spcrazumljenje. Nemčija sama bi zelo pametno storila, ako bi v tem oziru z Anglijo sklenila pogodbo, kajti tudi Nemčiji oboroževanje nič ne koristi. Konečno bo Angleško težko dosegla, kar se tiče števila brodovja, drugič pa ravno letos rabi 300 milijonov in bo zato morala reformirati državne finance. * * * V bolje umevanje nekaj številk. Nemčija je izdala za armado na kopnem in mornarico leta 1899 — 790 milijonov M, leta 1900 — 813, leta 1901 — 872, leta 1902 — 874, leta 1903 — 872, feta 1904 - 853, leta 1905 — 928, leta 1906 — 998, leta 1907 — 1065, leta 1908 — 1192 milijonov mark. — Anglija leta 1899 — 938 milijonov mark, leta 1900 — 1144, leta 1901 — 1214, leta 1902 — 1218, leta 1903 — 1370, leta 1904 — 1340, leta 1905 — 1527, leta 1906 — 1208, leta 1907 — 1207, leta 1908 — 1219 milijonov mark. Iz tega se jasno razvidi, kako zlasti Nemčija hiti, da doseže Anglijo, kar se seveda najbolj pozna na izdatkih. Nemško ljudstvo bo gotovo iz dna srca veselo, ako se to blazna konkurenca omeji s pogodbo. Nemško-rusko razmerje. P e t e r b u r g , 29. avgusta. V ruskih listih se dan na dan vzlic dementijem poroča, da se bosta ruski car in nemški cesar Viljem še letos sešla. Ob tej priliki, ko imata priti skupaj nemški cesar, ki je baje »izoliran«, in ruski car, ki v zvezi z Anglijo in Francosko zadnji čas zlasti v balkanskem vprašanju zasleduje proti-nemško smer, piše znani knez Meščerski v svojem »Graždaninu« nekako sledeče: Vzl ic vsem diplomatiškim nakanam, načrtom itd. preprosti Rus ne uvideva, kakšno korist naj ima Rusija od zveze z Angleško. Z Nemčijo smo gojili odkritosrčno prijateljstvo, sedanji cesar Viljem je celo odpoklical vse vojaštvo od meje proti Poljski, ko smo se mi bojevali na Daljnem Vzhodu. Z Angleži imamo zdaj pogodbo glede na Azijo — toda očividno je že zdaj, da od te pogodbe vleče dobiček Anglija, Rusija pa prav nobenega. Nasprotno, v škodo nam je. Prijateljstvo z Anglijo je delo ruskega poslanika v Parizu, Nelido-va, katerega je bivši francoski minister za zunanje zadeve, Delcasse, »najzvestej-ši hlapec kralja Edvarda«, čisto zase pridobil. Pomagal je tudi poslanik v Londonu grof Benkendorf. Ruski minister za zunanje zadeve Izvolskij da ni imel pri celi stvari posebne besede. »Nova svoboda« v turški deželi. G a z a (Palestina), 29. avgusta. Te dni so tukajšnji prebivavci praznovali »slavnost svobode«. Govor se je vrstil za govorom, zažigali so se umetalni ognji in pevski zbori so pridno peli. Neki ulema — duhovnik — je dejal v svojem govoru: »Evropci naj zdaj vedo, da smo tudi ini možje. Suženjstvo naj preneha in z njim podkupljivost, svoboda naj živi in z njo pravičnost!« Turki so dobri govorniki, kakor se zadnji čas splošno opaža. K a i r o, 29. avgusta. Tukaj se je začelo intenzivno protiangleško gibanje. (Egipet je nekaka Bosna — od Angležev zasedena, dasi spada državnopravno še k Turčiji.) Osnovala se je mladoturška egiptovska stranka, ki bo koncem tega meseca sklicala velik javni shod. V oklicu za shod pravi, da njeno gibanje nikakor ni naperjeno proti Evropcem, temveč Ic proti krivičnemu zasedenju dežele. Kaj bo vpričo teh dejstev storila previdna Anglija, še ni znano, kajti poklicani krogi popolnoma molče. Carigrad, 29. avgusta. Prvi turški parlament (1876) je štel 113 poslancev. Sedanji bo štel nekako 23 manj. Odpade namreč deset poslancev iz Bosne, šest iz Srbije in Bolgarije, eden iz Cypra, eden iz Krete, pet iz distrikta Kosovo-Sofija. Brazilija se pripravlja na vojsko? London, 29. avgusta. »Daily Chro-nicle« poroča, da je Brazilija na Angleškem naročila več ladij tipa »Dreadnought« zato, ker se pripravlja na vojsko z Argentinijo. Gre namreč za posest Uru-guaya, katerega si lastite Argentinija in Brazilija. Brazilski vojni minister se mudi v Berolinu, kjer išče topniških častnikov. Brazilska zbornica je sprejela kredite za oboroževanje v tajni seji. Reforma volivne pravice v Italiji. Rim, 29. avgusta. Odlični parlamentarci vseli strank delajo energično na to, da bi se izpremenila volivna pravica v smislu splošne proporčne, kakor je uvedena v Belgiji. Vsak volivni okraj naj ima vsaj deset poslancev. Uvede naj se tudi volivna dolžnost. Posebno stroge določbe naj se uvedejo proti volivni korupciji, ki je dozdaj v Italiji prebujno cvetela in proti kateri ni bilo ne zakona ne posebne odredbe. Ministrski predsednik Giolitti je v principu za reformo. Liberalne prazne želje. Rim, 29. avgusta. Papežev legat za Kubo, monsignor Aversa, ki se je te dni vrnil v Rim, ko je uredil s severoameri-škimi Združenimi državami več cerkveno-politiških zadev, (države plačajo Vatikanu kot odškodnino za sekularizacijo na Kubi 7 in pol milijona frankov) je izjavil, da je vest o njegovem nameravanem imenovanju za poslanika na Dunaju popolnoma izmišljena. Monsignor Aversa ostane še dolgo časa v NVashingtonu. Turško jezikovno vprašanje. Carigrad, 29. uvgusta. Vsi cerkveni redovi so v svojih javnih šolah uvedli obligatoriški pouk v turškem jeziku, ker nova ustava zahteva znanje istega, ako hoče kdo uživati vse politiške pra- vice. Mladoturki so izjavili, da bodo tisti cerkveni redovi, ki bodo poučevali tur-ščino neobligatoriško, dobili državno podporo, tisti pa, ki bodo namesto dosedanje francoščine in italijanščine sploh izključno le v osmanščini poučevali, bodo, kar se šole tiče, popolnoma podržavljeni in bo vse stroške nosil turški budget. Vedno bolj je razvidno, da hočejo mladoturki je-dinstveno turško državo s turškim jezikom — da torej drugim narodnostim popolne enakopravnosti ne bodo priznali. — Poznavavci razmer so sicer to že zdavna vedeli. Judi v Jeruzalemu tepeni. Jeruzalem, 29. avgusta. Tudi tukaj so se vršile velike ustavne slavnosti. Kristjani so obiskali Omar-mošejo, katere prej niso smeli, ako niso hoteli biti na smrt obsojeni, mohainedanci pa so romali po krščanskih cerkvah. Turki in kristjani so se objemali in obljubili, da se bodo odslej ljubili kakor bratje. Zgodilo se je pa nekaj komičnega: Judje so namreč prišli v veliki procesiji in v imenu svobode in enakosti zahtevali, da se jih pusti skozi ulico, katera veže trg pred cerkvijo svetega groba z dvema portaloma na vzhodu in zahodu. Dozdaj je bilo judom skozi to ulico iti po stari tradiciji prepovedano. Toda kristjani in mohamedanci za to zahtevo niso imeli smisla; planili so na sinove Izraela in jih popolnoma protiustavno pretepli. Anglija vendar-le pomnoži svoje brodovje. L o n d o n , 29. avgusta. Vzlic dementijem nekaterih listov se vzdržuje vest, da hoče Anglija res najeti dve milijardi posojila, da zgradi 30 velikanskih ladij tipa »Dreadnought«. To vest potrja zdaj celo »Observer«, glasilo mornariškega ministrstva. 30 ladij tipa »Dreadnought« p.) svoji tonski vsebini in topništvu od-vaga nekako 80 ladij navadnega tipa. AVSTRO-OGRSKA. Cesar. »Korespondenca Viljem« poroča, da sc cesar zopet dobro počuti. Katar je malone popolnoma izginil, izgublja se že tudi lahki kašelj. Cesar se je včeraj zjutraj ob 7. uri ponavadi izprehajal po parku eno uro, nakar je v svojih prostorih zaslišaval dostojanstvenike in delal več ur. Ob polu 3. uri popoludne je cesar diniral, potem pa čital časopise. Cesar se danes udeleži položitve temelja Elizabetne bolnišnice v Išl n. Prihodnji solnograški deželni predsednik. Solnograški deželni predsednik postane najbrže dvorni svetnik pl. Myrbach. Ministrski predsednik Beck pride 30. t. m. v Levco, odkoder odpotuje v Benetke, kjer ostane 8 dni. Proti levačiškemu županu. Podban Cernkovič je suspendiral le-vačiškega župana, ker je ukazal na cesarjev rojstni dan odstraniti ogrsko zastavo z občinskega poslopja. Praške cevi. »N. Fr. Pr.« sodi, da vlada ne bo razveljavila sklepa glede na dobavo vodovodnih cevi. Pravna sekcija praškega mestnega sveta je sklenila, naj svetniki skupno tožijo Kastraneka, če ne pove v treh dneh ravnatelj Kastranek imena onih, ki so zahtevali provizijo od železnega kartela. Praško državno pravdništvo je izjavilo, da ne more nastopiti s tožbo proti Kastraneku. Socialisti napovedujejo demonstracijo, ker se cevi oddajo Francozom. Demonstracija proti črnorimieni zastavi. V San Alessandru ob Gardskem jezeru je bila razobešena ob cerkvenem slav-lju na neki javni hiši črno-rmena zastava. Nabrala se je velika množica, ki bi bila razgrajala, da ni dal zastave odstraniti neki občinski funkcijonar in jo nadomestil z italijansko trobojnico, kar so demonstranti burno odobravali. Aneksija Bosne in Hercegovine. »Reiclisposl« poroča iz Sarajeva, da še letos proglase 2. decembra aneksijo Bosne in Hercegovine. Nagovora nadškofa Stadlerja in sarajevskega podžupana dr. Maiidiča sta se morala govoriti gotovo le sporazumno z merodajnimi krogi. Sodijo, da berolinske velevlasti pritrde aneksiji, nekatere so pa že pritrdile. Napovedana sestanka Aehrenthala s Tittoni-jem ,in z Izvolskim sta v zvezi z aneksijo Bosne. »Deutsches Volksblatt« poroča, da smatra pariško zunanje ministrstvo poročilo o aneksiji Bosne in Hercegovine za neverojetno, a francoska vlada ne bo ugovarjala, če pritrdi tudi Turčija. Srbska trgovinska pogodba uveljavljena. »Uradna Dunajčanka« objavi 30. t. m. odlok skupnega ministrstva, ki uveljavlja, sklicevaje se na pooblastilno postavo, začasno trgovinsko pogodbo s Srbijo. Za uveljavljenje pogodbe so bili merodajni pred vsem politiški razlogi. Srbska skupščina je odobrila kljub pomislekom po dolgotrajnih razpravah pogodbo 18. t. m., ker je potreben trden temelj za trgovino obeh držav. Avstrija je bila zato prisiljena, da brez odloga uveljavi trgovinsko pogodbo po pooblastilih postavi. Vlada se je poslu-žila pooblastila, ne da hoče vplivati na bodoče sklepe zbornice. Srbija je v agrarnem oziru, osobito glede na uvoz žive živine mnogo popustila. Avstro-ogrski zastopnik v Belgradu je 28. t. m. naznil srbski vladi, da se dne 1. septembra uveljavi trgovinska pogodba Avstro-Ogrske s Srbijo. Srbska vlada je pa tudi naši naznanila, da se aktivira trgovinska pogodba. CESAR VILJEM V STRASSBURGU. Strassburg je obiskal 28. t. m. nemški cesar Viljem. TURČIJA USTAVNA DRŽAVA. Cesarski princi se vedno bolj udeležujejo javnega življenja. Sultan bodri svoje sinove, naj si pridobe priljubljenost med častniki in med mladoturki. Do 17. t. m. se je ttdalo v Makedoniji 73 bolgarskih čet z 840, 14 grških s 469, 8 srbskih s 108, 2 vlaški četi s 7 člani in 1299 albanskih roparjev. Na anatolski železnici grozi 1500 na-stavljencev s stavko, če jim do nedelje ne povišajo plač in ne odstranijo glavnega ravnatelja. Sultanov astrolog je izgnan v Egipt. Vojni minister je ukazal zapreti generala Halil Kjamila, ker je deloval za reakcijo. Mladoturki so opozorili Panico, naj se varuje, ker so ga obsodili centralisti na smrt. MULEJ HAFID VJET ? V Tangeru se govori, da so na izpre-hodu vjeli sultana MulejHafida pred Fe-zom. Prijeli so ga, da se maščujejo, ker je ž njimi ostro postopal. KARDINAL RAMPOLLA PREDSEDNIK KONZISTORIALNE KONGREGACIJE. Kardinal Rampolla postane tajnik konzistorialne kongregacije, ki je velevaž-na, ker predlaga imenovanja škofov. Če papež umrje, vodi tajnik kongregacije začasno posle državnega tajništva in tajnika konklava. CLEMENCEAU OBOLEL. V Karlovili Varili je obolel francoski ministrski predsednik Clemenceau, ki se zato v torek še ne povrne v Pariz. TAJNA PISMENA ZNAMENJA FRANCOSKE ARMADE IZGINILA. Izginil je seznam tajnih znamenj francoske armade, ki se rabi le ob mobilizaciji, da se čitajo tajni spisi 5. brigade. Vse poizvedovanje je ostalo brezuspešno. Uvedena je preiskava. Ne ve se, če se je izgubil seznam po nemarnosti, ali pa imajo ogleduhi vmes svoje roke. »POTEMKINOVI« MORNARJI. Mornarji »Potemkina«, ki so ostali svojčas v Rumuniji, so vsi pod policijskim nadzorstvom. Kakih 30 mornarjev se je izselilo te dni v Kanado. __KNEZ NIKOLAJ ČRNOGORSKI ne bo odstopil in prepustil prestola princu nasledniku Danilu, kakor poročajo nekateri listi. Knez je izjavil, da bo vladal, če Bog hoče, kolikor časa bo le mogel, v prid svojemu ljudstvu. ANGLEŠKI KRALJ EDVARD. V čeških toplicah se zdaj odločuje svetovna politika. Znano je, da biva v Karlovih Varili francoski ministrski predsednik, v Marijinih Varili pa aiigleški kralj Edvard, ki se je razgovarjal 27. t. tn. z ruskim zunanjim ministrom Izvolskim in z avstro-ogrskim poslanikom v Peterburgu, grofom Berchtoldom. Dunajski francoski poslanik, Crozier, je začasno odpotoval, a se kmalu povrne v Karlove Vare. PERZIJA. Neki londonski list poroča, da sta opustila Rusija iti Angleška načrt o skupnem nastopu v Perziji. Šahovi vojaki postajajo vedno bolj nezadovoljni. KITAJSKA USTAVA. Pripravljavna ustavna komisija je poslala vladarju spomenico, ki priporoča, naj se uvede na Kitajskem ustava leta 1917. Dražbeni oklic. Na zahtevanje Posojilnice v Celju se proda dne 5. sept. 1908 dop. ob pol 11. uri pri o. kr. okrajni sodniji v Celju odd. III. posestvo v Košnici tik Celja ob okrajni cesti, obstoječe iz hiše, hleva, gospodarskih poslopij, 16 oralov host, 18 oralov njiv in travnikov, vse pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo je cenjeno skupno na 20.896 K 43 vin. in pritikline na 595 K 20 vin. Najmanjši ponudek znaša 10.745 K 82 vin., pod tem zneskom se ne proda. 2102 1 1 Prodaja hiše in stavbišča. Dne 3. septembra t. I. ob 10. uri dopoldne se vrši na licu mesta v Spodnji Šiški prostovoljna dražba pivovarni J. Kosler & Comp. v Spodnji Šiški lastne parcele štev. 147 kat. obč. Spodnja Šiška, hišna štev. 56 z gospodarskim poslopjem ter poleg ležeče parcele štev. 148/2 iste kat. občine. . Obe parceli s poslopjem se prodasta kot jedna celota. Vzklicna cena znaša K 2600. 2104 l l Št. 334. Natečaj. Na c. kr. umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani je takoj popolniti mesto mizarskega delovodje ki bode oskrboval popolni pouk v mizarstvu, kateri se prične pod vodstvom podpisanega ravnateljstva pričetkom prihodnjega šolskega leta v Solkanu pri Gor mi. Imenovanje se izvrši potom posebne pogodbe pod pogoji, ki se glede nastavljanja in upokojenja delovodij na državnih obrtnih učnih zavodih nahajajo v naredbi naučnega ministrstva z dne 26. septembra 1905, štev. 33.895 (Zentralblatt ftir das gewerb-liche Unterrichts\vesen, Band XXIV, 6). Prosilci za to mesto, s katerim je zvezana remuneracija v najvišjem znesku 2400 K, morajo biti vešči slovenskega jezika ter dokazati daljšo prakso v večjih mizarskih delav nicah in sposobnost za poučevanje v strokovnem risanju. Prednost imajo pri jednakili razmerah prosilci, ki so dovršili kako strokovno šolo. Pravilno opremljene in na c. kr. ministrstvo za javna dola naslovljene prošnje je najkasneje do 15. septembra t. I. vložiti pri podpisanem ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo nmetnoobrtne strokovne šole v Ljubljani, dne 26. avgusta 1908. 2091 2 l Oznanilo, 2070 3-1 se prične Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani šolsko leto za oddelke: oddelek za šoloobvezne dečke, dnevna šola za obdelovanje lesa, dnevna šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame v soboto dne 19. septembra in za zimske kurze za stavbne obrtnike v torek dne 3. novembra. Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu staršev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34.) dne 16., 17. ali 18. septembra. Učencem in učenkam, ki so bili že lani na zavodu, se je javiti dne 18. septembra zjutraj. Oddelek za šoloobvezne dečke obstoji iz dveh letnikov ter ima namen pripravljati učence za obrtni stan sploh ozir. za pouk pri mojstru ali v tvornici. Absolventom tega oddelka je tudi mogoče vstopiti v oddelek za kiparstvo na dnevni šoli za obdelovanje lesa. Oddelek za šoloobvezne dečke nadomošča torej meščansko šolo ali spodnje razrede srednjih šol. Dnevna šola za obdelovanje lesa ima oddelke za mizarstvo, stru-garstvo, rezbarstvo in kiparstvo. Prvi trije se bodo polagoma razpustili in se letos zadni-krat sprejemajo vanje učenci. Sprejemni pogoji: A. Na oddelku za šoloobvezne dečke: I. letnik. Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do 31. decembra 1908). II. Znanje učne tvarine prvega letnika in starost 13 let (do 31. decembra 1908 ) B. Dnevna šola za obdelovanje lesa: Dovršeni oddelek za šoloobvezne dečke ali meščanska šola ozir. osemrazredna ljudska šola ali šrije razredi srednje šole (neugodni uspehi iz latinščine ali grščine se ne upoštevajo); starost 14 let (do 31. decembra 1908). C. Na dnevni šoli za umetno vezenju in čipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma 12 let (do 31. decembra 1908). D. Na obeh javnih risarskih šolah s« sprejemajo učenci celo leto, kolikor to dopuščajo prostori. I:. M zimske kurze za stavbne obrtnike se zaradi pomanjkanja prostorov letos ne sprejemajo novi učenci in imajo pristop edino le učenci lanskega leta. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1908. C. kr. ravnateljstvo. Učencal CN s primerno šolsko izobrazbo, dobrega v računanju, krepkega in zdravega, poštenih starišev sprejme takoj v svojo trgovino s špecerijskim blagom tvrdka: I. Kušlan Kranj, (Gorenjsko). Gostilno H pri „Raku" se takoj odda na račun. Krakovski nasip št. 4. Izvolite poslati po vzorce! Barhenta flanele - - ^ modnega blaga platna, damasta, kanafasa itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka V. J. Havliček in brat, Podčbrady (kralj. Češko). 1 zavoj 40 metrov raznih ostankov perilnega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K ::: franko po povzetju. ::: Pozor gostilničarji in trgovci! IPr.vdam iz proste roke na Gorenjskem samo 5 minut od kolodvora oddaljeno gostilno in prodajalno z vso opravo. Hiša ima 9 sob za letovičarje, kuhinjo, klet, ledenico, drvarnico, kegljišče, veliko dvorišče in vrt. Prodam tudi hlev, travnik, njivo in 4 gozde, vse za nizko ceno 16.000 kron. 2042 3—2 Ne zamudite te ugodne prilike. Natančnejša vprašanja pod šifro „D. R. sreča" poštnoležeče Spodnja Šiška pri Ljubljani. Več 2113 1 slamoreznic , mlinov m sadje z 2 kamenitima valjema se radi pomanjkanja prostora prav ceno proda. A. SUŠNIK, trgovina, Zaloška cesta 21 Zajamčeno trpežna =sukna= najnovejših vzorcev zanesljive jakosti za obleko, površnike, suknje v veliki lepi izberi po zelo nizkih cenah pošilja 2107 3-1 - FRANT. MAREK - češka tovarna za sukno v Libercu, Č:ško. Vzorci na zahtevo. — Prodaja na drobno in debelo. — Pošiljatve nad 20 K franko. — Najcenejši nakupni izvor. Išče se 2067 2-2 poslovodkinja objednem dobra prodajalka za mešano blago in možka oblačila, lstotam se sprejme jedna učenka. Naslov pri upravništvu „Slovenca". w iS Lancaster od K 26 —, Flobert-puške od K 8'50, pištole od K 1-50, samokresi od K5--. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. :: F. DUŠEK v Opočno štev. 77 1631 Češko. 8 Pošteno dekle, staro 30-40 let, katero zna kuhati (navadno) ter šivati na stroj, se išče za bližino Ljubljane. — Ponudbe pod »pošteno dekle« na upravo „Slovenca". 2095 3-2 Prava istrska vina Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej 19,7 7 bela vina liter po 26 h. fini teran liter po 21 h. Ceniki in vzorci brezplačno na zahtevanje Cantina sociale cooperativa Bilje (Istria.) Avizo. 2027 2 -1 c(l. , ysle.?. izpisa: oddelek 13, številka 1322 z dne 1. avgusta 1908, namerava [državno vojno mini-stistvo nabaviti različne opravne predmete za cesarsko in kraljevo vojsko. Ponudbe je vložiti do 9. oktobra 1908 pri omenjenem ministrstvu. Natančne pogoje vsebuja v .istu .Laibacher Zeitung" z dne 22. (oziroma 23. avgusta) tega leta v polnem obsegu objavljeni razglas vojnega ministrstva. toi-it^ri; I Tua razBlj" ter pripadajoči pogodbeni načrt se more vrhutega vpogleda« pri intendancah vojnih 2' Fh"1 poveljstev, pri [monturnih zalogah v Brnu, Budimpešti, Guslingu pri Gradcu in na Dunaju (Kaiser Ebersdorf) ter pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah. i udi je dobiti te pripomočke pri monturnih zalogah številka 2 in 4 proti plačilu 65 ih vinarjev. n JQ >N 0) L 4* 10 e a n B XI O tf) Pozor Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obilnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča donnča tvrdka Telefon št. 262. 1970 12-8 Josip Skerlj špediter, Ljubljana, Kongresni trg 1 C. Telefon št. 262. N r A O (D 3 (D Svoji k svojim ! tanga 1607 10-9 ANTON JERKIČ edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotograforanje in slikarstvo,, :: Gorica, Gosposke ulice štev. 7 :: 0 elektrofotografski zavod o Trst, Via delle Poste 10, I. nadstropje. Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo :: :: svetike Jupiter" do 7. ure zvečer. — Svetovna novost! :: :: Svoji k svojim ! , &tew» 198. dnč 29'. avgusta 1908 Cerkveni letopis. II. škofijska sinoda v Ljubljani. Slovesno se je včeraj zjutraj končala škofijska sinoda, h kateri je došlo nad 350 gg. duhovnikov. S posebnim zanimanjem so pi ihajali gg. k raznim posvetovanjem in slovesnim zborovanjem v stolnico. Ne bomo razpravljali o gradivu, ki se je obdelovalo na tej sinodi, ker to ne spada v politični list in bo itak vsa tvarina objavljena v posebni knjigi, ki izide najbrže še pred koncem leta. Že prvi dan se je pre-čitalo raz prižnice lastnoročno pismo sv. očeta Pija X., ki se glasi v slovenščini tako: »Pohvalimo, kakor je prav, Tebe, častiti brat, in Tvojo duhovščino, ker se je odločila obhajati drugo sinodo ljubljansko, ter pričakujemo, da se bodo iz skupnih prizadevanj in sklepov porodili z Božjo pomočjo obilni sadovi vsem v blagor. In zato Tebi, častiti brat in vsi ljubljeni duhovščini. ljubeče podeljujemo apostolski blagoslov kot znak Božje pomoči in pričo naše očetovske naklonjenosti. V Vatikanu. meseca avgusta 1908. Pitts PP. 1908.« — Zboiovalci so pozdravili presvetlega cesarja Franca Jožefa s sledečo brzojavko: »Njegovemu Veličanstvu! 350 na drugi ljubljanski sinodi zbranih duhovnikov ljubljanske škofije se navdušeno klanja svojemu cesarju, ki obhaja jubilej ter prosi Boga obilnega blagoslova in izredne pomoči, da jo Vašemu Veličanstvu dobrotno nakloni pri vladnju velike in slavne Avstrije.« Matropolitu dr. Sedeju v Gorici se je poslala sledeča brzojavka: »Metro-politu! Klerus ljub. škofije, zbran na drugi škofijski sinodi, se v globokem spoštovanju klanja svojemu metropolitu, proseč goreče Boga, naj goriškega metropo-lita še dolgo ohrani zdravega in čvrstega.« Od cesarjeve kabinetne pisarne jc došel sledeč odgovor: »Ischl, 25. avgusta. Njegovo c. in kr. Veličanstvo je pokloni-tev na drugi ljubljanski škofijski sinodi zbrane duhovščine vzelo premilostno na znanje in se zahvaljuje za manifestacijo lojalitete.« Nadškof dr. Sedej je odgovoril: »Zelo ganjen vsled udanostne iziave in želja, izraženih od druge ljubljanske sinode, prosim in želim, da Bog podeli obilni blagoslov predsedniku in vsem članom sinode in da bi njega sklepi in ukrepi bili Bogu v čast. dijecezi pa v blagor. Franc Borgia.« Odbor »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico še enkrat prav vljudno vabi na II. redni občni zbor, ki se bo vrš!il dne 6. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne v hotelu »Union«. Na dnevnem redu jc poročilo odbora, izvolitev novega odbora in slučajnosti. Poroča tudi drž. poslanec dr. "Šusteršič o političnem položaju in gosp. vodja Povše o agrarnih stvareh. Pridite vsi člani polnoštevilno na ta važni občni zbor. — Odbor »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico. Vabilo na občni zbor »Slomškove zveze«, ki se vrši dne 6. septembra dopoldne ob polu 11. uri v šoli v Bohinjski Bistrici. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Odobrenje letnih računov in volitev dveh pregledovalcev računov izven odbora. 3. Volitev društvenega odbora. 4. Predavanje: a) Izobraževalno delovanje učiteljice izven šole (učiteljica gdčna. Vider), b) V koiiko je upravičena ženska emancipacija (nadučitelj g. Slapšak). 5. Slučajnosti. — V Dobrepoljah, dne 25. avgusta 1908. Franc Jaklič, tč. predsednik; Ivan Štrukelj, tč. tajnik. + »Slovenska dijaška zveza« si je izvolila na IV. rednem občnem zboru v Gorici dne 21. t. m. sledeči odbor: Predsednik stud. iur. Mark Natlačen; podpredsednik eksport. akad. Ivan Avsenek; tajnik stud. iur. Stanko Masič; blagajnik stud. iur. Ciril Sedej; knjižničar stud. iur. Ivan Brozovič; odbornika brez mandata; bogoslovec J. Snoj in abit. Anton Megušar; revizorja: stud. iur. Ivo Cesnik in stud. iur. Fran Kovač. — Pisma in po-šiljatve naj se naslavljajo: Stanko Masič, stud. iur., Ljubljana, Zalokarjeve ulici 10. Denar naj se pošilja na naslov: Ciril Sedej, stud. iur., Cerkno na Goriškem. + Zborovanje S. K. S. Z. za Goriško in vipavske podzveze v Logu na Vipavskem ne bo 16. septembra, kakor je zadnjič »Slovenec« napačno poročal, ampak v nedeljo dne 6. septembra, na kar opozarjamo iznova vsa društva, ki se hočejo udeležiti te lepe prireditve. Pri slavnostnem zborovanju govorita drž. in dež. poslanec Žitnik ter dr. Brecelj iz Gorice. Že danes je priglašenih nad dvajset društev; zato je pričakovati, da bo to zborovanje sijajna manifestacija krščanske organizacije. Vabimo zlasti društva iz okolice, da se slavnosti gotovo udeleže. Prijaviti se je na naslov: Ivan Debevec, župnik v Bu- Kršč. zveze Slovenk« v Aleksandriji je rnladi nadepolni slikar g. Adolf Lapajne iz Idrije okusno naslikal oder in sicer polovico, ker se je moral pred dovršenim delom povrniti v domovino. Drugo polovico je pa te dni dovršil po njegovem načrtu njegov prijatelj gosp. Oskar Agius. Tako imamo dovršen oder za predstave in sicer zastonj, ker nobeden slikarjev ni hotel vzeti kakega plačila, a za isto delo sta hotela dva Ivalijana imeti 18 egipt. lir. Izrekam zato v imenu »Kršč. zveze Slovenk tem potom imenovanima gospodoma prisrčno zahvalo. — Aleksandrija, 22. avg. 1908. P. Benigen. — Za istrske deželnozborske volitve je politični odbor soc. dem. deželne organizacije v zmislu sklepov zadnje deželne konference sklenil, v šestem (labinjsko -pazinskem) vol. okraju splošne kurije kandidirati sodruga Ivana Jelčiča iz Ptilja. — Ivaliianska socialno-demokratična stranka v Avstriji ima dne 6. in 7. septembra svoj letošnji zbor v Trstu (v Delavskem Domu). — Gad je pičil na vojaških vajah na Furlanskem kadita Gustava Kaiserja tako hudo. da se Kaiser bori s smrtjo. »Delavsko hranilnico in posojilnico« imajo zagrebški krščansko - socialni delavci. Društvo jako lepo procvita. Zanimiva povest. >Mir« priobčuje povest -Stariši in sin«, katero je spisal g. Meško kot tretješolec. * » * * Cenik slovenskih muzlkalij, cerkvenih in svetnih, za vse potrebe je ravnokar izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cenik je vsakemu brezplačno na razpolago. MAŽARI PROTI GENERALU VOLODIMIROVU. Vsi budimpeštanski listi komentirajo prihod iu bivanje ruskega generala v Zagrebu. Neki listi poživljajo vlado, naj tega »panslavističnega agitatorja« izžene iz Hrvatske. TIHOTAPSTVO OB SRBSKI MEJI. Po noči od sobote na nedeljo so skušali t>hotapci spraviti čez Donavo pod Belgradom mnogo svile, Ševro-usnja" in drugih dragocenih predmetov, nabasanih v vrečah. Čolni so bili že ob srbski obali, m pričelo se je razkladanje, kar se prikažejo srbski finančni stražniki in prično streljati. Čolni so ušli, en tihotapec je bi; od krogle smrtno zadet, blago pa je ostalo na srbski zemlji. — Pa tudi Srbi so zadnji čas pridno utihotapljali na Hrvaško in Ogrsko, in sicer cele črede prašičev in govedi. Po noči so prevažali živino čez Savo in Donavo ter spravljali na bližnje živinske semnje. Svoj čas. ko Srbija še ni imela tobačnega monopola, je cvetelo tihotapstvo s tobakom. Pri tem je obogatela marsikatera današnjih bogatih trgovskih družin v Belgradu. ZAROTA V BOLGARIJI. Iz Sofije javljajo, da je bila tamkaj razkrita zarota proti knezu Ferdinandu, ki je bila razpredena po vsi Bolgarski. NEMIRI V LIZBONI. V lizbonskih predmestjih so že izbruhnili veliki nemiri. Množica je napadla dve dvorni kočiji in pretepla osebe, ki so se peljale. KoroSke novice. k Sadno leto je letos na Koroškem. Sadja je namreč toliko, da se drevje kar šibi. Na celovškem trgu posebno ob nedeljah je vse polno vozov s sadjem, ter se razlika od prejšnjih let tudi v tem pozna, ker je ovočje zelo po ceni, tako da se za dva vinarja letos toliko dobi, kakor druga leta za šest vinarjev. k Izvošček povožen je bil 25. t. m. zvečer na Beljaški cesti v Celovcu. Izvošček Jakob Rak, že prileten mož, je namreč padel z kozla ravno na progo konjske železnice, ko sta dva voza eden za drugim peljala. Voznik konjske železnice je takoj zavoril, pa mu je vse eno desno nogo eno kolo povozilo, predno je vofc ustavil. Ponesrečencu je pri padcu na ka-meniti tlak tudi črepinja počila. Nezavestnega so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico, kjer je po noči umrl. Razun te nesreče je bila pa še druga, namreč ker se je konj splašii in dirjal na polje, se je preobrnila kočija in deloma razbila. k Maščevanje Lahov. Pretečeno nedeljo je zasačil županov logar iz Št. Ru-perta pri Celovcu pri ribniku restavracije »Sattnitzbauer« Lahe, ki so ribe lovili, ter jih prepodil. Drugi dan so pa zapazili na površini ribnika vse polno mrtvih rib in rakov po vodi plavati. Lahi so namreč, kakor se gotovo sumi, iz maščevanja zastrupili ribnik in tako pokončali dragoceno ribjo zalego in rake. Hudobneže oblast pridno išče. Ljubljanske novice. Ij Slavnost narodnih noš v »Unionu« dne 13. septembra bo velikanska. Ude-ležniki dunajskega slavnostnega izprevoda se že jako mnogoštevilno oglašajo. Vsa slavnost se bo vršila pod originelnimi dekoracijami, nad katerimi bo kraljeval bajni »Zlatorog«. »Unionova« dvorana bo bliščala v svitu stotin električnih žarnic. Nekaj posebnega bodo slavnosti primerni paviljoni. Poleg dveh godb skrbljeno bo za res zanimivo zabavo, s katero se vedno ponašajo priredbe pevskega društva »Ljubljana«. Poleg »Ljubljane« in pevskega zbora društva »Kamnik«, nastopi v narodnih nošah tudi izvrstni pevski zbor društva »Kranj«, ki bo prepeval narodne pesmi iz zbirke M. Bajuka. Pride tudi oktet Trnovčanov in Krakovčanov v starodavnih krakovskih in trnovskih narodnih nošah ter nov mešani oktet »LJubljane«. Vsa dežela s svojimi raznoličnimi narodnimi nošami bo zastopana, tako, da bo 13. september res vesel, a tudi za povzdigo narodnih noš pomemben dan. Ij Katol. društvu rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je daroval preč. gosp. Lovro Gantar, dekan in predsednik Katol. društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki, 10 K. V isti namen so darovali svatje na novi maši veleč. gosp. V. Kragla 6 l< 20 vin. in novomašnik veleč. gosp. I. I!■ ce •H i> MV ll Primarlus dr. V. GREGORIČ Ljubljana kronska e> o ustna o voda (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, o 10 do 15 kapljic v kozarec vode. ::: Cena 2 kroni. ■c 0 N. 9 i-. M« rt (D rt 9 N 2 RT & N« 0 ® Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy :: Ljubljana. 1898 20 Proda se kmetija 1/2 ure od železniške postaje, novo zidani hlevi in hiša, 75 mernikov posetve, gozd, skupni pašnik za 10 goved, 6 konj in 20 ovac, hišni mlin, kmetijski stroji t. j. za vso opravo za 30.000 K. Več pove gospod Štefan Bayer, župnik v Grabštanju Koroško. 2037 4—2 Išče se pri tukajšni zavarovalnici spreten akviziter in organizator za Kranjsko in Primorsko z fiksno plačo, dijete in povrnjenje potnih stroškov, Prednost imajo tisti, kateri so v tej stroki že delovali. Pismene ponudbe pod šifro 288 glavna pošta Ljubljana. 2106 3-1 = Opozorilo. ~ Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-nico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ali soudeležbe obrniti se zaupno na ,,Prvo zemljiščno upravo" (Erste Realitaten Verualtumj) Dunaj, VIII., Albertgasse 30. Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje 2093 in strokovnjaško podjetje. i-i Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite. Največji promet s kupčijami med Dunajem in provinco. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1908. Odhod iz Ljubljane juž. žel.: 5-50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica d. ž., Trst c. kr. drž. žel, (ob nedeljah in praznikih do Trbiža . 7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorica d. ž., Trst drž, žel, Beljak (čez Podrožčico), Celovec, Praga. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*26 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 11-38 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. I'05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorica drž. žel., Trst d. ž., Beljak, čez Podrožčico) Celovec, Praga, 7-10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7"35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 10-40 ponofti. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel, Oorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor: 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2'05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-10 zvečer. Osebni vlak v Kamnik. 10-50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih. Dohod v Ljubljano juž. žel.: 6-56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Tophc, Rudolfovega, Grosuplja. 3-56 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Gorice drž. žel., Trsta drž. žel., Jesenic, Tržiča. 6-50 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico , Jesenic. 8*37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trsta drž žel., Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. 11-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trst drž. žel., Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Ljubljano drž. kolodvor: 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kammka. G110 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika 9-59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in prihodi so označeni v srednje-evrop skem času.) Stanovanje v suterenu z 2 sobama, jedilno shrambo in drvarnico da se v Cigaletovih ulicah št. 7 takoj ali z novemberskim terminom v najem. Natančneje pri hišnici ali v odvetniški pisarni istotam. 2992 3-1 im************ Na Klancu št. 15 pri Kranju se proda iz proste roke hiša **************** * , „ , * * * W - _ * tt * $ ordlnlra zopet. * ,TS 2103 3-1 r I PJLMujbi! vrt s sadjem nasajen, njive 20 mernikov posetve, in travnik 6 mernikov posetve To je vse v enem kosu blizu hiše in ob lepi cesti. Gozda je okoli 6 oralov v dobrem stanu. Voda pred hišo. Proda se tudi sama hiša. Kupi se tudi, ako ni vsega denarja. 2039 3-2 Obdič Jožef na Klancu pri Kranju. Uradniki M vpokojenec ima prednost, zmožen kniigo-vodstva in korespondence, slovenskega jn nemškega jezika, sprejme se takoj. Lastnoročne ponudbe se pošljejo pod št. 62. glavna pošta v Ljubljani. Razpis 2122 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje službo zdravnika na PP. Glavarjevem zavodu v Komendi pri Kamniku z letno plačo 2000 K in prostim stanovanjem. V smislu ustanovnega pisma so s to službo spojene sledeče dolžnosti: 1. zdravniško vodstvo in opravljanje zdravniških poslov v bolnici, katera se ima sezidati v Komendi z ustanovno glavnico in brezplačno zdravljenje bolnikov in hiralcev v obstoječi Glavarjevi hiralnici ravnotam. 2. brezplačno zdravljenje obolelih ubogih v okolišu nekdanje fare Komenda; 3. ureditev redne vsakdanje brezplačne ordinacije v stanovanju, oziroma — po njeni dovršitvi v bolnici za ambulatorično zdravljenje omenjenih bolnih ubogih. Vozni stroški, ki bi narasli vsled zdravljenja bolnih ubogih v imenovanem okolišu dalje stroški za odrejena zdravila in potrebne obveze ubogim, kakor tudi bolnikom in hiralcem v bolnici in hiralnici, se zdravniku proti pravilnim računom povrnejo iz ustanovnega fonda. Zdravnik je zavezan urediti si domačo lekarno. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do I. oktobra 1908 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnos', neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani, dne 27. avgusta 1908. vinskih sodov od 300 do 900 litrov in od IOOO do 3800 litrov, v jako dobrem :: stanu, močnih, iz hrastovega lesa, odda po jako primerni ceni tvrdka :: | BI. Rosner & Co., veležganjarna sadja v Ljubljani --— poleg Koslerjeve pivovarne. —--— 1 2121 12 1 C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. I I I I I I Zasfo BIJ se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusno vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd. in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih letih znatne vspehe, namreč zdravljenje potom elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le raditega, ker večina bolnikov ne pozna tacega pri- pravnega in vspeš. samo-zdravljenja. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoz-nost, nevrastenija, revma-tizem, bolez. v križu in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in rni mu do-pošljemo takoj 64 strani ob-segajočo ilustrirano »r knjigo brezplačno 12» razprava o moderni elektroterapiji. Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj, I Schwangasse št. I, I. n. Abt. 14. s 3. f Kupon za brezplačno knjigo. 30. avg. 1908. Na elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju, Sclnvangasse 1, I. nadstr. Oddel. 14 s/3. Prosim pošljite mi knjigo ,,Eine Abhandlung iiber moderne Elek-tro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto. 2109 t —1 •me: .......................................... Naslov: Ustanovljeno 1862. Telefon Stev. 684« # v „ c. kr dvor. ^vOf ' maliniit ▼ DUNAJ (W1EN), VII, KAI8ERSTRASSE 71 na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakovrstnih peči za vsako porabo od navadne do najfinejše in naj-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emajlirane. Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 K višje. Zaloga ognjišč, Štedilnikov in strojnih ognjišč. Najboljše pllnove peči, kamini črni in emajl. Železne peči s peč-nicami za dve ali tri sobe. Patent-vložki za glinaste peči. Sušilnice. Krušne peči. 2034 20-2 Garantirano pravo, pošteno naravno istrsko vino Na prodaj je malo posestvo v St. Jakobu v Rožu na Koroškem: gozda 5 oralov njiv 4 orale in sadni vrtič okoli hi«e. — Poizve se v 2086 št. Jakobu št. 8. 2-2 Radi preureditve prostorov proda po nizki ceni dobro ohranjeno stekleno steno tvrdka ANT. KRISPER, Glavni trg, Ljubljana. 2084 2-2 Poštena krščanska družina sprejme pričetkom šolskega leta dva dijaka na hrano in stanovanje, upravo .Slovenca*. Ponudbe pod „T" na 1821 6 Dijaki = se sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje in dobro hrano ter pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago. Natančnejše pojasnilo daje g. Josipina Lav-renčič, Marije Terezije cesta štev. II, 1. nadstropje, vrata štev. 64. 2088 8—2 hajboljši svetilni škrob GLflNZINE da najlepše likano perilo. \l Zastonj zahtevajte moj Ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim Itd. Drag. Heger urar, juvelir la graver. Oslek I. Kipu ciniki nI. t, (Hun«} 2074 3-3 po K 20 — za 100 litrov „ . 32' » i ' . „ 44'— , » » in sicer: Teran la. ... črni luirgundeo beli „ . . dalje 90 hI belega namiznega finega vina 9°/o jakosti, čisto belo-zeleno, po 28 kron za 100 litrov, postavljeno franko na postajo M on to na. Dobiva se pri posestniku Josipu Ritossa, Karojba, Istra. Sodove za male partije tudi na posodo. Kupi se za hromega bolnika fotelj na kolesih ki bi ga bolnik sam mogel prevažati. Ponudbe na naslov: A. K. poste restante Trebnje. 2066 3-3 penzijonisf iz finančne straže, neoženjen, mlad, vešč raznih jezikov, želi primerne službe v pisarni, trgovini ali pa pri manjši blagajni. Na zahtevo položil bi tudi jamčevino. — Vprašanje pod „Penzijonist" na upravo »Slovenca". 2080 3—3 Hiša nova, trinadstropna, sredi mesta, pripravna za kako obrt, se proda ir proste roke. Natančen naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca\ 2089 3-2 (P® pIK. S }i H M H n \ « fi i Prostovoljno se proda. Ker nameravam radi svoje visoke starosti opustiti lesno trgovino, prodam vse svoje posestvo v Mojstrani (Dovje) hiš. štev. 20, namreč: enonad-stropno hišo z gospodarskim poslopjem, dve Žagi ob stanovitni vodi (ena na turbino) — vse v najboljšem stanu — in 170 oralov dobro zaraščenega gozda. Natančneje se izve pri lastniku Tomažu Zupan u. S 2073 4-4 tfll U Ameriko Zakonito zajamčeno. iHygienicus' pasta za likanje Zakonito zajamčeno. Varstvena znamka. senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke srajce, bluze, nevestine oprave, za bela kakor tudi barvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čipke, tančice itd. »Hygienious« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna. Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile. Učinkuje razkrajajoče! Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah. 1522 20 -16 L. Chlozza iV Co. - Červinjan (Primorsko). - Fr. IHally in drug parna opekarna v Srednjih Gameljnih, pisarna v Ljubljani na Resljevi cesti štev. 2 ponuja zarezano m vsakovrstno drugo opeko 2026 3-2 v poljubni množini. Sir domačega izdelka ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici 1572 18 velespoštovanjem Mlekarska zveza v Ljubljani. — Hlebi so od 13 do 35 leg težki. = Cenik na zahtevo brezplačno in franko. Solidna postrežba! Izborno blago! C. Kr. oblastveno potrjeno i* 69 ucilišce za Krojno risanja branja cfosifi Ljubljana, Stari trg it. 28. e Dobi se tudi kroj po životni meri. e ln Kanado najzložnejša, najcenejša in najvarnejša vožnja s Cunard Line 644 27 Bližnji odhodi Iz Trsta, domačega pristanišča: Slavonija 25. avgusta 1908. Panonija 8. septembra 1908 Karpatija 22. septembra. Iz Liverpoolai Lusitanja največji najlepši parnik 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Mauretanija 22. avgusta, 12. sept. 10. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. •"'M-; :./-V Zabavne vožnje Avstr. Lloyda v Trstu s posebnim parnikom „Thalia". J« IV iz Bremerhavna v Trst od 5. septembra do 1. oktobra v znamenita morska rOlOVanje 1A. kopališča atlantskega oceana, na Špansko in v Alžer. Vožnja po morju z oskrbo stane od 520 K višje. n , • V v severno Afriko, na Špansko in Baleare iz Trsta od 8. oktobra do rOlOVanje A. 4 novembra. Cena vožnji po morju z oskrbo je od 650 K višje. n . • VI iz Trsta od 10. novembra do 4. decembra na Malto, v Tripolis, Egipet r OtOVanje Al. in na Grško. Vožnja po morju z oskrbo od 600 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son, Dunaj, I., Stephansplatz 2 1 K pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih. 1834 6-6 Poiasnila daie R. Ranzlnger in Edvard Kristan v Ljubljani, kakor tudi glavna agentura 1 1 Avstr. Lloyda na Dunaju, 1., KSrntnerring 6. tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne. fffiKa « »c.fjM.I.«i Ua>kt Upa, Ofliki i. Likate«. P« HišniM _________ Cliab.a H, Mali .Iru, *•»!. ali" »i »«•*«> .iika iJa«a*Mi Hntfik' <5o«ih»e» Ei«H"S< IK>»i iSssJainiina tfsStilška družba 41 1>0 176 i. vini M«3|Di>)uc ra a D h k u J . ■ >• mm aalll ■ ...kaalalJaii >■•■< M J IR GIIR U TI 8ampe«doileratf. il, Tli Mailablltrilram TI, Tlll Lmh«l«Uanlra.M 15» IX. AI.fr.ltMM 19, KVIlt Vlhrlufaritiine •> XIX. Dlbll.fCf Haanlflr. H '5IT. n>*gt*.li«.i« " _ )»maj, L, Wol!sai> s i fl.Jt« tfA^tt".! 1K 20.000.00». »oKOT. »ifc!*lai3 K 8 0 JO 00« Najkoiantn tajal nakup in prodaja 'u vrat rsnt, driavnih papirjsv, akcij, prioritet, sastavalc, artfik, davli, vmlut ln denirja. mr Kamenjava in eskomptiranje Icirabanth «n»tavnle i« oblltacl) »račk lis knponnv. Sodi. Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ, todarnki mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983 VINO izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadrti a a v Medo&ih (Kopte)« pošta Pirano — ieleznift. postaja Pop-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28—32 K hekto. Cena črnemu (isterski refoško) od 25-27 K hekto postavljeno na postajo. 1647 8 IW DeMhi Ljubljana :: kupuje :: :: smrekove in :: hrastove hlode franko drž. kolodvor b: Ljubljana. :: Ponudbe naj se pošiljajo: parna žaga Deghenghl 2157 Ljubljana. 50 &aniaiarsboo in poio6arstvo. Slavnemu občinstvu, osobito pa*vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-niStvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko 318 44—2 Soizlmi. S JPeBar ustanovila kiparsko (fodobarsko) obrt ter Izd•/oranja oltarje r v LJubljani, Turjaiki trg št. /• Priporočava se torej ga vsa ta strokovna dela ter poSiljava rasne načrte breg-flačno na vpogled. — Igvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniiko, tetino in po gmemih cenah, Ptlznalna pisma bo ua razpolago. V galogi bodo vedno rasna razpela trn okvirji ta cerkvene in druge podobe. X odličnim spoštovanjem Sotzimt. & JSeBar fnlmiantvo in p«4.kar«tm. Andrej Zajec cementarna na pešati, pošta Dol prt Ljubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže, kuhinje in hod- mnvaSriiO nločro v raznih barvah mke krasne — ■■■ O piin okus. UZOrcih. Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne kpiže KMS2 gpobne spomenike in OkviPlA brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim odborom in zaslebnikom nudim ================ g*atMontno aaui (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-VCIIICIIUIC dovode (zlasti Gcentimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, kopita za živino in drugo cementno blago. 692 23 Ceniki in vzorci na zahtevo. »t HaJceneJin In najhitrejša vožnja * Ameriko je s pomiki Severonemškega Uayda " iz c dBremenn /A , Neio-llork s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Wilhelm d. — fiposse. _ jJ^T' Prekomorcba vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega dru«tva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2-86 34 Edvard Ta vi! ar-ju, d komvormii mam ».35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Ti&lepju". Odhod ix Ljubljane je vsak tdrek, četrtek Iu soboto. Vsa potovanja ro tikajoča pojasnila točuo Ia brezplačne* Postrežba pošten« reeln« In solidna. Potnikom namenjenim v z?padno jcLržave kakor: Colorado, Mexiko, Cali/ornla, Ari-ona, Utah, Wyomin«, Nevaria. Oregon iti Wastaiugton, nudi naš* društvo posebno ugodno iivanredr.o ctro Jez Galveston. Odhocf na tej progi ,t Bremena enkrat mo",ečno. Tu s« dobivajo pa tudi listki preko B»,'flmor» in na vsa ostale dole nvota, kakci: Brazilca. Kuba. Busnoa A.ir«s, Colonibo. Sinuapors, v Avstralijo itd. itd. Lepa zračna 661 24 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Ppedovidevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani. ---c_ Optični zavod Fr. P. Zajec1* Stari trg 26 M ■J k priporoča svojo dobro urejeno za-iogo raznih o&al, š&ipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. 06ala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno. Velika zaloga pravih Švicarskih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnina. Nikel ure od gld. 1-90 do 10 -Srebrneure. , 3 00 , 40-— Zlate , . » m — , ?50'— Zahtevajte moj novi cenik, ki ga pošljem brezplačno. Naj9togatej6o zalogo in najrazno-2006 52 2 vrstnejio izbiro klavirjev in harmonijev ima Alojzij Kraczmer izdelovalec klavirjev in sodno za-j prisežsni zvedeneo ^ Ljubljana, Sv. Petra nasip St. 4. Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-nje In popravljanje vteb tlitemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BBsendorfor na Dunaju, GebrllderStlngl na Dunaju, Avgust Fflrster V LBbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri meni kupljen klavir docela Jamilm. — NajnIZJa Izposojevalnlna. — Delna plaElla. <|k m Ivan Terdan pleskarstvo Ljubljana, Vegove nlice št 8 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dakoraolj-skih del. xi Posebno se Se priporoča za cenjena naročila za stavbeno In pohištveno pleskarstvo. J --- 2467 68-14 H k H N N M N IfilSili pUilUJiiilibu IJUUlJtlUOM regisfrovana zadruga z neomejeno zav«zo Ljubljanina ce*ti *tev. lastnem zadružnem domu je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59,197.246'20 upravnega premuženja............K 12,888.795*43 obrestuje hranilne vloge po 4 \\ brez vsakega odbitka rentnega davka, katepega pla-čuj« posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom In jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933-24. Posojuje na zemljišča po 5i/«°/0 z |i/a°/o na amortizacijo ali pa po 5V«°/o brez amortizacije | na menice po 6%. Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE i vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izvon ► ► -------------- —~»m —■«-■ ■ >• «m <>.—f. izvon w nedelj in ppaznikov. 201 k Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, slamoreznice, čistilnice, preše za sadje i. t. d. 1739 7 Edino le pri: FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. Terezije cesta štev. I., Valvazorjev trg itev. 6. in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. Najcenejše domačega izdelka pfiporoča po najnižji ceni in najbotpi kakovosti slavnemu p. n. občinstvu Ia preč. duhovščini JOSIP VIDMAR = v Ljubljani = Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. L Prešernove ulice štev. 4. i63 m-m m Popravila točno in oeno. mm Krasne BLUZE naJvcCja Izbira v ovNt to t kakor m gitni aaročUo, v ivilaaUa ia ilataa tcm Bi«. - liialaj« Ia« taalm hi taltOlu lat krrtoj« veakomtM ••rkTia« paril* b piiataaga plataa. TporaMJi hbi iikt blap, mn h ■HiiiNll llzk«, nfotavt^ trpaia«, ««stno dala ia hMr« poatralbo. Pnaortfaaj' **** rib pacamaator tod! uda-voljno pmuM prodajam samo še dc» 31. avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. ..Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC ^-aaR>S j«« am»», Jll eataai. 1326 Delniška družba »ZDRUZEifilli PIVOVAREr Žalec is Laški priporoča svoje izborno pivo. — Speciaiiteta-. ,§a8vaion' (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ihi dem mm rc$tcK»r«tcr »Jtorodnega t>o»o" g. (TtUfon 82.) f® ® 4 r u ž n i •j w Snlii»taB glavnioa I j I K 2,000.000. I I Ljubljanska Milna banka ? Ljubljani, str»a4m mic« «•«. 2 • 1 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po S 'r.r^tffficah. jSZ SI O 4 Kupuj« in prodaja vrednostne papirje vseh vrat po kulantnem kurzu. s m niča H S I ffezarvni fww*8 s H c K 200,008)« 1 it Izvršuje vse ; bančne s s posle. s 1246 52—13 J. C. IVIay er, Ljubljana, Stritarjeve ulice. = Banka in menjalnica. = Manilfaktliriia trsoiina na debelo in drobno. 5 Zaloga vaeh vrst sukna, platna ter manufakturnega t blaga. s Izdelane postelje iz rdečega posteljnega Inleta. Prav dobro napolnjene,— Pernica ali blazina 180 cm dolga, lili cm ilroka K 10 —, 12-—, 15 — in 18 —; 2 metra dolga, HO cm Široka K 14 —, 16 —, K 18'-, 2P-. Zglavnlk 80 cm dolg, 58 cm Urok K 3'—, 3-50 In 4-— ; 90 cm dolg, 70 cm ilrok K 4- 0 in S-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za 1 po«tel|o K «7 —, bol|JI K 33'—. PoJII|a se poštnine prosto po povzetju od K 10'— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 2056 6—2 BENEDIKT SACHSEL. Lobes 910 priPIznu Čeiko. v V 2050 20-2 FR. SEVCIK, puikar v Ljubljani, židovske ulice J. Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pu&k in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah. Popravila se izvrftujejo točno. Cenorniki na zahteranje zastonj in poštnine presto. Najboljše klavirje :: prvovrstnih dunajskih tvornio in harmonije amer. sistema prodaja in izposoja najceneje edina narodna tvrdka Alfonz Rre7nik Gradišče št. n A11UIU (blizu nunske cerkve) Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj „Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo. Najceneje uglaševanje. 2079 52 — 2 Zaloga pohištva v ljubljanskem kolizeju na Marija Terezije cesti štev. 11 puc & Komp. priporoča kompletno opravo za spalne in jedilne sobe, železno pohištvo, tapetniške izdelke In blago. Zagrinjala in posteljne preproge vsled opustitve po znižanih cenah. Lastno mizarstvo in tapetniške delanice. :: Specijaliteta: Patent, spalni diran. 9931 3 llSeb.Unterhuber M Ustanovljeno 1870 Telefon štev. 237. X II H II lastnik Fr. Benque v Ljubljani, Dunajska cesta št. 73 nasproti topničarski vojašnici 1566(10-10) tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov priporoča se v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnioe po naroČilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za popravo vodotokov itd.; plošče iz oementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in poštnine prosto. II H II X II H II -v * r^—»-v r^r i * r—v^ir—v^i >ur-—."U^J • Rimske toplicef | Tržič (Monf alcone) na Primorskem. | Stalna toplota 38—40" R. — Sezona od I. junija do zad- M M njega septembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, f? ženskim boleznim itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis-a. jg^ H, 1057 is Oskrbništvo Rimskih toplic. ji Za jesensko sezono ===== velika konfekcija = priporoča A. KUNC, Ljubljana bogato izber krasno izdelanih oblek, površnikov in raznih oblačil za gospode in dečke. Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga. Velika zaloga tu- in inozemskega blaga za naročila po meri. Strokovnjaška postrežba, cene stalne in izredno nizke! 595 53 Sobno-slIbarsKI pomočnik se sprejme takoj pri Antonu Sokliču v Kranju. 2040 3 -2 Kleparskem pomočnika in učenca sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Simon Negro, kleparski mojster v Cerknici 2086 pri Rakeku. 3-3 7flht0finTfo bre«P1»Cno dopošiliatev mojega Enih tUllMSVUJlC oenika * nad IOOO stikam*. - Jamstvo več let. Vaako nepopolno blago se vuni nazaj za popolni znesek. Slika V« nay. velikosti. St 365 srebrna dam- skaremont.nl St 322 srebrna moška remont. S-®8 Št. 337 srebrna s sidro 16 kamnov S"— dvojni plašč S*8> Št. 341, srebrna s udr« dvojni plašč 15 kamnov, posebno močna 7—9*SC Anton Rlffmann, največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnlna. livoi v vse dežele. Maribor L5.( atajarsk«. o- jn&riJco Xatert velijo dujbrv, po oeni in n&nealjiiH?-potovali na/ sv obrnejo rSirnvri^JCmetelx