CELJSKI TEDNIK CELIE, 20 januarja 1961 Leto XI., štev. 2 CENA IZVODU M DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJI >CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO V jubileinem letu..: V letošnjem jubilejnem letu, ko ^omo proslavljali 20-letnico začetka vstaje jugoslovanskih narodov, ne iomo to izražali le z raznimi pro- slavami in svečanostmi, da bi na ta način vzbujali spomine na velike dogodke in velike ljudi naše revolu- cije, temveč bomo predvsem s svo- jim delom nadaljevali revolucionar- no pot, ki smo jo začeli pred dvaj- setimi leti in nadaljevali vse do da- našnjega dne. Dvajset let jugoslovanske revolu- cije predstavljajo dejansko začetek tn nadaljevanje prave izgodovine jugoslovanskih narodov, katerih predzgodovina je bila polna vse- mogočih nacionalnih zatiranj in po- niževanj. Zadnji dve desetletji revo- lucije sta izbojevali našemu ljud- stvo dostojno mesto v svetu in zvišen cilj življenja v domovini. Dve najbolj pomembni pridobitvi naše revolucije sta brez dvoma ljudska oblast in bratstvo ter enot- nost jugoslovanskih narodov. Ti pridobitvi sta bili znani vsakemu borcu že v času oborožene borbe, vsak borec jih je nosil v svojem srcu, po vojni pa sta usmerjale ljudske množice k novim ustvcu-jal- nim in napornim nalogam. Sistem ljudske oblasti, ki je vznik- nil že v revoluciji, se je razvil da- nes v sistem socialistične demokra- cije, zasnovane na principih družbe- nega samoupravljanja, kar pred- stavlja osnovo naše družbene in po- litične ureditve. Od nekdanjih na- rodno osvobodilnih odborov se je danes razvil sistem, preko katerega se postopoma brišejo razlike med državljani in oblastjo. Državljani sami, s svojim aktivnim sodelova- njem v najrazličnejših organih sa- moupravljanja, predstavljajo oblast. Boljše življenje, o katerem smo sa- njali, ne pride samo od sebe. niti kot rezultat dela države in admini- stracije, temveč predvsem kot po- sledica proizvodnih in družbenih naporov državljanov samih. V njih se spaja vloga proizvajalca in upravljalca; in prav zato neposred- no vplivajo na svojo usodo. Glede druge pridobitve — brat- stva in enotnosti — pa služi naša dežela za vzor mnogim državam. Prav zahvaljujoč tej enotnosti, je Ju- goslavija ostala ne samo neodvisna socialistična dežela, temveč je tak- šna lahko navezala ekonomske in politične stike z vsemi drugimi dr- žavami brez bojazni, da bo s tem okrnila svoj ugled ali kakorkoli ško- dovala jasni poti o socializmu. D. M. Sestanek bivših internirank Sestanek bivših internirank, ki so bile v koncentracijskem taborišču Aiischwitz bo v nedelja, 22. januar- ja v Ljubljani, in sicer v prostoriii Zavoda za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti. Pomenek bivših inlernirank sklicuje Sekcija interni- rancev pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Ljubljani. Zaželeno je, da bi se tega sestanka udeležilo tudi čim več nekdanjih internirank v tem taborišču s področja celjskega okra- ja. Udeleženke si bodo ob tej priliki lahko ogledale tudi Sejem mode na Gospodarskem razstav šču ter bodo lahko koristile vsled tega 50% po- pust za potovanje z vlakom. 9RI OKRAJNEM ODBORU SZDL KOMISIJA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ZENA Tudi Ženam odprimo vrata na stežaj Pred dnevi se je na okrajnem od- boru Socialistične zveze sestala no- voustanovljena komisija za družbe- no aktivnost žena, da bi se pogovo- rili o programu cfela za letošnje leto in ustanovitvi takih komisij tudi pri vseh občinskih odborih Socialistične zveze. Ustanovitev enotne okrajne komisije za družbeno aktivnost že- na, ki bi koordinirala delo občin- skih komisij, j:m nakazala nekatere konkretne naloge in jim bila sveto- valec pri njihovem delu, je nareko- vala vrsta problemov, ki so jih na- kazale konference krajevnih odbo- rov Socialistične zveze, pa jih je tu- di ta organizacija doslej premalo reševala. Podatki kažejo, da je absolutno število žena-članic Socialistične zve- ze v zadnjem letu sicer nekoliko na- raslo, padlo pa je relativno in vzpo- redno s tem tudi šievilo žena v kra- jevnih odborih Socialistične zveze, organih delavskega samoupravlja- nja, njihovih komisij itd. V naših delovnih kolektivih niso redki, pri- meri, ko so v raznih komisijah žene zastopane samo z eno članico. Le- te ponavadi ostanejo res samo za- stopnice svojega spola in zaradi majhnega števila neenakopraven član. Prav tako kot je napak na primer to, da v komisiji za delovna mesta, kjer je delo ženam prepove- dano, ni niti ene ženske, je tudi po- polnoma zgrešeno, da so v komisiji za družbeno aktivnost žena samo one. O teh in še vrsti drugih pro- blemov bodo morale razpravljati ne samo komisije za družbeno aktiv- nost žena pri občinskih odborih So- cialistične zveze, temveč tudi nji- hove politično-ideo'oške komisije, pa sindikati, organizacija Ljudske mladine in drugi. Ena izmed prvih nalog občinskih komisij za družbeno aktivnost žena bo, da bo pregledala tudi delo žen- skih društev na terenu. Le-ta naj bi postala ena izmed oblik dela or- ganizacije Socialistične zveze in ta- ko tudi vezana na krajevni ali ob- činski odbor. Pri delu z ženami pa bodo nedvomno mnogo več pome- nile sekcije. Napak pa bi bilo, da bi ustanavljali specializirane sekcije za žene in jih s tem spet 2ap ra!i v dkvir »družinskih« problemov. Raje odprimo vrata na stežaj tistim že- nam, ki že delujejo. Občinske komisije za družbeno aktivnost žena bodo ime'e polne ro- ke dela. Prav bi bilo, da bi se že zdaj pogovorile o kanddiranju žena v zadružne svete in ljudske odbore, da bi se pogovorile o aktivnem so- delovanju na bližnjih občinskih kon- ferencah Socialistične zveze, pripra- vile na kongres, razpravljale o družbenih planih občine, stanovanj- skih skupnostih, strokovnem izobra- ževanju žena, predvsem pa tesno delale z organi upravljanja v pod- jetjih, zadrugah, kmetij&kih gospo- darstvih itd. Prav je, da se že zdaj pogovorijo o letošnjem praznovanju dneva žena in 20 obletnice vstaje. Prvo naj zajema pregled dela So- cialistične zveze V zadnjih petih le- tih, nakaže naloge v zvezi z druž- benim planom in podobno, prosla- ve dvajse*e obletnice vstaje pa se naj prilagodijo spominskim dnevom iz ženskega narodnoosvobodilnega gibanja. Pod vodstvom predsednika Vojka Slmončiča se je konec preteklega tedna prvič sestal okrajni odbor za izvedbo jugoslovanskih pionirskih Iger. Prvo sejo «;n posvetili konstituiranju odbora, razen tega pa so sprejeli okvirni načrt prireditev pionirskih iger pod geslom: Moj kraj — včeraj, danes in jutri. Več o pomenu teh iger berite na drugi strani lista. Kar delamo, delamo za ljudi v sredo je bil v Celju plenum Okrajnega sindikalnega sveta, na katerem so razpravljali o perspektivnem programu razvoja celj- skega okraja. Posvetovanja so se udeležili tudi nekateri strokov- njaki Zavoda za planiranje, ki so udeležencem pojasnili nekatere nejasnosti, | Najbolj živahna razprava se je razvila okoli vprašanja vlaganja sredstev za negospodarske investici- je, ki delovnim ljudem izboljšujejo življenjske pogoje in ki na kraju tudi vplivajo na delovno sposob- no;:t — torej na proizvodnjo. Tako so menili, da bo potrebno v naslednjem obdobju spričo obsež- Jože Bevc: V naslednjem obdobju bomo morali stremeti za tem, da bo sodelovanje med komuno in kolek- tivi še tesnejše. Saj končno vsi na- pori težijo k istemu cilju — da ustvarimo boljše življenjske in de- lovne pogoje. nih nalog hkrati tudi skrbeti za sta- novanjsko izgradnjo, za ustanavlja- nje potrebnih servisnih delavnic, za urejevanje otroških zavetišč, domov in podobno. Udeleženci so med dru- gim tudi opozorili, da bo letno okoli 900 novih stanovanj v celjskem okraju premalo za vse bolj narašča- joče potrebe. Razen tega, da je pri- liv prebivalstva v industrijska sre- dišča vse večji, podjetja in ustano- ve štipendirajo tudi zelo veliko šte- vilo študentov in dijakov. Tem bo potrebno po končanem šolanju vse- kakor preskrbeti primerna stanova- nja, če bomo hoteli, da ne bo vse več ljudi, ki se bodo vozili na delov- na mesta. Razen tega so udeleženci tudi 'opozorili, da perspektivni program lazvoja nekoliko nejasno določa razvoj zaostalih območij v celjskem okraju. To bo v naslednjem obdobju posebna naloga, so menili, gotovo pa je, da bodo tudi komune in lokal- ni činitelji morali poiskati primerne oblike za razvoj gospodarskih de- javnosti na teh območjih. V naslednjem obdobju stojijo pred kolektivi velike obveznosti. Perspek- tivni program predvideva visoko stopnjo porasta proizvodnje. S tem pa so tesno povezane tudi ostale na- loge. Tako bodo kolektivi v nasled- njem obdobju morali še bolj smo- trno izkoriščati obstoječe kapacitete, rentabilnost in gospodarstvenost pa bosta morala biti pri tem vsekakor osnovni napotili. Posebno skrb bodo morali kolektivi posvetiti tudi na- daljnjemu izoblikovanju ustreznih oblik nagrajevanja. Pri tem je bi- stveno in poglavitno, da bodo real- ni prejemki zaposlenih delavcev res rasli vzporedno s proizvodnimi uspehi. Kajti vsako odstopanje od tega načela lahko povzroči nega- tivne posledice. To pa mora končno veljati tudi za vse člane kolektiva. Na plenumu so strokovnjaki Za- voda za plan pojasnili, da je per- spektivni program razvoja celjske- ga okraja le okvirna smernica in da bodo zato v naslednjem obdobju največ organizacijskih nalog za uresničenje zastavljenih ciljev imele občine. PRIPRAVE NA OBČINSKO KONFERENCO SZDL V ŽALCU Občinski odbor SZDL v Žalcu se v zadnjih dneh pripravlja na obč n- sko konferenco SZDL, ki bo 29. ja- nuarja. Ker je bila ena izmed nalog pomnožiti članstvo v SZDL, je ob- činski odbor na tem področju dose- gel vidne uspehe, saj je v lanskem letu porastlo število članstva na 81 odstotkov vsega prebivalstva. Največji uspeh sta dosegli krajevni organ:zaciji Žalec, kjer so na novo sprejeli 217 članov in Vransko, kjer se je število članstva povečalo za 227 članov. Število odbornikov kra- jevnih organizacij SZDL se je v le- tu 19e0 povečalo od 300 na 355, prav tako tudi število žena od 65 na 79, mladine od 69 na 97, delav- cev od 66 na 91 in članov ZK od 114 na 137. Na občinski konferenci bo sodelo- valo 230 izvoljenih delegatov, 23 delegatov, kate.-e bodo izvolili ko- lektivni člani (sindikat, mladina in ZB), člani občinskega odbora SZDL ter večje število gostov, med njimi ljudski poslanci in predstavniki vseh družebnlh organizacij in društev v občini. Na konferenci bodo poleg no- vega občinskega odbora izvolili tu- di delegate za okrajno konferenco SZDL in 13 de'egatov za V. kon- gres SZDL Slovenije. S .L. Udeleženci NOB SO SE SESTALI Pred dnevi so se sesta'i udeležen- ci Narodno osvobod Ine borbe, ki so zaposleni v podjetju Celjski tisk. Pj- govorili so se o problemih v zvezi s kvalifikacijo, glede stanovanj in odlikovanj. Ugotovili so, da je še nekaj primerov, ko posamezniki ni- majo kvaUfikacije in primernega stanovanja. Da bi v letošnjem letu vse te probleme zadovoljivo rešili, so ustanovili v podjetju aktiv Zve- ze borcev. Delo in ne kvalifikcdia v torek je bilo zasedanje abeh zborov občinskega ljudskega od- bora Celje. Kazen nekaterih for- malnih zadev so obravnavali tudi predlog novega sistema nagraje- vanja občinskih uslužbencev. Predlog je značilen predvsem za- radi dveh momentov. Odslej bodo občinski . uslužbenci nagrajeni po delu in delovnem mestu, to pomeni, da ne več po kvalifika- ciji oziroma nazivu, ki ga imajo. Druga značilnost je, da bodo tudi pri občinskili uslužbencih uvelja- vili stimulativni del dohodkov, ki bo odvisen predvsem od kvalitete del in količine onravljenega dela na delovnih mestih. Razen tega novi predlog za na- grajevanje uslužbencev uravna- va dohodke občinskih uslužben- cev z dohodki uslužbencev v go- spodarskih organizacijah. Tarifne postavke za posamezna delovna .mesta segajo od 13 tisoč do 44 tisoč dinarjev. Medtem ko imata prvi dve posebnosti paudarek na družbeni vrednosti spremembe, je pri slednji poudarek praktičen. Dobri strokovnjaki in gospodar- stveniki namreč zgolj zaradi do- hodkov ne bodo več bežali v go- spodarska podjetja. To je zaradi prenašanja pristojnosti na ob- čine še bolj pomembno. Po tem, ko je predsednik obči- ne Franc Rupret pojasnil značil- nosti predloga, se je razvila ži- vahna razprava. Odborniki so predlog v razpravi podprli in ga z glasovanjem enotno tudi potr- dili. Opozorili so, da bo pri iz- vajanju novega sistema nagraje- vanja potrebno paziti, da ne bodo prevladale to^o'^ti. Kar bi se po- kazalo za napačno, bo potrebno ponraviti. Na zpdnjem zasedanju so se od>^nmiki odbacili, da bo tudi celiska ko^"n^ sodelovaln v no- slovnem zdni^'^niu za zfTmdifpv enerfjpt^^skokemijskega kombinata v Velenju. Pnzen ^'^'Ta ro r>'"^om'i-^ lastno žel^o razreš'li dolžnosti direktorja Tnvr^^e orf^anskib hnr- vil in Javka Str-'^-lnn in d'rek- toria Zelezpm'' v ?ltornh ./ivrireja S-fP^kn. 7pr?>di rTf^rn^tUvp so ra7rešili tnd' d^«»«"^''niega tajnika občine Slavka Grčarja. ZA BOLJŠE IZVAJANJE V pripravah na V. kongres SZDL Slovenije bi se morale vse politične organizacije, predvsem pa Zveza komunistov. Socialistična zveza in sindikati kar najbolj angažirati za pojasnjevanje in realizacijo vseh ti- stih ekonomskih in polit'čnih ciljev, ki jih predvidevajo osnu'.'ki perspek- tivnih planov in ki dejansko pome- nijo osnovo našega družbenega si- stema in razvoja. Vse te organiza- cije bi morale vzpodbujati aktivnost in in'ciativo čim širšega kroga državljanov-proizvajalcev, delovnih kolektivov, oblastnih organov in družbenih organizacij. Predvsem bi morala pri tem od- igrati pomembno v'ogo občin?ke in krajevne organizacije SZDL. Pri tem ne gre le za informiranost držav- ljanov, čeprav je tudi to izredno važno. Gre za nekaj več, in sicer, da se k razpravi pritegne čim več volivcev, ki bi naj dali nove kon- kretne pobude in predloge za čim boljšo izdelav« občinskih perspek- tivnih planov. Na ta način bodo državljani največ prispevali k mo- bilizaciji lastnih sil in materialnih virov za razvoj določenega kraja. Nedavne krajevne konference So- cialistične zveze so pokazale, kako bogata je bila dejavnost teh orga- nizacij pri sproščanju sil in mobili- zaciji sredstev za najrazličnejša krajevna komunalna in druga de'a. Zato bi morali pri izde'avi in ob- ravnavi občinskih perspektivnih pla- nov upoštevati in angažirati vse tiste, materialne sile, ki lahko ka- korkoli pomagajo pri razvoju dolo- čenega kraja, bodisi v pogledu raz-_ voja komunalne dejavnosti, šolstva zdravstva, urejevanja poti itd. Za boljše izvajanje vseh teh nalog^ bi morale organizacije Socialistične zveze-vplivati tudi na boljše delo in večjo aktivnost krajevnih odbo- rov, ki jih ponekod sploh ni čutiti. Na ta nač n bom.o lahko vskladili splošno družbene interese z lokal- nimi. Organizacije Socialistične zve- ze imajo pri tem izredno pomembno nalogo. Zvone Dragan- SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA LJUDSKE MLADINE Na zadnjem plenumu okrajnega komiteja Ljudske mladine v Celju so za novega sekretarja izvolili člana komiteja Zvoneta Dragana. Doseda- nji sekre'.ar Emil Roje pa je bil za- radi študija te funkcije razrešen. Najti pot do vsokega mladinca Pre'ekli teden je bil v Ce'ju osmi plenum okrajnega komiteja Ljud- ske mladine. Razpravljali so o dru- štveni in družbeni aktivnosti mladih ljudi. Zanimivo je, da so na p'enum povabili p-edstavn:ke športnih in partlzanskh društev, počitniške zve- ze, tabornikov in drugh, pa se 'ega pomembnega razgovora ni nihče udeležil. Pre'ežni del razprave so posvetili telesni vzgoji, nekaterim nalogam Ljudske mladine pred prvim repub- liškim ikongresom za telesno vzgojo in s tem v zvezi govorili o vlogi in ustanavljanju športnih društev na so.ah, ki bi lahi3oči vse tisto, kar je lepo in veselo v vsakdanjem življenju, kulturno umetiniška dejavnost otrck ne bo ostala izven drugih življenjskih potreb. T-o pa hkrati poanetii, da bo v ipojimcvanju mla- dih dobila še večjo vrednost in pomein. JugcGlovanske pionirske igre pa težijo še za rtem, da bi okrepile koncepcijo o picnirsilcih organizacijah, o imenu ipionir, na- dalje, da bi še ibolj razvile jugo- slovanski bocialiatični patriotizem, predvsem pa da bi otroci ob pro- slavi dvajsetletnice vstaje jugo- slovanskih narodov spoznali, kaj jim je prinesel boj sitarejših in kakšne možncisti jim odpirajo pridobitve ljudske revolucije v prihcdmoati. V organiziranju pionirskih iger bodo težili tudi za tem, da bi pri i2:venšcv!jskem deiu z otroki kot Tnri^.oda prevladovala igra, ki je tudi sicer najbolj življenjska ma- nifestacija otrok in v kateri se ci^rak tudi največ nauči. Te i^gre pa imajo oiamen, da spodbudijo še druge ustanove in posamez- nike, ki ustvarjajo na področju kulture, presvete in umetnosti, da bi mislili na otroke in da bi si v svoji dejavnosti prizadevali čim bolj kvalitetno zadovoljiti potrebe mladih. Jugoslovanske pionirske igre pa želijo spodibu- diti družbene organizacije, pred- vsem pa društva za skrb otrok in miladine ter picnirskih svetov, da pomagajo pri najhitrejši iz- vedbi šolske reforme. Jugoslovanske pionirske igre organizira Svet društev za skrb za otroke in mladino Jugoslavije skupaj s Kulturnim svetom Jugo- slavije in Centralnim komitejem Ljudske mladine Jugoslavije. Pri teh igrah pa sodelujejo tudi vse pionirske organizacije, organiza- cije, ki zbirajo pionirje, prosvet- ne ustanove, sindikat prosvetnih delavcev, kulturne ustanove, ki delajo za otroke itd. Jugoslovanske pionirske igre vodijo: zvezni odbor, republiški, okrajni in občinski odbori. V pio- nirskih odredih vodijo to manife- stacijo sveti odredov, kjer pa se bo pokazalo za potrebno tudi po- seben odbor pri svetu odreda. Jugoslovansike pionirske igre, to je vse manifestacije, priredi- tve, razstave in 'druge aktivnosti se organizirajo v okviru komune, v šolah, izvenšolskih ustanovah, stanovanjskih skupnostih, letovi- ščih, pa tudi povsod tam, kjer se pionirji zbirajo in prebijejo svoj prosti čas. Tako bodo lahko otroci raznih šol in inzvenšolskih usta- nov spoznali aktivnost drugih otrok, primerjali svojo in njihovo dejavnost itd. Med jugoslovanskimi pionirski- mi igrami se bo dejavnost otrok odvijala pod skupnim naslovom MOJ KRAJ VČERAJ, DANES IN JUTRI. Ta tema je dovolj široka in omogoča, da z njo uresničimo vse naloge, ki jih igre terjajo. R.a- zen tega pa tema dopušča, da vsa- ka organizacija izbere tisto, kar ji najbolj ustreza in da tem za- htevam in potrebam prilagodi tu- di svoj program. Ao- DOMOVIKI Petek, 1?. januarja GENERALNA DIREKCIJA PTT je spo- ročila, da so bile informacije o predla- ganem povečanju PTT tarif netočne. Sobota, 14. januarja ODPRLI SO MOST med obema oba- lama Jadranskega morja v Maslenici. To je najvtčji objekt ob Jadranski cesti. Dolg je 315, širok pa 9 metrov. Nedelja, 15. januarja V ŽELEZNIKIH so zaključili proslave ob 19 letnici dražgoške bitke. Slavnostni govor je imel član CK ZKS Tomo Brejc. Ponedeljek, 16. januarja ODBOR ZA PROSVETO Zvezne ljud- ske skupščine je obravnaval probleme telesne vzgoje. V Ljubljani je bilo posvetovanje pred- sedstva republiškega sveta zveze sindi- katov Slovenije, na katerem je bila v središču pozornosti razprava o možno- stih za nadaljnji razvoj delavskega sa- moupravljanja. Torek, 17. januarja NA PLENUMU CK LMS v Ljubljani so cbravnavali sodobne probleme mladine in njene organizacije. Sreda, 18. januarja V SPREMSTVU tov. Edvarda Kardelja, Mihe Marinka, Ivann Mačka in drueib je predsednik republike Josip Broz-Tito obiskal v Ljubljani restavracijo »Šestice« lin se v njej mudil približno eno uro. Kaiuhu bodo postavili spomenik Pred dn-evi je b:'?. na celjski gim- naziji po'.'e'na konferenca mladin- ske organ'zac je. Namen konferen- ce je bi!, da ob koncu prvega pol- letja pregledajo delo v minulem raz- dobju, obenem pa opozorijo na tiste važne probleme, ki so se pojavljali pri delu mladinske organizacije. V razpravi so veliko govoril tudi o na- činu št!pend'r?.nja. Na ikonferenc; pa so govorili še o proslavah na č?st dvajsetletnice ljudrke vsta'?. Strinjali so se s predlogom, da postavijo v bližini gim.mazije spomenik narodnem^u he- roju Kajuhu, ki je bil nekoč dijak te'šole. -jt POVEJMO ŠE TO! Malo je takih problemov, ki bi sprožili toliko komentarjev kot jih je prav postrežnina. Ce samo opozorim.o na dejstvo, da so mnenja o postrežnini zelo deljena, da je mnogi niti ne jemljejo kot nov način nagraje- vanja gostinskih delavcev po učinku, vidimo, da je zadeva ;>rišla na dan premalo prouče- na in zlasti premalo pojasnje- na. Zanimiva je namreč ugoto- vitev, da postrežnine niro uvedli v vseh okraj'h naše re- publ'ke in da; je ce'jjiki spet ti- sti (pa nič zato), ki se je v ce- loti držal sklepa, ki so ga gle- de tega sprejeli v republ škem merilu. 2e ta okolnost lahko povzroči pri nepoučenem po- trošniku mnenje, kakor da so pri !nas uvedli postrežn'no iz čisto »celjskih kapric«. Vendar lemu ni taiko. Veliko, lahko bi rekli čisto nepotrebnih Ikomentarjev, je V- lo in je še okoli vprašanja, ali s postrežnino povišujemo cene gostinskim uslugam in storit- vam, ali ne. Cene v komercial- nem gostinstvu so stvar kalku- lacij posameznih podjetij in se določajo ozirom.a izračunavajo na osnov; tržnih pogojev, reži- je, obveznosti, k; jih 'ma ko- lektiv do skupnosti, dela oseb- nih dohodkov, potrebnih skla- dov podjetja itd. Skratka, gre Zd določevanje cen, ki naj omo- gočajo rentabilno poslovanje podjetij. Zato napfik ravnajo ta.m, kjer menijo, da je treba na dosedanje cene pr.biti 10 odstotkov postrežnine. To je avtom.atsko povševanje cen kar pa ni v skladu z ekonom- skimi cenami. Da bodo stvari bolj jasne moramo povedati, da v Celju niso jemali postrež- nine tako, temveč, da so v ve- čni primerov napravili nove kalkulacije in jih vskladili s splošnm stanjem na trgu, ki pa, kot občut.mo to sami, ne kaže znakov zniževanja cen tem.več ravno obratno. Zato so v večini primerov dokazal', da bi m.orali tudi brez postrežni- ne povišati cene, Iker so v tem času nastale nekatere spre- m.embe v ceni blzga, ki ga go- stiinci kupujejo drugje in ga nato nud jo svojim gos'om v eni al: drugi obliki. Seveda pa to ne pomen:, da absolu'no za- govarjamo nove cene. Ne, še zdaleč ne, zlasM pa ne v pri- merih, kjer so šli na avtomat- sko povišanje. V tej zvezi še to — zaračilnavanje postrežn'nr pri tobaku in njegovih izdelkih vžigalicah itd. je neuprav čepo Postrežnina je poseben sklad za formiranje osebnih dohod- kov, k; se lahko v posam.eznlh primerih v celoti porabi za te nam.ene, ali pa samo glbljvi del. Stvar kolektiva je tud:, ali se sredstva, zbrana s po.'-trež- nino razdelijo med vse člane kolektiva, ali pa sam.o med strežno osebje. V Celju so se odločili za prvi primer, to jeza delitev teh sredstev med vse člane kolektiva, vendar ne li- nearno, temveč na osnovi de- lovnega uspeha posamieznlka ali skupine. Da bi bile stvari okoli po- strežnine povsem jasne pripo- ročamo gostinskim podjetjem da goste seznanijo z njo, ka- kor tudi s cenami in vlš.no po- strežnine na javnih cenikih Gosti naj dobijo tudi pismen izračun. Zaradi notranjega nadzorstva pa priporočamo še uvedbo paragonskih blokov. M. B. — POSTREŽNINA — POSTREŽNINA — POSTREŽNINA — Po, REPORTAŽJ! Postrežnina. Koliko misli se v zadnjem času prepleta okoli ie besede. Kolu različnih mnenj je o njej, ki na koncu koncev pomeni samo nov rt č.n nag'-ajevanja gostinskih delavcev po učinku. Pa vendar so jo ^ kateri sprejeli z razumevanjem, drugi rezervirano in tretji celo z go^ njanjem. To smo spoznali tudi oni dan, ko smo obiskali nekaj gostinsk lokalov, se oglasili na Gostinski zbornici, se razgovarjali z ljudmi] poslušali njihova mnenja... . ' Drago Komerički, ravnatelj »Ojstrice«:: Postrežnina, nov način nagrajevanjo po učinku v našem podjetju smo začeli s pripravami za uvajanje postrežnine že v oktobru. Na sestankih s kolek- tivom smo večkrat obravnavali in tolmačili pomen ter namen tega no- vega nač.na nagrajevanja po učinku. V decemb'-u smo p'-lp'-avili nove kalkulacije za prodajne cene s pri- računavanjem 10 odstotne postrež- nine. V glavnem smo to storili tako. da smo večjemu delu artiklov 2j žali cene. Sp-ičo tega se cene tu s priračunavanjem postrežnine sp\ niso sp'-emenile. Zb'ano postrežnino delimo znt raj podjetja na posamezne skupi, ali indiv'd"a'no po predvidenih, o; roma realiziranih no:-mah na i lovna mesta in po učinku dela. RIKO RI2NAR, TAJNIK GOSTlI SKE ZBORNICE: Da bi bili gostji bolj zadovoljni z začetkom novega leta so gosti ska podjetja izpopolnila sistem i grajevanja po delovnem uspehu z novim elementom — postrežnii Ta dopolnitev naj bi prispevala nadaljnjemu kvalitetnemu izbolji nju gostinskih uslug in s tem ve{: mu zadovoljstvu gostov. Gostins delavci pa naj bi prejeli pravic nagrado tako za količino kot kva teto doseženega poslovnega uspel Postrežnina je v prvih dneh ni malno stekla. Po nekaj dneh pa se pojavili v časopsih članki, ki na različne načine tolmačili uved: postrežnine; skoraj vsi pa so ]o gi jali. Normalno je, da vsaka novt povzroči različna gledanja In tolin čenja. To se je zgodilo tudi s [ strežnino. V istem času, ko uva'amo postft nlno, nastopajo za gostinska p! jetja n jvi kall odgovora« je fskar- ski škrat vrinil gr( bo napako, ki izmaliči pomen celega rdstavka. V enajstem od- stavku bi se besedilo mrralo glasiti ta- kole: »Podjetja, ko posredno domala pra- vijo, da je eden najnaprednejših aktov naših skurščinskih organov in pred.stav- niških teles — prepoAed nočnega del« žena — gc«pLdarsko škcdljiv, so . . . IV.\N MEDVED, natakar v kavami Evropa: Menim, da bom zaslužil monj... Ce je kavama Evropa prerolna v ve- černih urah, pa me je cbisk v dopoldan- skih prepričal, da tudi kratek pomenek z natakarjem ni nemcgoč. Naletel sem na Ivana Medveda. 2e na prvi pcgled sem videl, da se s postrežnino ne str'.nia preveč. — Po mojem, je dejal, bo odslej naš zaslužek slabši. Prej smo več zaslužili na račun napitnine. Zdaj pa ni izgledov, da bomo s ' ostrežnino, ki jo bomo v ko- lektivu razdelili med vse člane po po- sebnem točkovnem .sistemu, dobili več. PREDLOG Zdaj, ko smo v Celju uvedli (po^itirežnlno, bi naj uvedli še SDliidnejšo poctrelbo in v ta namen morda na kail^no vežbo ljudi, kil streže'o, poslali vsaj petiro. (Po »Pavliibi«) Prvo srečanje Tovariš Ivan Steblovnik nam je na vprašanje, kaj meni o postrež- ninl, povedal tole rccnično zgod- bico: Prvič sem se srečal s postrež- nino takoj po novem letu, in sicer po kosilu v uglednem celjskem gostinskem lokalu. Za mizo smo bili trije. Seveda smo vprašali, kaj je s temi desetimi odstotki pribitka. Takole nam je zadevo pojasnila oseba, ki nas je postregla: »Saj ne vem,, sam,o več dela so nam naložili!« »No, no, smo jo pobarali, »konč- no boste s temi sredstvi lahko uveljavili bolj stimulativno na- grajevanje. Za boljšo postrežbo pa boste boljše plačani!« Tako smo si namreč sami zadevo tol- mačili. »To pa že ni res, saj so nam na sestanku povedali, da bomo v podjetju s temi desetimi odstotki iiMvarili potrebna i^edsttva za kritje primanjkljaja!« Nato je odšla. Tudi mi smo se razšli, to- da nihče se ni počutil posebno dobro. In moj prvi vtis, M sem ga dobil ob srečanju s po3lirežndno je, da nekateri gostinski delav- ci (menim strežno osebje) prav malo vedo o koristni pcbudi za uvajanje postrežnine. Drugo so nasprotno poučeni, a do kraja na- pačno in le malo je med njimi takih, ki postrežnino razumejo. Zadeva je še bolj nerodna za- to, ker bi po vsej logiki o postrež- ninl morali odločati kolektivi go- stinskih podjetij. In kako naj od- ločajo, če pojmuje vso zadevo kot dodatna sredstva za kritje prnmunjkljaja? [na domcčo naloga Postrežnina je ena zelo fa;n pogruntaclja, katero smo pri nas že dogo pogrešali, ko pa smo jo dobili, je bil naš ata zelo vesel in je rekel, da sploh ne zastopl, da se je to zgodilo, na kar mu je naša mama rekla, da je neumen in da si bo zdaj lahko namalal gostilno, na kar se je vmešala še naša teta, ena starejša ženska, ki je videla že veliko sveta in je rekla naši mami, da to sploh m nobena postrežnina, ker ko je bila v Angliji in Franciji, je ugoto- vila, da je postrežiina en da- vek na odlično postrežbo in da je naša postrežba včasih za eno figo, na kar ji je ata re- kel, da je ona ena ženska in da se na to ne zastopl, na kar bi ga naša mama s kuhlo mahnila po glavi, če ne bi takrat slu- čajno prišel stric G ust I, en di- rektor od ene gostilne, ki ga je bil naš ata zelo vesel, ker mu fe zabstojn prinesel eno flašo, kar je našo mamo zelo razjezilo in je rekla, da bo naš ata raje plačeval postrežnino, na kar je stric rekel, da po-' strežnina ni za sorodnike in da je to en fond za vzdrževanje gostiln, ena zelo dobra ideja, na kar ga je naša teta vpra- šala zakaj, pa ji je naš stric povedal, da zato, ker je to po- sledica enega ekonomskega ra- čuna, kar je našega ata zelo opogumilo in je dregnil v našo mamo, zakaj ona misli, da to ni dobro, na kar se je vmešala še naša teta in je rekla, da je to eno navadno deset procentno zvišanje cen, ena okrogla šte- vilka, ki ne bo delala preglavic pri računanju, kakor ne dela martre črta na kozarcih, do ka- tere nikoli ne seže vino, če si ga ne nalivaš sam, na kar sem se še jaz oglasil in sem rekel, da bojo zdaj natakarji najbrž ostali brez napitnine, na kar so mi rekli: Paglavec, kdo je pa tebe kaj vprašal, zgubi se spat! in sem se zgubil in tako zdaj ne vem, kaj so še kaj rekli o postrežninl in kako so se zgli- hali. Vas pozdravlja s rt od Tončeka Frnikule IZ NAŠIH KOMUN Delo SZDL V šošlanjski občini Na nedavnem plenumu občinske- ga odbora SZDL v Šoštanju so ana- lizirali delo in uspehe letnih konfe- renc osnovnih organizacij SZDL. Ugotovili so, da je bilo njih delo pestro. Članstvo SZDL se ni zani- malo le za razvoj posameznega kra- ja, temveč za razvoj Šaleške do- line sploh. Na mnogih konferencah so govorili o njenem perspekt vnem razvoju, o načrtih posameznih pod- jetij, trgovine, gostinstva, obrti in drugih panog gospodarske dejavno- sti, zanemarili pa tudi niso vpra- šanja kulture, prosvete, zdravstva in drugega. Razprave so bile živah- ne, konkretne in stvarne. Na vseh konferencah so seveda največ razpravljali o perspektivnem načrtu vsakega kraja posebej. Kra- jevni odbori in odbori SZDL so pri- pravili lepe načrte za urejanje po- sameznih lokalnih in komunalnih vprašanj. Za najboljši osnovni organizaciji SZDL so proglasili osnovni organi- zaciji v Paki pri Velenju in Plešiv- cu. V teh krajih so volivci, člani SZDL živo razpravljali o problemih krajevne dejavnosti. Pri tem so upo- števali predvsem lastne zmoglji- vosti. Zanimive so bile tudi razprave na letnih konferencah osnovnih organi- zacij v Šoštanju in Velenju. Povsod je bila udeležba polnnštcvilna, na dnevnem redu pa so bila vprašanja, ki terjajo hitro rešitev. Najvažnejši sklep je bil ta, da ukinejo dosedanje krajevne odbore, njihovo delo pa da prevzamejo stanovanjske skupnosti, ki bodo dobile s tem trdno politično in hkrati materialno osnovo za svo- je delo. Letne konference so tudi vskladile teritorije krajevnih odborov s teri- torijem osnovnih organizacij SZDL. tako da tvorijo ti zaključene geo- grafske celote. Kjer čutijo potrebo po intenzivnejšem delu SZDL in kjer tvorijo posamezna naselja ali vasi celoto zase, pa krajevnega odbora ni, so ustanovili pododbore osnov- nih organizacij SZDL. Tako sta bila ustanovljena pododbora v Lajšah (osnovna organ.zac.ja Topolš;ca) in Hrastovcu (osnovna organizacija Skale.) Na plenumu občinskega odbora SZDL so posebej razpravljali še o bodočih nalogah te organizacije in sprejeli vrsto sklepov. Ena od osnov- nih nalog občinskega odbora bo v organizacijski in politični utrditvi odborov osnovnih organizacij. V ta namen bodo priredili poseben semi- nar za predsednike osnovnih organi- zacij, kjer se bodo ti seznanili z vse- bino in metodami dela SZDL. Prav tako bodo upoštevali vprašanje po- litično ideološkega dela med člani SZDL. V tem smislu so že določili po- seben predavateljski aktiv, ki bo v osnovnih organizacijah predaval o najaktualnejših vprašanjih iz zuna- nje politike, kmetijstva in socialistič- ne preobrazbe naše vasi. Na plenumu so govorili tudi o de- lu posameznih sekcij pri osnovnih organizacijah SZDL. Sprejeli so sklep, da ustanovijo sekcije za vsa tista področja dejavnosti, ki zade- vajo posamezne kraje, da pa ne bodo ustanavljali sekcije za vprašanja, ki ljudi ne zanimajo oziroma, ki niso važna za določen kraj. Odbori SZDL bodo takoj imenovali sekretariate sekcij in skupno z njimi sestavili podrobne programe dela. Ob koncu je plenum razpravljal še o pripravah na občinsko konfe- renco SZDL. ki bo prve dni febru- arja. Ta konferenca bo osvetlila do- sedanje delo in prizadevanja SZDL pri reševanju vseh politično gospo- darskih in družbenih vprašanj, do- ločila pa bo tudi jasno smer bodo- čega dela, od katerega je v mnogo- čem odvisen nadaljnji razvoj Šale- ške doline. Bi Obračun dela v nedeljo ho imela organizacija ZB NOV Zalec redno letno konfe- renco. Komisija za borce je imela široko področje dela, saj je reševala stanovanjske probleme, socialno po- moč, pravno pomoč borcem in njih izobraževanje. Člane ZB, ki nimajo zadostnih kvalifikacij, je občinski odbor ZB NOV poslal v razne šole in tečaje. Tako se šola na ekonom- ski srednji šoli v Žalcu 20 članov, na dopisni ekonomski šoli 8 in v večernih osemletkah 32 članov ZB. Komisija za otroke padlih borcev in žriev fašističnega terorja je v drugem polletju šolskega leta 1959-60 dvakrat obiskala otroke na osemletkah z nam.enom, da se se- znani s problemi, težavami in uspe- hi teh otrok. Ena izmed glavnih nalog organi- zacije ZB na območju žalske ob- čine je ureditev 10 obeležij in po- stavitev spomenikov, za kar je že odobren proračun v znesku 4,564.307 din. V letu 1961 bo občinski odbor ZB nastavil tudi zgodovinopisca, ki bo delal na dokončni ureditvi topogra- fije in zgodovinopisja NOB. Orga- n:zacija ZB šteje 2436 članov in se je od leta 1959 povečala za 28 čla- nov. Od skupnega števila je 731 žensk in 1705 moških, od tega pa sodeluje v upravnih odborih 152 članov ter v organizaciji ZK 126 članov ZB. VELENJSKA »SVOBODA« DELAVNA Delo velenjske Svobode je bilo v preteklem letu dokaj razgibano. Tu- di željo, da bi dali mladini več zdrave kulturne zabave, so krepko uresničevali. Lutkovno gledališče Mucolin, ki daje že leto dni redne tedenske predstave, je najmlajšim v Velenju dobro poznano. Za novo- letne praznike je pionirska sekcija Svobode naštudirala Frana Milčin- skega pravljično igrico Zvezdica za- spanka. Uspeh ob uprizoritvi je ne- dvomno velik, zato so te dni igrico še ponavljali. V novem kulturnem hramu, ki ima izredno akustično dvorano, se bo poleg pravljične igri- ce ta mesec zvrstilo še več priredi- tev. Tako bo koncert ženskega in moškega zbora ter koncert rudarske mladinske godbe. Želijo, da bi dvo- rano ob takih kvalitetnih prireditvah Velenjčani bolj napolnili. Bodoče naloge žalske mladine IZOBRAŽEVANJE MLADIH UPRAVLJAVCEV — ZADOLŽITVE ČLANOV OBČINSKEGA KOMITEJA LMS — TEKMOVANJE MED OSNOVNIMI ORGANIZACIJAMI Na zadnji seji občinskega komite- ja L.'HS v Žalcu so razpravljali o programu dela za to leto. Poleg enajstčlanskega sekretariata komite- ja so izvolili še komisijo za delav- sko in družbeno upravljanje, za idejno vzgojno delo, za organizacij- sko kadrovska vprašanja, komisijo za vaško mladino in za strokovno izobraževanje. Ker je postala komuna središče političnega in družbenega življenja, se je pokazala potreba po takšnih oblikah dejavnosti, ki bodo izhajale iz potreb komune in mladine same. Prišli smo tako daleč, ko postaja množično in hitro usposabljanje mladih kadrov v našem družbenem življenju osrednji pogoj za nadalj- nje uspehe. Pri tem ne gre samo za strokovno, pač pa tudi za politično izobrazbo. Zato bi bilo v tem letu treba zlasti poživiti idejno vzgojno delo med mladino žalske občine. Mladinska politična šola bo v ta na- men odprla še en oddelek in postala V Žalcu bodo v kratkem zaključili dela na novem poslopju občinskega ljudskega odbora. Zaradi pomanjkanja prostorov so se nekateri oddelki že preselili vanj. Predvidevajo, da bodo ostali prostori vseljivi čez kak mesec. — Na sliki je zgradba, kjer je bil poprej občinski ljudski odbor in ki jo je zdaj zasedlo novo okrajno sodišče. središče političnega izobraževanja. Da bi njeno delo še izboljšali, bi ji bilo treba zagotoviti čvrstejše ma- terialne, kadrovske in organizacij- ske temelje. Pri dosedanjem delu šole so se pojavljale težave s preda- vatelji, s skriptami in podobnim. Da bi to v bodoče odpadlo, bo občinski komite priredil za mlade upravljav- ce in za vodstva mladinskih organi- zacij med semestralnimi počitnicami seminar v Podgradu pri Vranskem. V tem smislu bodo člani občin- skega komiteja zadolženi za del« mladinskih aktivov na terenu. Skr- beli bodo za čim boljšo povezav« med aktivi in ostalimi družbenimi organizacijami. Občinski komite je nadalje spre- jel nalogo, da bo v organe delav- skega in družbenega upravljanja — v delavske svete, upravne odbore, zadružne svete itd. angažiral čira več mladih ljudi, hkrati pa jih se- znani! z družbenim razvojem, per- spektivnim načrtom, gospodarskimi načrti podjetij in podobno. Zato ob- činski komite meni, da bi bilo treba poglobiti stike z zastopniki teh or- ganov, da bi tako lahko svojo nalo- go izpolnil. Na seji so obravnavali tudi del« komisije za'delovne akcije. Ta je sprejela sklep, da bo v letošnjem le- tu organizirala samostojno mladin- sko delovno brigado — zanjo je tu- di mladina pokazala dovolj zanima- nja. Tako bodo vse mladinske orga- nizacije na področju žalske občine letos praznovale dan mladinskih delovnih brigad. Zažigali bodo kre- sove, ob katerih bodo veterani mla- dinskih delovnih brigad pripovedo- vali ml3Jš;m članom o življenju in delu z mladinskih akcij. Občinski komite se je tudi odločil, da bo uvedel stalno tekmovanje med mladinskimi organizacijami na terenu in v ta namen najboljšemu aktivu podelil vsakokrat prehodno zastavo. Za praznik dneva mlado- sti bo izvedel enotedenski program, ki bo obsegal kulturno in športno dejavnost mladine. Za področje Žalca. Gotovelj in Ložnice bodo ustanovili enotno mladinsko orga- nizacijo, ki naj bi organizirala tri- buno mladih. Pr; uspešnem izvajanju obširnega programa bi bilo nujno, da bi mla- dinske organ.zacije žalske občine čim tesneje sodelovale z vsemi dru- gimi terenskimi organizacijami. Na pol prazna dvorana Te dni so gostovali v Šoštanju člani zabavnega ansambla DPD Svobode iz Velenja s skr^bno pri- pravljenim programom, ki je bil že- le spretno povezan z vezno besedo Hinka Derm>ola. Veliko pozornost in seveda tudi dosti aplavza sta doži- vela vokalna solista Minka in Jože. Minka je ugajala zlasti s petjem popevk. Celoten program, ki je bil razde- ljen na dva dela, so Velenjčani se- stavili iz popularnih popevk in na- rodnih pesmi. Moramo pa reči, da je občinstvu bolj ugajala zabavna glasba in popevke. Takih nastopov domačih in so- sednih ansamblov si želimo še več. zlasti pa, da bi se jih spričo kvali- tete udeležilo večje število gledal- cev, kot tokrat, saj je bila dvorana, ki je bila povrhu še slabo zakurjena, sko.raj prazna. Drobne iz Velenja Pred dnevi je odprla »Mladinska knjigat svojo knjigarno v novem centru v Ve- lenju. To je prva knjigarna v Velenju. Dokončujejo tudi dela na novi trgovini z živili in zelenjavo »Velme« v novem centru in novo prodajalnico mesa in ri- barnico. Ribarnice se posebno veselijo velenjske gospodinje, ker bo to prva takšna trgovina y Šaleški dolini. — Delavska univerza je v letošnji se- zoni organizirala že 10 seminarjev o de- lavskem samoupravljanju v vseh večjih podjetjih šoštanjske komune. Sem'nurji so naletili na veliko zanimanje pri de- lavskih svetih in upravnih odborih pod- jetij. Posebno uspeli seminarji so bili v »Galanteriji« in v tovarni usnja v Šo- štanju. V nekaterih podjetjih pa sindi- kalne podružnice niso poskrbele za red- no obiskovanje teh seminarjev. Prirejen bo tudi poseben seminar za delovni ko- lektiv Geodetskega zavoda iz Ljubljane, ki ima na našem terenu čez 60 delavcev (vrtalcev). Novo prosvetno društvo v Petrovčah Doslej-je vsa prosvetna dejav- nost v Petrovčah slonela na rame- nih mladinske organizacije. Poka- zalo pa se je, da je to področje za organizacijo preširoko, da-bi ga sa- ma vodila, čeprav je dosegla lepe uspehe. Zato je prišlo do ustanovnega občnega zbora novega prosvetnega društva. Ob tej priliki so sprejeli vrsto sklepov, kot ustanovitev klu- ba, pevskega zbora in drugega. Na- vsezadnje so našli prostor za klub- sko življenje, zbrali so tudi nekaj denarja, s katerim bodo klub opre- mili. Tudi km.etijska zadruga je po- kazala razumevanje, saj je dala pro- svetnem.u društvu v najem dvorano ter mu podarila televizijski in ra- dijski sprejemnik. Društvo je prevzelo v upravljanje tudi knjižnico, za večji knjižni sklad pa bo poskrbelo kmetijsko gospo- darstvo v Arji vasi. Novo prosvetno društvo v Petrov- čah je torej pričelo svoje delo z vsemi možnostmi, da se bo tudi v bodoče lepo razvijalo. J. J. Pogled na Šoštanj. Zadaj betonsko ogrodje novega oddelka za proiz- vodnio kromovega usnja pri Tovarni usnja. Kot je znano se je delovni kolektiv te najstarejše tovarne pri nas lotil v okviru rekonstrukcijske- ga programa najprej gradnje novega obrata za proizvodnjo kromove- ga usnja. V načrtu pa imajo še obnovo nekaterih drugih obratov in objektov. Za alžirske otroke Kakor so sporočili iz Zalca, so na tamkajšnji osnovni šoli pionirji zbrali za alžirske otroke 68.000 di- narjev. BOLJ SMELO ISKATI NOVIH POTI TELESNA VZGOJA V 2ALCU NA DOBRI POTI — DRU2BA SE ZA- NIMA ZA TELESNOVZGOJNE PROBLEME — VZGOJA NOVIH PREDNJAKOV — V JUNIJU OBČINSKI FESTIVAL TELESNE KUL- TURE V nedeljo je bila v Žalcu redna skupščina občinske zveze za teles- no vzgojo Partizan, ki je bila odlič- no obiskana. Poleg delegatov iz vseh društev (z izjemo Prebolda!) so prisostvovali skupščini številni zastopniki oblasti in množičnih or- ganizacij, kar kaže na povezanost te dejavnosti z ostalo na področju žal- ske komune. Predsednik tov. Janez Meglic je prikazal stanje partizanske organi- zacije v občini, ki šteje trenutno 11 društev s preko 18C0 članstva Dru- štva razpolagajo s 7 domovi, brez pokritih prostorov so še 4 osnovne enote. Analiza društvenih občnih zborov je pokazala, da v društv h primanjkuje vaditeljskega kadra, da ni prav.Inega sodelovanja in vred- notenja te dejavnosti pri ostalih krajevnih družbenih faktorjih, da se povsod borijo z materialu.mi pro- blemi in da marsikje društva slabo upravljajo s svojim imetjem. Ce ▼ posameznih krajih i« ni pro- llrU zavest o koristnu-ti trlfon**«/.Rnj- »tfm dela med širši krug dr^tljanuv in ni bilo prave moralne in materialne pod- pore cd krajevnih činiteljev, pa tega ne moremo trditi za obrinski odbor, ustrezne svete in ostale družbene organizacije. Telesna vzgoja je bila v zadnjem letu večkrat glavna tema razprav pri obeh zborih občinskega odbora, na plenumih občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL kakor tudi Ljudske mla- dine. Tudi na zborh volivcev je marsi- kje že živahna razprava o telesni vzgoji. To so razveseljiva dejstva, ki kažejo, da se družba zanima za te probleme in da jih bo v iK^doče po svojih m'čeh tudi uspešno reševala. Vzorno je bilo sode- lovanje prartizanskih društev s šolami, ki je prišlo do izraza predvsem v skupni uporabi prostorov In igrišč. Izredno je bila razgibana tudi gradbena dejavnost pri gradnji novih športnih objektov, saj znaša vrednost vložendh sredstev in pro- stovoljnega del« nad 4,000.C>t din. Tehnični sekretar tov. Vlado Ve- ber je osvetlil fekm.ovalno dejav- nost, ki je bila iz.'-edno pestra in raz- g bana. Izvedenih je bilo II občin- skih prvenstev, na katerih je nasto- pilo na stot.ne mla^dine. Samo na tekmovanju v igri med dvema og- njema je nastopilo nad 350 pionir- jev in pionirk! Mladina je pokazala največ nagnjenja za odbojko, roko- met, košarko in namizni tenis, do- čim zaradi slabih snežnih razmer smučanje ni zažive'o, pa tudi v atle- tiki ni bilo tolikšne dejavnosti kot v prejšnjih letih. Za izboljšanje strokovnega dela pa bi bilo potrebno skrbeti za vzgojo novih prednjakov in prednjakinj, za tekm.ovalno aktiv- nost pa večje število sodniškega kadra. Razprava je bila izredno razgiba- na in vsebinsko bogata. Podčrtana je bila potreba po večjem vkijuče- vafnju km,ečke in delavske mladine ter odraslih v vrste Partizana, kar bo dosegljivo le s tesnejšm sode- lovanjem z mladinskimi aktivi po tovarnah in na vasi ter s sindikati. Mladino bo treba v bodoče tud bolj smelo vključevati v upravne odbore osnovnih enot. V bodoče bodo pri vseh gradnjah šol gradili tudi leo- vadnice in bodo s tem omogočili tu- di ustanavljanje novih društev Par- tizana. Novi zakon o šolstvu bo vse- kakor v materialnem pogledu omo- goč.l lepše izglede tudi razvoju šol- ske telesne vzgoje, neposredno v tej zvezi pa tudi rasti ceiotne telesne kulture. Občinska zveza za telesno vzgojo se ne sme v bodoče zapirati le v obstoječe organizacije, prisluh- niti mora tudi tisti dejavnosti, ki se danes spontano javlja na terenu iz- ven organizacij. Materialno stimu- liranje vodnikov in vodnic v parti- zanskih društvih naj bi bilo vsaj y tem, da se tem koristnim družbenim delavcem nabavi vsaj brezplačno te- lovadno opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu, sicer pa upošteva njihovo delo kot važno družbeno politično delo kot na drugih področ- jih v naših političnih in množičnih organizacijah! Predsednik Obč. odb. SZDL tov Kovač je podčrtal, da se bo v bodo- če pri premagovanju težav treba od- ločneje naslonili na krajevne odbo- re, ki bodo v komuni reševali vrsto nalog na vseh področjih gospodar- skega in družbenega življenja, kjer mora svoje mesto dobiti tudi teles- na vzgoja. Pri prizadevanju za do- sego večje množičnosti in tudi bolj- še materialne osnove pa se bo treba bolj čvrsto nasloniti neposredno na proizvajalce. Iskati bo treba bolj smelo novih poti, novih prijemov, ne se krčevito oklepati navodil in smernic nadrejenih organizacij pa tudi predpisanih statutov, življenje samo na terenu naj oblikuje in dik- tira bodoče delo občinske zveze za telesno vzgojo. Bolj smelo kot t preteklosti bo treba skrbeti tudi s propagandnimi prireditvami — na- stopi in akademijami — za razširi- tev te dejavnosti. Med najpomembnejše sklepe zbo- ra je vsekakor šteti organizacijo ob- činskega festivala telesne kulture, ki bo skupna naloga šol in vseh enot Partizana. Festival bo prve dni ju- nija ob otvoritvi novega žalskega stadiona. Na drugi strani je razve- seljiva ugotovitev, da se dejavnost občinske zveze Partizana razširi tu- di na ostale dejavnosti kot strelstvo, pla'ninstvo, tabornlštvo in šah, tako da bo nova zveza za telesno vzgoj« postala dejansko družbeno politični usmerjevalec telesne kulture v žal- ski občini. K. J. Naša nagradna anketa Na nagradno anketo, ki smo jo objavili v zadnjih dveh šte- vilkah, smo dobili precej odgovorov. Vsem, ki so nam jih poslali, se zanje iskreno zahvaljujemo. Precej odgovorov nam bo v ve- liko pomoč pri urejevanju lista in zbiranju prispevkov za najraz- ličnejše rubrike. Vseh želja in predlogov seveda ne bomo mogli upoštevati, potrudili pa se bomo, da vam bomo naš list čimbolj približali. Želimo pa, da bi odgovori na to anketo ne bili zadnji predlogi, ki ste nam jih poslali. Tudi med letom nas večkrat ob- vestite, o čem želite, da bi več pisali. No, žreb je bil malce »muhast« kot je to v navadj. Nekateri najboljši odgovori niso bili izžrebani, odločili pa smo se, da jih bcmo objaviji v eni prihodnjih številk. Dobitni'ki naših nagrad pa 60 tile: prva nagrada — 5 tisoč dinarjev: Elizabeta Jernejšek, Ro- gatec 33; druga nagrada — 3 tisoč dinarjev: Ivan Gombač, Celje, Tru- barjeva ulica, blok OLO; tretja nagrada — 2 tisoč dinarjev: Marija Jelovšek, Šent- janž, Store; četrta, peta in šesta nagrada — tisoč dinarjev: Ivanka Lipo- vec, Kočevje, Rudnik 26; Leopold Cvetko, Celje, Muzejski trg 7; Mojca Pečnik, Celje, Ulica 29. novembra 5; štiri nagrade po pet sto dinarjev: Angela Hernaus, Dobrna 45, Loka pri Zusmu; Štefanija Stante, Podgorje 24, Crešnjice, Frankolovo; Marija Subic, Kristan v.'-h 37, Podplat; Angela Moč- nik, Jarmovec 2, Svetelka, Dramlje. Vsem sodelujočim se še enkrat zahvaljujemo. Uredništvo Dve značilnosti Na eni izmed zadnjih sej Občin- fkega ljudskega odbora Žalec so edborniki podrobno razpravljali tudi e kmetijskih vprašanjih v žalski ob- lini. Ta so spričo tega, da je žalska cbična tudi na kmetijskem področju najmočnejša, bila dolstare zakonce«, ki se znajo posmihati svojim slabostim, ne da bi zaradi tega trpela ugled in vera v trajnost njiiiovih zakonskih zvez. Na- sprotno: če se znajo nasmejati sebi, je najboljše znamenje, da bodo odšli do- mov pomirjeni s svojo usodo. S tole usodo pa ni kar tako. O tem slišimo dvoje predavanj. Najprej predava Mr. Delville, za njim pa Mrs. Dellville, oba do- centa na ameriški univerzi. Tema predavanja: socialna in seksualna prihoiogija — s posebnim ozirom na družinsko življenje. Izredno duhovito in spretno je pisatelj pomešal besedilo z njunim zaseb- nim življenjem. Vseskozi gre za vprašanje: ali lahko pošten mo- nogamen moški ostane monoga- men, če mu stopi na pot miado in zapeljivo dekle ,..? In tu nas potegne Leslie Stevens na vrti- ljak veselih, omotičnih, hudo koč- ljivih nihanj. Ves čas na.-n veje naproti prisrčno nastrojenje, ni- kjer ne zadenemo v cenenost plehke bulvarke. Še ko se sreča- mo z neizbežnim prišlekom — zakonskim trikoi'nm, r^"^ hrwHri prizanesljiva ironija; velik kapi- tal je naložen za take prilike: 25 let ljubezni polnega zakonskega življenja. Nič takega se ne more zr^oditi. Ce pa se že zgodi — re- cimo, da se je zares nekaj zgodilo mf>d Mr. Delvillom in mladim dekletcm — je tukaj zmerom vsai eden od obeh zakoncev, ki prebrodi nevarno situacijo, ki je v zadnjem hipu ljubeč mož ali ljubeča žena. To r>a ni tako lahko. >Ali je res kaj bilo ali ne. tcea ne bomo nikoli zvedeli< pi-avi Mr«. Delville. >Odločiti se moramo. Ali ga ljubim ali ne. In če ga ljubim, mu moram verjeti«. Verjeti moramo tudi mi, da ni nič bilo, sicer se zgodba ne bi srečno razpletla. Igro je pripravil režiser .Mirč Kragelj, gost z RTV Ljubljana. Scenograf je Sveta Jovanovič, igrajo pa -Nada Božičeva, Mar- janca Krošlova, Janez Skof ter Jože Pri- slov. Premiera je bila pretekli petek. CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 20. januarja 1961 IZ HIMALAJSKEGA DNEVNIKA CIRIL DEBELJAK 8. ^. Zgodaj smo odšli po starih sledeh proti bazi II. Nosil sem 35 kg, kar je maksimalna teža za to višino. Po- čutim se dobro in mi višina zaen- krat ne dela nobenih preglavic, še manj nahrbtnik, saj brez njega ne gremo skoraj nikamor več. Z jutriš- njim dnevom se bomo za dalj časa poslovili od baze I. in zelene barve, naše stalno biva'išče se pomakne s tem na višino 4650 m. Velike težave nastajajo z nosači Dotijci, ker za- htevajo za nošnjo do baze II po'eg čevljev tudi hrano in rokavice. Vse kaže, da jih bomo odpustili v nekaj dneh in bo tako vse breme nadalj- njih nošenj ostalo na ramah članov odprave. Naš prvotni namen, da iz- koristimo nosače do taborišča št. I je s tem padel v vodo, ker nismo računali s tako nizko temperaturo in globokim snegom. Ves čas transpor- ta od baze I, to je na snežni meji pa do baze II so nosači nastanjeni pod našimi šotori v zavetju previs- ne skale. Na razpolago imajo šo- torsko krilo, poleg tega si celo noč kurijo velike ognje. — Od mesta ba- ze II, ki sedaj že kaže pravo obliko visokogorskega taborišča, imamo na očeh celotno panoramo trisulove skupine, ki je s tega mesta bolj po- dobna centralo alpski ozki dolini in suhim stenam kot pa himalajski vi- sokogorski dolini. Na levi strani se dviguje nad ledenik Bidalgwar ju- govzhodna stena Trisulov, en sam kaos ledu in snežnih žametov, pred nami čelna oziroma mejna stena do- line, strma in nepreplezljiva granit- na stena, na desni pa strmi obronki skupine Maightuni in Tarkota, ki se- gajo od ledeniških razpok do viši- ne 6200 m. — Ko pišem ta dnevnik, veselo igra ob meni radio, le žal da tako poredko dobimo evropsko glasbo. V šotoru smo trije, moja so- stanovalca sta Ante in Aleš in se z obema prav dobro razumem, le do- mino igrata včasih do polnoči. 9. 5. Odhod ob 7. z baznega taborišča I do baze II. Hodil sem lahkotno in vse izgleda, da sem zaenkrat v naj- boljši formi. Postavili smo šotore in skladišče v bazi II. Preganja nas vročina, kateri ni kam ubežati, okrog nas je povsod led in sneg. Cim za- ide sonce postane takoj mraz, to je že ob 3. popoldne, ker leži zgornji del ledenika Blda!gwar v senci 2000 metrov visokih sten. Popoldne smo odšli s Stanetom in Antejem na ogled taborišča štev. I tik pod iztek ledenega slapu. V višini 5110 m smo našli primeren prostor pod granit- nim stolpom, ki bo ščitil šotore pred ledenišklmi odlomi, ki visijo 600 m nad slapom, s pobočja Trisula II. Pot do taborišča in mesto samo je približno tam, kjer sem si ga za- mislil že pred nekaj dnevi ob prvem ogledu. Ob 7 zvečer smo se vrnili zadovoljni v bazo, povečerjali, spili nekaj litrov tekočine in mrknili v šotore. Jutri gremo s prvim tovorom do taborišča št. I. Marjan je težko zbolel. 10. 5. Vstali ob 6. Takoj za tem smo uprizorili štrajk, ker Ang Nima ni pripravil zadostnega zajtrka. Poča- kali smo do 8, da je bila juha goto- va, nato pa odšli s tovori proti ta- borišču I. Zamuda se nam je brid- ko maščevala, ker smo se potili za- radi tega 2 uri po soncu in povrh dobili tik pod taboriščem krepek po- zdrav s Trisula IV v obliki celega oblaka ledenih sveč. Udarjalo 4e med nas, k sreči nI bil nihče zadet, ven- dar smo sklenili, da tako pozno ne gremo več zdoma. Zadnja strmina, ki sem jo plezal naprej, mi je vzela precej sape. Delali smo težaško ce- lo dopoldne in pripravili pod skalno preveso pravi visokoalpski bivak za dva šotora. Brez dvoma je to eno najlepših in najbolj strmih taborišč Himalaje. Ima le eno slabo stran, ves dan namreč kaplja voda s pre- visnih sten na šotore in vse, kar je živega okoli njih. Premočeni smo ob 12 sestopili nazaj v bazo. Udele- ženci današnjega dela: Ante, Aleš, Marjan, Stane in jaz. Popoldne splošna lenoba, kuhanje* na zalogo, jutri krenemo zopet do taborišča I, tam, prespimo, naslednji dan pa bo- m.o poizkušali priti na južno sedlo, kjer bo predvidoma stalo taborišče št. II na višini 60O0 m. To bo brez dvoma ključ celotnega vzpona in nam»je misel na negotovost južne stene vzela precej spanja. Zanima me predvsem, kako se bodo obnaša- li ledenlški stolpi pod vrhovi Trisu- lov in ledeniške razpoke v slapu sa- mem. Drugo vprašanje je naše živ- ljenje in spanje v teh višinah, saj še noben Jugoslovan ni poizkusil višinskega spanca. Na splošno opa- žam, da je odprava dobro sestavlje- na, ker še do danes nihče ni občutil višinske bolezni. Sem štejem seve- da samo alpiniste in Staneta, ki presenetljivo dobro hodi. Jutri bo- mo skušali prepričati Dotijce, da nam nesejo krošnje vsaj do višine 4800 m, kjer se začenja ledena str- mina pod taborom I. 11. 5. Dopoldne smo pripravljali višin- sko opremo za taborišče I in južno sedlo. Od tabora I se bo preselila celotna oprema in hrana na naših ramah pod Trisule. saj je teren strm in slutimo že sedaj, da Trisul svoje krone s te strani ne bo položil za- stonj. Ob treh smo odšli težko na- tovorjeni proti taborišču I s poseb- nim namenom, najti prehod preko ledenega slapu in južne stene do sedla. Naloge smo se lotili v dveh navezah. Z menoj je plezal Ante, Stane in Marjan pa sta sestavljala drugo skupino. Do taborišča I nas je spremljal Tensing, ki bi ta svoj pohod plačal skoraj z življenjem. Nekaj minut za tem, ko je nazaj grede prekoračil ledenik, se je zru- šil ogromen ledeni steber, izbrisal naše in njegove stopinje ter zgrmel tik za nj.m na ledenik Bldalgvvar. — Šotori taborišča I so bili prevle- čeni z debelo plastjo ledu, ker je odtekala nanje snežnlca previsne stene nad njimi. Zgodaj smo zlezli v spalne vreče, vendar spanca ni bilo. Poznalo se je, da spimo prvič v viš;ni nad 5000 m. Z Antejem sva se vrtela v vrečah do pol št.r.h, ko je Marjanova ura naznanjala čas odhoda. RAZLIKA Mark Twain, poznejši veliki hu- moristični pisatelj, jih je kot deček nekoč spet pošteno dobil. Ko je oče odložil palico, mu je rekel: »Vedno, kadar te moram namakati, tudi me- ne boli, morda še bolj kot tebe.« »Ze mogoče,« mu odvrne mali Mark, »toda ne na istem mestu!* Pisma iz Chicaga To pismo je kratko. Prila- gam sliko precej visoke bajte, pa ne vem, ali je bajta predol- ga, ali film prekratek: vseh 32 nadstropij pač ni prišlo na film. Tako je v centru. Ce pa se pelješ z autobusom samo de- set minut dalje, si že med sa- mimi enonadstropnimi dvo- družinsklmi hišami. Edino tr- govske hiše med njimi so velike. Te male hišice imajo vse eno mero: prednja fronta je široka okoli 7 metrov (mi- slim 30 čevljev), v globino pa je neomejena. Pred in za hišo je trata, okrasno zelenje. Da bi gospodinja nasadila malo solate ali sočivja ji ne pade v glavo, ker ga dobi v trgovini iz hladilnika ceneje in vedno sveže. Zakaj trdim, da vedno sveže: ker pride zelenjava od vrtnarja preko zbirnih centrov do trgovine v hladilniku. Pri nas pa pride zelenjava iz vrta na odprt kamion, potepi šele v kakšno skladišče in na trg pri- de ta zelenjava že vsa sparje- na. Pa ne obupati: tudi pri nas bomo enkrat tako daleč. Da se vrnem k omenjenim hišicam: peljal sem se po Lincoln aveniji iz centra pa do hišne številke 5.90u, mea samimi malimi hi- šicami, to je preko 30 km. Se nekaj o reklami: v Chica- gu je trgovina z ženskimi no- gavicami. Vse nogavice pro- daja po en dolar. Ce kupiš tri pare, plačaš tri papirnate do- larje in dobiš še en srebrn do- lar nazaj. Seveda je hčerka kupila takoj šest parov in do- bila dva srebrna dolarja. Sre- brn dolar je redkost, ker ni v prometu. Je prevelik in prete- žak. Kljub temu pa imam jaz z njim veselje, kakor nekdaj kot otrok, ko sem dobil od strica srebrno uro in en star tolar Marije Terezije. Ta me je spremljal vse do prve svetovne vojne. Sele potem je ostal v mojem stanovanju na Češkem. Ko pa sem pohištvo prodal, je moj tolarček neopazno s po- hištvom vred mene zapustil. No, sedaj imam spet tolar. Stari ljudje postajajo otročji. Nič zato. Pozdrav! C. Rakuša 20-LETNICA VSTAJE - 20-LETNICA VSTAJE - 20-LETNICA VSTAJE -20-LETNICA VSTAJE - 20- JUNAŠKA SMRT HEDA SLAPNIK Zelo rada poslušam zgodbe iz partizanskega življenja. Najrajši imam takšne, ki imajo srečen konec, a žal je takšnih manj kot pa onih, ki pripovedujejo o žrtvah. Med te- mi je tudi zgodba o partizanu Jo- žetu, ki jo moj oče večkrat pripo- veduje, jaz pa sem se odločila, da jo napišem. Bilo je januarja 1945. leta. Zima je bila mrzla In zapadlo je mnogo snega. Partizani na Menini planini so večkrat prihajali do prvih kme- tov v Rovtu. Poizvedovali so, kod se primikajo sovražniki, koliko jih je in ostalo, kar je pač bilo zanje važno. K nam je prišel največkrat par- tizan Jože Janežič, doma iz Ljub- nega ob Savinji. Bil je vesel in ša- ljiv dolgln pri tridesetih, letih. Znal je lepo pripovedovati partizanske dogodivščine. Vsako stvar je prikro- jil po svoje in obrnil na šaljivo stran, pri tem pa se je držal zelo resno, le črne oči so se mu hudo- mušno svetile. Vsi smo ga imeli radi in kar dolgčas je bilo, kadar ga nekaj dni ni bilo k nam. Nekega dne je Jože prišel. Z njim je bil tudi komisar iz njegove čete. Njegov obraz, vedno veder in na- smejan, je pokrivala senca zaskrb- ljenosti. Nemirno je hodil iz kuhi- nje v sobo in nazaj, pri tem pa je vedno ponavljal: »Smrdi, smrdi...« Nenadoma so tišino ledenomrzle- ga zimskega dne presekali streli, ki so bili oddaljeni približno petnajst minut. Pozneje smo izvedeli, da je nemška patrulja naletela pri kmetu Štoru na partizane. Boj je bil kra- tek. Partizani so se brez večjih iz- gub umaknili. Težko ranjena je bila le partizanka, po rodu Nemka, do- ma nekje iz Gradca. Ko sta Jože in komisar zaslišala strele, sta se odpravila na poizvedo- vanje. Pri sosednjem kmetu sta iz- vedela, da so Nemci odšli proti kmetom višje v Rovtu. Vrnila sta se nazaj. Menila sta, da jih sem goto- vo ne bo. Brezskrbno sta sedela pri mizi in jedla fižol. Tedaj se od hleva sem prikaže sklonjena postava, zavita v plašč. Za njo druga in tretja. Stari oče, ki ji sedel na peči, jih je prvi opazil in na nje opozoril oba partizana, ki pa sta brezkrbno obsedela, meneč, da so partizani. Ko je bila že skoro vsa hiša ob- lioljena, sta spoznala, da sta se zmotila. Preplašena in zmedena sta planila pokonci, prevrnila stol in skočila v vežo, ne da bi pobrala svoje stvari, ki so ležale na klopi pri mizi. V veži bi se skoro zaletela v Nemca, ki je ravno vstopil pri veznih vratih. Skočila sta nazaj v sobo in skozi zadnja vrata na pro- sto. Komisar se je z dolgimi skoki po- gnal proti gozdu, ga kmalu dosegel in izginil med smrekami, ki so než- no šepetale v večernem mraku. Nemci so streljali vsevprek in preden je Jože dosegel gozd, ga je zadela krogla. Zgrudil se je. a že čez kratek hip spet vstal in se po- gnal naprej. Potem je padel še en- krat in še enkrat. Bil je trikrat ra- njen, a je Nemcem kljub temu ušel. Ker je bilo že precej temno, komi- sarja niso zasledovali. Bali so se skrivnostne teme in gozdov. Odšli so v hišo in jo temeljito preiskali. Ko so vse razmetali, so prišli v sobo. kjer smo vsi prestra- šeni čakali kaj bo. Nemški koman- dant je vpil in kričal nad nami ter grozil, da nas bodo vse postrelili. Ko pa je nekje nekajkrat počilo, so pobrali stvari, ki sta jih pustla par- tizana In naglo odšla po poti, po ka- teri je odšel Jože. Kljub mraku je bila še vidna krvava sled, ki jo j^- puščal za seboj ranjeni partizan. Ko pa se je popolnoma stemnilo, so od- šli po stezi, ki se je ločila od te po- ti v dolino. Bili so prepričani, da je tudi ranjenec odšel tod. sledi pa za- radi teme niso videli več. Jože je prenočil na hlevu v senu pri kmetu v Malem Rovtu. Bil je težko ranjen in je'izgubil mnogo krvi. Ko je zjutraj dekla odšla v hlev, da bi pomolzla, je zagledala na stropu krvave ledene sveče. Stekla je v hišo, kjer je spalo osemnajst partizanov. Zbudila jih je in jim povedala, kaj je videla. Odšli so na hlev in tam našli ranjenega tovari- ša. Odnesli so ga v hišo. Bil je zelo slab in ves premražen. Kmet, pri katerem so bili, se je bal, da bi prišli Nemci in našli pri njemu partizane. Prosil jih je naj čimprej odidejo. Kmalu za njimi je odšel tudi Jože, ki se je nekoliko opomogel. Ker ga je rana zelo bo- lela in je težko hodil, je odšel proti dolini. Z. zadnjimi močmi je prišel do naslednje hiše. Dalje ni več mo- gel. Tu pa mu je gospodar prinesel žganja in mleka. Vsled izmučenosti, bolečin in popitega alkohola se mu je pričelo blesti. Hotel se je skriti v gozdu. Na poti ga je zaustavila nemška patrulja. Odpeljali so ga na policijo v Volog. Od tu so ga po- slali v Gornji grad. Tu je bil štiri dni zaprt v mrzli vlažni kleti. Večkrat so ga tudi za- sliševali. Prigovarjali so mu. da bi kaj izdal, ga pretepali in mu grozili. Toda Jože je molčal. Vedel je. da zanj ni rešitve, da ne bo nikdar do- čakal trenutka, ki ga je v duhu vi- del pred sabo ves čas, odkar je bil partizan. 17. januarja 1945 so ga odpeljali na Križ, blizu H oma. Postavili so ga ob zid neke hiše. Poslednjlč je splavalo njegovo oko preko zelenih gozdov, ki so mu bili toliko časa dom in varno-zavetišče. V duhu je še zadnjič poljubil svojo mater, na- to pa je mirno in s sovraštvom zrl v sovražnika, ki se je pripravljal, da konča njegovo mlado življenje. Odjeknil je samoten strel in Jože se je zgrudil v sneg. Njegove črne oči so ostale široko odprte, toda nič več se v njih ne bo zasvetila hudo- mušna iskra. ANEKDOTI Pisateljico madame de Stael so vprašali: — Zakaj Imajo lepa dekleta pri moških več uspeha kakor pametna? — Zelo preprosto, je odgovorila, — je namreč zelo malo moških, ki bi bili slepi, zelo mnogo pa jih je, ki so neumni. Popularnega raziskovalca Roalda Amundsena so radovedneži nenehno nadlegovali, naj jim pripoveduje o svojih drznih dogodivščinah. Neki tečni ženski je na vztrajno spraše- vanje odgovoril: — Največje pre- senečenje sem doživel, ko mi je ne- koč kar čez noč zrasla brada za dvajset centimetrov. — Kaj pravi- te? V eni noči? Saj to ni mogoče! — Pač, pač, je pokimal Amundsen, — na severnem tečaju traja noč včasih šest mesecev. NEPREDIENI OBČNI ZBOR SESTANKARJI Spet smo v času občnih zborov. Tovariš Svrk dela s polno paro, za- kaj težko bi našli v kraju društvo ali organizacijo, kjer ni tovariš Svrk vsaj odbornik, če že ne vidnejši funkcionar. In na slehernem občnem zboru se sliši poudarek: Tovarišice, tovariši! Da je stanje v našem dru- štvu, organizaciji na tako zavidljivi višini, se moramo zahvaliti tovarišu Svrku. Pri tem je omenjenemu to- varišu milo pri srcu in zato sklene: Prihodnje leto še z večjimi silami! Tako je tovariš Svrk dopoldne v tovarni, popoldne urejuje dopise, po. °^ra članarino, piše poročila, refe- rate. Potem -pride večer in tovariš ^vrk se v veliki hitrici in nervozi poslovi od družine: Kdaj bo že ko- "■^c teh občnih zborov! Tako sem že 'joveličan, da jim bom še nocoj za- orusil: Jaz ne bom več! Ne morem. ^cma imam ženo, imam otroke. Skratka, ne morem! Pri tem pa si misli: Po občnem zboru bo družabni večer. Doma pa je tako pusto in prazno. Stopi na prag in tam ga ustavi ^ajm.ajši sinek. Očka. kdaj pa pri- ^^š. zjutraj? — Tako bi mu prlma- zal, pa je na smolo prišla mimo še žena in dodala: Večerje ne bom puščala, zajtrk pa si boš že sam pripravil! Svrku seveda ni vseeno in zato se še bolj razhudl. da tokrat pride kmalu in da le kaj mu vedno meče pod nos stare, že preveč ob- rabljene kvante. Seveda, smola je smola. Človek hoče tako. usoda za- suče drugam. Ta vražja družba! In Svrk. tako rekoč univerzalen junk- cionar tudi ne sme biti taka mučka in venomer Se izmikati z izgovori: Ne morem, ne smem in tako dalje. Naj bo. Ampak samo danes in_na hitro morajo opraviti. In zares opra- vijo in ko se svetilka, se vrača proti domu. Tako se je zgodilo tudi v torek, pa še v sredo in četrtek, v petek je moral naravnost iz občnega zbora na delo, no, v soboto pa je nameraval stopiti k brivcu in za uro dve vreči karte. Malo se mora od- počili. Saj ni živina! Prime za klju- ko in ... No, kdo je zaklenil vrata? Ti, žena? No, kaj me tako gledaš? Odpri, k frizerju moram ... Najmlajši sin mu izroči vabilo: Tovariš Svrk, v soboto, točno ob 18. url bo občni zbor Svrkove fa- milije. Bodite točni! Svrk se je hotel opravičiti, a žal ga je žena porinila za mizo in pri- čela z uvodnim referatom: Otvarjam občni zbor Svrkove familije in v naši sredini pozdravljam tovariša Svrka, odgovornega rednika zgoraj omenjene familije. Svrk leze pod rhlzo in gleda čmrlje. ki zadržujejo smeh. Zena nadaljuje: Poročilo bo kratko, a stvarno. Lani ob istem času je štela Svrkova družina dva stara in pet mladih članov. Do da- nes se stanje ni spremenilo. Letni dohodek, se pravi letna plača red- nika tovariša Svrka je skupaj na- nesla dve sto tisoč din. Tu zraven pa ni vštet otroški dodatek, kate- rega rednik nima pravice samovolj- no zapravljati, ker je oškodoval dru- žino že s tem, da je za potrebe dru- žine oddajal le slabi dve tretjini plače. In še to: Rednik, tovariš Svk je dal častno besedo, da bo meseca februarja oblekel Tinico, marca Po- lonco, maja Štefka, julija Pepčka, avgustovski honorar bo za letni od- mor družine, septembra naj bi ob- lekel Mirčaun za Novo leto bo ob- lekel mene. In iz vsega navedenega ni bilo nič. Rednik je hodil sam v kino, posedal po krčmah, sestankih, ves teden je zaseden, ob nedeljah pa sedi za mizo in. se drži, kakor da smo mu napravili nepopisno kri- vico. Seveda: v ponedeljek občni zbor gasilcev, v torek društva pri- jateljev mladine, v sredo lovske družine, v četrtek olepševalnega društva, v petek strelske družine, o soboto je na vrsti frizer in kvarta- nje v oslariji! No. ali se ne bi dal v prihodnje ta dnevni red malo spre- meniti? In sicer takole: v ponedeljek se bo naš tovariš Svrk pomudll s Tinico. v torek s Polonco, v sredo s Stefkom, v četrtek s Pepčkom, v petek z Mlrčem, ob sobotah bi prišla na vrsto jaz, ob nedeljah pa cela Svrkova familija. Kdo je za moj spremenjeni predlog? Pet čmrljev dvigne roke in kliče: No, tovariš Svrk, še ti! Počasi z ve- liko previdnostjo se dviga Svrkova roka. Zena pa da preden j listič, kjer je predlog napisan v dvojniku: Pod- piši! Svrk podpiše. Tinica prižge radio, Mirče prinese steklenico vina, Polonca postavi na mizo zrezek, Svrkova žena, glavni referent so- botnega občnega zbora zaključi z besedami: Zaključujem današnji občni zbor in vas vabim na malo družinsko zakusko! Jurčkova uganka Bilo je lepega dne med vojno. Gozd je dišal p.o svežem listju. Pihala je lahna sapica. Jurček, mlad fantič, kakih osem let star, je prihajal po gozdni stezi. Nena- doma mu je nasproti prišla nem- ška patrulja in ga ustavila. Obr- nili so mu žepe, izpraznili košaro, ga skoraj slekli — slutili so, da je partizanski kurirček. Potem so mu v žepu našli droben listič. Nemški oficir si je nataknil očala in ga začel brati: »Kdor to bere, je nor.« Grdo je pogledal Jurčka, mu primazal krepko zaušnico in ukazal vojakom, da odidejo. Jurček pa je imel važno sporo- čilo v čevlju. Listič v žepu je bil tam le zato, da bi preslepil in ujezil Nemce. Odtlej so partizani malemu fantiču še bolj zaupali. Postal je njihov najzaupnejši ku- rir. Ludvik Bobnar Laško 153 Ludvik nas je v pisemcu pov- prašal, če nam sme pošiljati smešnice z naslovom »Smeh v šolski klopi« in za fotografije svo- jega kraja, ki zanj meni, da je zelo lep. Zakaj pa ne, Ludvik? Kar pošlji nam jih! Prav veseli jib yy>mo. Svetlolasca in raketa V ZAGREBU Ko serr bi'.a stara nel^po- kazal človek, ki živi bolj na jugu in bi pričakovali, da bo bolj od- poren na vročino in manj na mra2;. No, bilo je obratno. LETOŠNJI gospodinjski Vtkitr Ob novem letu je izšel tudi Gospodinj- ski koledar, ki je letos še bolj pester kakor prejšnja leta, saj prinaša vrsto najrazličnejšili nasvetov in receptov, ve- sti iz vseh zavodov za pospeševanje go- spodinjstva, posreduje nam izkušnje sta- novanjskih skupnosti, prinaša pa poleg tega razprave o zdravju družine, o koz- metiki, o odnosih med zakonci ter pri- spevke poljudne vsebine. Posebej lahko pozdravimo jedilnike za vse mesece v letu. ki jih je avtorica izbrala nadvse posrečeno. Koledarju je priložena brožura Gospo- dinjsko knjigovodstvo. NOVE OGRLICE Ogrlice so postale v zadnjem času skoraj sestavni del ne le garderobe, marveč celo vsake posamezne obleke. Ogrlice, zlasti debelejše pa tudi tanjše v dveh ali treh nizih, zelo lepo pristojajo prav h kroju letošnjih modnih oblek. Na sliki je nekaj takih primerkov. ŽENA »DOM • DRVŽINA Na letošnjem seimu mode v Ljubljani Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v soboto odprli VI. se- jem tekstila, konfekcije in usnjene galanterije. Od leta do leta postaja ta prireditev večja in bolj zanimiva, zlasti za potrošnika, saj med' dru- gim lahko spremlja napredek naše tekstilne in usnjarske industrije, po- leg tega pa je v zadnjih letih po- stalo vodilo pri nakupovanju že tu- di modnost in ne le kvaliteta. — Na sejmu sodeluje letos skoraj sto raz- stavljavcev s 303 vzorci. V okviru sejma je tudi modna revija, to pot v veliki unionski dvorani, poleg te- ga pa utegne zanimive rezultate po- kazati še anketa centralnega zavo- da za napredek gospodinjstva. Seveda velja ogromno zanimanja predvsem trgovini v okroglem pavi- ljonu Jurčku, saj si je marsikateri obiskovalec med prikazanimi modeli izbral kaj zase. A^enim, da se je letošnji sejem približal potrošnikovemu okusu, zla- sti pri vzorcih za vsakdanja oblači- la in da je proizvajalec pri tem ce- lo zanikal trenutne modne muhe, vsaj pri vzorcih in barvah. — Seve- da pa so kakor vsako leto potegnile levji delež občudovanja in vzdihov pletenine sedaj že kar številnih do- mačih tovarn. Spet in spet se vpra- šujemo, kdaj bomo te modele lahko kupili in pri tem celo izbrali zaže- leno barvo in velikost. Nekateri mo- deli čevljev so bili zelo okusni, si- cer pa je v tem pogledu naša indu- strija tudi na tržišču pokazala, da je kos ustreči tudi zahtevnejši mo- di. Drugi izdelki usnjene galanteri- je pa so navdušili tako'že vsa zad- nja leta, saj so se usnjene torbice hitro proslavile tudi čez meje naše države in to ne le zaradi sorazmer- no nizkih cen. Vrzel na modni reviji so pred- stavljali spet konfekcijski izdelki za otroke in hočeš nočeš moramo ugo- toviti, da so otroška oblačila še ved- no pastorek razvijajoče se konfek- cije za odrasle. Pomanjkanje otro- ških obleke, igralnih hlačk in srajčk je namreč povsod še vedno veliko, le V Celju smo spričo trgovine Moj- ce na te težave malo pozabili. Letošnji sejem pa je vsekakor znak napredka, ker je izbira večja, razlika med vzorci bolj očitna in sedaj res skoraj ni mogoče več reči, da je med tekstilnimi izdelki »težko najti nekaj primernega«. Le misel. da bodo razstavljene pletenine osta- le posamezni modni utrinki in da bo teh izdelkov v trgovini še vedno tako malo kakor doslej, nas malo teži. Plesniva ARGO juha Konzervirane reči niso vedno dobre. Da je to res, sem se prepri- čala najprej s plesnivo argo juho, po kateri je človeku pošteno hudo, potlej pa še s pokvarjenimi kuma- ricami znamke »kiseli krastavci«:, ki pa so seveda odromale na smetišče prej, preden se je kakšna izmed njih utegnila znajti v ustih. Prvo velja za prodajalno na celj- skem živilskem trgu. drugo pa za trgovino Center. Prav gotovo bi se kaj podobnega lahko pripetilo tudi kje drugje (v kolikor se komu že ni pripetilo), vendar ne morem, niti ne nameravam obsojati ne prve ne dru- ge prodajalne, ker je pač vprašanje, kje tiči vzrok krivde. Da, kdo je kriv? Ce namreč konzervirano blago predolgo čaka na potrošnika, je pač »kriv«! najprej potrošnik sam. potem morda pomanjkljiva kontrola v tr- govinah in nazadnje v zelo mali meri morda proizvajalec. Toda kar zadeva plesnivo argo juho in po- kvarjene kumare, skorajda ni mo- goče delati krivice tovarni, kajti po- vsem verjetno je, da sta se oba ar- tikla pokvarila v trgovini. Ker pa. kakor znano, utegne biti uživanje pokvarjenega konzervira- nega blaga, če že ne zelo nevarno, vsaj škcxlljivo, da ne govorimo o in pokvarjene kumare nekakšni trgovinski morali, ki ima v takih primerih za posledico oškodovanje potrošnika za nekaj di- narjev, se mi zdi umestno opozoriti na to. da ni vedno dovolj, če najde- mo na konzervah datume izdelave in trajanje (ponekod rahlo zabrisane), če bržkone ni nikjer evidence, od kdaj leži kakšna stvar v trgovini. Seveda takšna evidenca praktično ni mogoča, potrebna pa bi bila vse- kakor občasna kontrola, ki bi mor- da izločila reči, ki niso več za pro- dajo. Naj še povem, da je na ovitku rok trajanja argo juhe šest mesecev, da pa je bil primerek, ki me je silil v te vrste, star več ko leto in pol, kar sem ugotovila šele naknadno, medtem ko identifikacija »kiselih krastavcev«: ni bila možna. DROBEN NASVET Temno volneno blago, zlasti mo- ške obleke, lahko likamo tudi s ča- sopisnim papirjem namesto z mokro krpo. Tak način je primeren še po- sebej tedaj, če se nam mudi. saj je takšno likanje takoj opravljeno. Koristen seminar v Zagrebu bo te dni že drugi se- minar stanovanjskih skupnosti, na- m.enjen predvsem predplačnikom publikacij Centra za informacije, propagando in servise. Trajal bo štiri dni in sicer bodo prve tri dni predavali o temah: aktualni pravni in organizacijski problemi v stano- vanjskih skupnostih ter njihov od- nos do ustanov poslovnih enot, re- guliranje delovnih razmerij in na- grajevanje zaposlenih v stanovanj- skih skupnostih, organiziranje raču- novodstva in knjigovodstva v sta- novanjskih skupnostih, o pravnih in finančnih problemih pri stanovanj- skih zgradhah ter problemih, ki za- devajo hišne svete. Nato pa bodo na osnovi predavanj in vprašanj, ki jih je Center že pred seminarjem prejel razpravljali še o številnih konkret- nih problemih. V času seminarja bo- do udeleženci obiskali tudi nekatere stanovanjske skupnosti v Zagrebu in okolici. Takšni seminarji bi lahko koristili tudi nam, zato bi kazalo organizirati podoben seminar tudi v Celju. -ao- fhauekeu Kar kmalu po novem letu je prišel tudi Maneken s plelennami in vetro\kami po zadnjih modnih muhah velikih salonov: bi gala lestvica modnih barv. zelo ozke elastične smučarske hlače in domiselna pokrivala. Revija prinaša še vrsto pla- Sčev za zmo in zgidnjo pomlad, nato pa nekaj res prikupnih modelov cblek za ruztie priložnosti. Prav zanimiva je an- keta, kjer so šest najbolj znanih kozme- tičark vprašali nekaj splošnih vprašanj iz njiho^e prakse, na katere so skoraj eniiko (dgc)\orle. čeprav živijo in delajo na vseh koncih naše države. Med njiho- ^imi odgovori lahko marsikatera žena najde zase važno navodilo, vsekakor pa lj>hko vsaka presc di. kdaj jI je potrebno poiskati pomoč kozmetičarke. Zlasti za zapi'slene /ene je važen prispevek o pravilu' drži telesa. Za dom prinaša re- vija nekaj nasvetov za »dcmačo« izdela- vo svetilk. V Manekenu najdemo poleg lega še precej mcdelov večernih oblek, nekaj lepih primerkov za otroke, nekaj Zd oiože, pa še kakšen nasvet. Dočakala sem ga Ura je bila dvaindvajset, mama in očka sta odšla spat. Poslušala sem radio in brala knjigo. Obračala sem list za listom in kar »požirala«: napeto zgodbo. Se trije listi so mi ostali, ko je napovedovalec v radiu dejal: »Minuta do novega leta .. Samo trenutek še in konec bo sta- rega leta. Odložila sem knjigo in moje misli so se obrnile v novo le- to, katerega prag smo prestopili. V mislih sem zaželela srečno in ve- selo novo leto vsem. ki jih imam rada, pa tudi prijateljem — mladim bralcem naše rubrike. Ko sem od- hajala v posteljo, sem bila v mislih že v novem, mladem letu. Zaželela sem zdravja mami in očku, sebi pa še to, da bi se v šoli dobro učila. Irena Sumeč, Bukovžlak 16 Konkretno delo za vsakega člana Pcxieželsko šmarsko področje je fce doseglo uspehe, ki jih prea de- setletjem morda še niso predvi- devali. Poleg gospodarskega na- predka se razvija tuai ueiovna zavest ljudi. Organizacija Zveze komunistov se je zadnje leto ob- čutno okrepila. Samo v lanskem letu se je število članstva pove- čalo za 110 %. V članske vrste je bilo od tega sprejetin 70 % de- lavcev. Vse bolj pa bo se potreo- no razgibati delo osnovnih orga- nizacij, kjer naj sleherni član najde konkretno delo. Pravkar so pričeli s pripravami za letne konference, ki jih bodo izvajali do polovice marca. Pone- kod se dedo organizacij ni raz- vijalo najboljše. V nekaterih or- ganizacijah so premalo skrbeli za novo sprejete člane, lahko reče- mo, da so se z njimi premalo ukvarjali. Za ljudi je potrebno skrbeti tudi na ta način, da jih aktivno pritegnemo v delo, da jim omogočimo izpopolnjevanje. Komisija za ideološko-politično vzgojo pri občinskem komiteju je prav zato predlagala, da bi iz- vedli morda v dveh popoldnevih poseben seminar za člane, kateri imajo šele kratek staž, da bi jih seznanili s statutom in progra- mom ZKS. Taki seminarji naj bi bili v Kozjem Šmarju in Rogaški Slatini. Zadnje čase so osnovali tudi nekaj osnovnih organizacij v podjetjih, vendar bi jih moralo biti več. Prav tu je toliko proble- mov, ki bi jih morali reševati večkrat prav komunisti kot lju- dje, ki naj bodo najbolj sezna- njeni z našo stvarnostjo in naj vzpodbudno vplivajo na delo. »Praksa je najboljša šola«, je po- udaril tov. Jože MaroU, okrajni organizacijski sekretar, ki se je udeležil nedavne seje občinskega komiteja v Šmarju. »Biti se mo- ramo za kvalitetno izboljšanje člankih vrst«. Še bolj bodo morali razgibati mladino, okrepiti njeno notranje življenje in pritegniti v članske vrste čim več kmetov in delavcev. Prizadevanje za višjo proizvod- njo v kmetijstvu bo zahtevalo prav na Smarskem še obilo napo- rov. Pravkar pripravljajo per- spektivni plan za prihodnjih pet let. Ugotovili so, da se preko 1000 delavcev vozi iz občine na delo v celjski bazen, ki samo z vožnjo dnevno zgubijo okrog 4 ure. Me- nili so se, da bi bilo primerno, če bi močnejša podjetja odprla v teh predelih določene obrate kot zametke industrije, s čimer bi veliko pomagali pri nadaljnjem gospodarskem razvoju na Smar- skem. Prav tako bodo morali ob- noviti in okrepiti že obstoječa podjetja, pvosebno pa še kmetijski družbeni sektor. V Lesičnem, Ro- gaški Slatini, Obsotelju in Mesti- nju bo potrebno graditi nove šole. Perspektivni plan pa naj bo na stvarnih temeljih, zato ga prav- kar obravnavajo povsod; prav te- meljito pa so se o njem pomenili tudi na seji občinskega komiteja Zveze komimistov. S. Proslava 20-letnice vstaje na Smarskem Pred dnevi je občinski komite ZKS v Šmarju imenoval občinsko komisijo za proslavljanje 20-:etnice vstaje. Predvidoma bodo priprav- ljali povsod proslave v zvezi z do- godki v letu 1941, ki jih tudi na Smarskem ni bilo malo. Komisija bo zbrala potrebne podatke in tudi predlagala datum ter kraj osrednje proslave v občini. Vso skrb pa bodo na vseh področ- jih usmerili borcem, da bodo uvelja- vili pravice, dobili priznanja in se dejansko po sposobnostih vključili v družbeno življenje. Prav v teh dneh se sestajajo člani Zveze bor- cev, ki bodo tudi povsod zdravniško pregledani. s. Premalo sodelovanja Pred dnevi je bilo v Moz'rju po- svetovanje s predstavniki občinskih društvenih organizacij, ki ga je skli- cal občinski komite Zveze komuni- stov. Namen posvetovanja je bil, da pregleda dosedanje delo, doseže tesnejše sodelovanje med organiza- cijami in društvi in se pogovori o bodočih nalogah. Vsi predstavniki so poročali o de'u v letu 1960, o na- logah v letu 1961 in o težavah, s ka'terimi so se srečevali pri delu. Vsi so bili mnenja, da so taka posveto- vanja koristna in so predlagali, naj bo v prihodnje to stalna prak.-^a. Iz poročil nekaterih predstavni- kov povzemamo najvažnejše ugoto- vitve. Strelska organizacija šteje 8 osnovnih organizacij z nekaj nad 400 članov. Delo v pre'eklem letu ni bilo najboljše. Organizacija ima največ težav zakadi pomanjkanja kadra in materialnih sredstev. Tudi sodelovanje z združenjem rezervn.h oficirjev i'n podoficirjev je bilo sla- bo. Delo občinske strelske zveze j^e slonelo le na nekaj članih, s kritič- no analizo dosedanjega dela na obč- nih zborih, ki so te dni, pa upajo, da bodo delo organizacije izboljšali. Delo občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev se odvija po ko- misijah. Na območju občine de'uje 11 društev s približno 800 člani. De- lo društev je bilo v preteklem letu zadovoljivo, razen v Bočni in Ljub- nem ob Savinji. Organizacija ima precejšnje težave zaradi pomanjka- nja kadra. Tudi materialna sredstva so bila bolj pičla. Zelo dobro pa so delale knjižnice. Gasilstvo sodi v mozlrski občini med zelo aktivne organizacije. V občni deluje 15 gasilskih društev s preko 1400 članov. Poleg najosnov- nejših nalog skrbi organizacija tudi za vzgojo kadra. V organih druž- benega in delavskega upravljanja dela nad 100 gasilcev. Razveseljivo je tudi dejstvo, da število požarov iz leta v leto pada. Negativna ugotovitev pa je, da je bilo doslej vse premalo sodelovanja med gasilsko organizacijo in poli- tičnimi organizacijami, tako v ob- činskem merilu, pa tudi na terenu. Organizacija Zveze vojaških voj- nih invalidov sodi med zelo aktivne organizacije v občini. Na terenu de- luje 7 osnovnih organizacij z okoli 500 člani. Občinski odbor je posve- til v lanskem letu posebno skrb otrokom padlih borcev, umrlih in- validov, pa tudi prekvalifikaciji in- validov. Čuti se pa premajhno sode- lovanje z občinsikimi političnimi or- ganizacijami, kar še posebej velja za organizacijo Zveze borcev. Iz teh najvažnejših ugotovitev lahko sklepamo, da je bilo delo or- ganizacij in društev kljub nekate- rim pomanjkljivostim, v preteklem letu na splošno dobro. Vse premalo pa je bilo sodelovanja tako med društvi, kot tudi s političnimi orga- nizacijami. Vsi navzoči so sklenili, da bodo to v prihodnje popravili. Ker letos praznujemo 20. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, so predlagali, da čimprej ustanovijo poseben občinski forum, ki bo vodil in koordiniral delo za proslavljanje lega pom.embnega jubileja. -er Pogled na Slov. Konjice V Rddmirju dobijo šolo Potreba po zgradbi za osnovno šolo v Radmirju je že nekaj let eden najbolj perečih problemov tega kraja. Sedanji šolski prostori so za- silno urejeni v bivšem Prosvetnem domu, pa ne odgovarjajo niti naj- osnovnejšim zahtevam. O nujnosti ureditve šolskih pro- storov so razpravljali državljani na številnih sestankih. Plod razprave na zadnjih sestankih je bil, da so se državljani odločili, da bodo šolske prostore uredili v nedograjenem ga- silskem domu. Občinski ljudski odbor Mozirje je na podlagi !e odločitve že naročit potrebne načrte za preureditev do- ma. Poleg učilnic bo v zgradbi tudi stanovanje za učitelje, ki je v po- deželskih krajih večkrat razlog, da je težko dobiti prosvetnega delavca. Z delom bodo pričeli še letos. Z ureditvijo prostorov za osnovno šolo v Radmirju bo rešen še en pro- blem šolstva v mozirski občini. -er Izšel ie zakon o reinišlvu Ljudska skupščina LRS je na seji Re- publiškega zbora dne 24. oktcbra 19ft6 sprejela zakon o rejništvu, ki je bil objavljen v št. 34 Uradnega lista LRS z dne 3. novembra 1950. Ta zakon ureja razmerja otrok in rej- nikov, za vse tiste primere, v kater h se morajo iz raznih vznikov otroci oskr- bovati in vzgajati v tujih družinah. Za- radi pravlnega telesnega in duševnega razvoja lakih otrok, so vsi otroci v rej- ništrvu pod posebnim družbenim var- stvom in nadzorstvom, neglede na to ali so jih oddali starši sami rejnikom ali pa jih je oddal skrbniški organ. Iz tega razloga določa zakon, da mora vsakdd, ki ima v rejništvu tujega otro- ka pod katerimi koli pogoj: in to rejni- štvo doslej ni v evidenci pri skrbniškem organu, prijaviti rejn.štvu najpozneje do konca januarja 1951, in sicer nepo- sredno skrbniškem organu pristojne občine ali krajevnim uradom ali pri- stojni stanovanjski skupnosti, komisiji Za varstvo družine. Prijavo so dolžni dati bodisi starši ali skrbniki ali rejniki. Kdor b: ravnal v nasprotju s temi do- ločil in bi opustil prijavo, bo kaznovan zaradi prekrška za katerega je zagro- žena kazen do 20.000 din. Zakonodajalec hoče s tem zakonom preprečiti izkoriščanje socialno šibkih staršev in otrok po brezvestnih rejnikih, ki otroke vzamejo v rejo, da bi si vzgo- jili v njih ceneno delovno silo, pri tem pa prav nič ne mislijo na duševni in te- lesni razvoj rejenčkov. V bodoče bo družba skrbela za to, da bodo otroci v rejništvu le pri družinah v katerih jim bo zagotovljen privilen razvoj ter pri- merna izcbrazba, vzgoja in vzposoblje- nost za odgovarjajoče delo. Razumljivo je, da rejenci, ki doslej niso evenditi- rani pri skrbniškem organu, ne bodo mogli ostati na dosedanjih mestih, če pogoji, v katerih žive, niso v skladu z navedenimi načeli. Na območju naše občine se je v zad- njih šestih letih postopoma razvijala mreža dobrih rejništev, v katerih od- rašča precejšnje število socialno ogro- ženih otrok ter so uspehi že vidni. Do- kler pa ni bil izdan zakon o rejništvu, ni bilo mogoče zajeti v nadzor skrbni- škega organa prav vseh rejništev. Nedvomno živi v območju naše občine še dosti družin, ki bi bile pripravljene sprejeti v svojo družino socialno ogro- ženega otroka in mu nadomestiti dom. ki mu ga starši, bodisi iz nemarnosti ali brez lastne krivde ne morejo nuditi. Iz- kušnja zadnjih let nas uči, da se otroci mnogo lepše razvijajo pri rejnikih ka- kor v domovih in v glavnem v območju naše občine že sedaj skoro vse otroke izpod 14 let, ki so socialno ogroženi na- mešča skrbniški organ v primerne dru- žine. Razumljivo je. da bo potrebno najti še več takih družin zaradi uveljavitve načel zakona o rejništvu. Brez tega ne bo mogoče urediti tistih rejniških od- nosov, ki ne izpolnjujejo osnovnih za- htev določenih z zakonom. Kdor je voljan sprejeti v svojo dru- žino ogroženega otroka ter mu zagoto- viti dobro vzgojo in oskrbo, naj javi svojo pripravljenost pristojnemu skrb- niškemu organu neposredno ali pa na Krajevni urad in stanovanjsko skup- nost. Občinski ljudski odbor v Celjn Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo Nov gasilski avto v nedeljo je imelo prostovoljno gasilsko društvo iz Rogaške Slatine svoj redni občni zbor. Društvo je izredno delavno in kot priznanje za njihovo prizadevnost jim je tov. Jo- ško Lojen v imenu okrajne gasilske zveze izročil nov gasilski avto. Nevarna vožnja Pozimi so ceste povsem drugač- ne, kakor v ostalih letnih časih. Sneg in mraz spremenita ceste v slabe in včasih zelo nevarne. V ta- kih okoliščinah so vozniki vedno v nevarnosti. Med letošnjo zimo se je v celjskem okraju zaradi neprevd- ne vožnje na poledenelih cestah do- godilo 23 prometnih nesreč, od ka- terih so se nekatere končale s hudi- mi telesnimi poškodbami in večjo materialno škodo. Kljub temu, da se cestne uprave trudijo, da bi tudi po- zimi kar najbolje vzdrževale ceste, pa je ponekod — ker nimajo dovolj modernih naprav za čiščenje snega — pluženje še vedno pomanjkljivo. Podobno je s posipavanjem cest. Kadar poledica nastopi nenadoma, je to nemogoče pravočasno opraviti. Vozniki bi morali to upoštevati. Pri srečevanju ali prehitevanju plužne- ga vozila naj vozijo skrajno pre- vidno in naj ne ovirajo čiščenja snega. Da bo vožnja po zasneženi in poledeneli cesti kar najbolj var- na, naj vozijo s pnevmatikami, ki so opremljene s snežnimi verigami. Ce pa snega ni preveč, lahko vozijo tu- di z dobro ohranjenimi plašči z iz- razito zimskim profilom. Predvsem na začetku in koncu zime vozniki ne vedo, ali bi naj uporabili verige ali ne. Vožnja z verigami po kopni cesti sicer škoduje, so pa na pole- deneli in zasneženi neobhodno po- trebne. Pri vožnji po klancu navzdol v zimskem času ne smemo zavirati z zavorami, temveč bomo hitrost vož- nje zmanjševali z menjavanjem pre- stav na nižje — in po ve'i'kih strm.i- nah vozili le s prvo prestavo. Ce bi vozilo poletelo naprej, kar se poka- že z zanašanjem zadnjega dela, pri- tisnimo na pedal za plin. Pogonski kolesi bosta spet v zagonu in vozila ne bo več zanašalo. Za voznike motornih vozil so po- zimi nevarne hitre spremembe vre- mena. V zelo kratkih presledkih vo- zi po mokri cesti, nato pa po pole- deneli in zasneženi. Prav posebno je treba paziti na tiste dele cest, ki so v senci in je na njih ostala glad- ka ledena površina, io je le nekaj napotkov za zimsko vožnjo, ki jih naj vozniki upoštevajo, če se hočejo Izogniti prometnim nesrečam. Takole se konča ponavadi vožnja, če nismo dovolj previdni. Letos ho še bolje Redne letne konference mladine Šmarske občine so se poleg pred- stavnikov okrajnega in nekaterih občinskih komitejev Ljudske mla- dine udeležili tudi predstavniki jav- nega in političnega življenja komu- ne. Zbrali so se z namenom, da po- trdijo veliko vlogo organizacije Ljudske mladine pri krepitvi komu- nalne skupnosti, da jim izrečejo pri- znanje za dosedanje delo in nakaže- jo nekaj smernic za naslednje de- lovno razdobje. Mladi ljudje so se k rednemu let- nemu zborovanju zbrali v vrtni dvo- rani hotela »Pošte« v Rogaški Sla- *}ni. Ze bežen pogled na zborovale^ jf udeležencu lanske letne konferen- povedal, da se je odtlej v delu niladine šmarske občine marsikaj spymenilo. Bilo jih je več; če bi prisluhnil njihovemu pogovoru, bi *>Pazil, da so postali nekoliko samo- zavestnejši, nekateri so se že pri- pravljali na razpravo, drugi pa so *^ vedno brez večjega zanimanja iakali začetka konference. Zborovanje je začel dosedanji predsednik občinskega komiteja tov. Emil Sternad. Delovnemu predsed- stvu, ki je prevzelo vodstvo konfe- rence, pa sta trenutek nato pred- stavnika pionirjev iz prve osnovne šole Rogaška Slatina izročila šopek rdečih nageljnov z najlepšimi želja- mi. Joško Preskar, ki je do konferen- ce opravljal funkcijo sekretarja, je v poročilu preletel nekatere uspehe se del j časa pomudil pri neuspehih in det svojega izvajanja posvetil tu- di programu dela: »Pri idejni vzgoji mladih ljudi bomo morali iskati nove oblike in poti. Nedvomno bomo s prvo mla- dinsko politično šolo v naši občini precej pridobili. Naši mladinci, ki so se doslej šolali le v partijskih šolah, bodo tako laze razpravljali o vsem tem, kar jih zanima kot člane organizacije Ljudske mladine. Me- nimo, da bodo ti kadri kasneje lah- ko organizirali idejno-vzgojno delo. da ne bo treba spet ugotavljati, da tega programa nismo mogli izvesti.« Na konferenco so povabili vse bri- gadirje in brigadirke, ki so se letos udeležili zvezne delovne akcije — avtoceste. Kar prijetno je bilo gle- dati njihove ponosne obraze, ko je tovariš Joško nadaljeval: »Naših 82 udeležencev letošnje zvezne delovne akcije je dokazalo, da je mladina sposobna opravljati velike naloge. Tako je bilo tudi do- ma. Pri lokalnih delovnih akcijah smo opravili nad šest tisoč prosto- voljnih delovnih ur. Pa bi jih bili še več. Nekoliko nas je razočaral ob- činski ljudski odbor, ki je preklical odločitev, da bodo virštanjsko cesto gradile mladinske delovne brigade. Želimo, da bi bil v prihodnje p'i svojih sklepih doslednejši...« Ta nekoliko oster protest so v kasnejši razpravi takoj razjasnili. Občinski ljudski odbor je uvidel. da bi se gradnja — če bi mladini zago- tovili vse to, kar jim nudijo na av- tocesti — preveč podražila in so se zato lotili dela z lastnimi silami. »Pa primer mladinke, ki je želela prisostvovati seji delavskega sveta in ji je predsednik to prepovedal. Takih stvari ne bomo mogli več do- puščati. Enakopravnost pri delu — enakopravnost pri upravljanju.« Pišek Albert iz Mestinja se je lo- til drugega problema: »Pravimo, da nimamo igrišč. Na- pravimo si jih. Sami si jih zgradi- mo! Ne bomo vedno samo dedovali, kar so nam napravile starejše ge- neracije. Včasih pravimo, da so sta- rejši ljudje nazadnjaški. Ce pa bi pogledali v politične šole in semi- narje, bi morali ugotoviti, da je tam prav malo mladih ljudi.« V razpravo o delu mladincev v organizaciji Socialistične zveze, ne- katerih nalogah mladih ljudi na va- si, o klubskih prostorih in podobno sta posegla tudi sekretar občinske- ga komiteja ZKS Andrej Marine in predsednik šmarske komune Joško Lojen. Med drugim sta mladim lju- dem priporočila, da naj s prostovolj- nim delom sodelujejo pri urejevanju naselij, sredstva, ki jih bodo krajev- ni odbori dobili za manjša komunal- na dela, pa lahko porabijo za grad- njo športnih objektov in podobnega. Ne bi mogli našteti vsega tistega, o čemer so mladinci šmarske občine razpravljali. Naj omenimo le še to, da so se dobro pogovorili in za no- vega predsednika mladinskega ko- miteja izvolili Joška Preskarja. Tečaj v ..Konusu" v usnjarskem kombinatu »KO- NUS« v Slov. Konjicah je sredi tega mesca pričel z delom tečaj za učen- ce usnjarskega poklica. V podjetju so za vse letnike pripravili program študija, dobršen del predavateljev pa bodo imeli kar v tovarni, poseb- no za strokovne predmete. Učenci iz te tovarne so se dosedaj praktič- no usposabljali doma, teoretični del pa so opravljali na usnjarskem teh- nikum.u v Domžalah. Vsekakor bo sedanja oblika usposabljanja bolj praktična, ker si bo podjetje m.lad kader tako izobrazilo, kot to nare- kuje proizvodni proces. Ljudje in prostori Mimogrede s predsednikom občinskega odbora SZDL šmar- ske občine. Pred vrati je občinska kon- ferenca šmarske Socialistične zveze, ki bo 2. februarja. Pri- prave so v polnem teku. Pred- sednika Franca Zupanca sem ujel mimogrede, ko se je podil po terenu. Občina ni majhna in naselja so raztresena do 80 km na široko, da je potrebno ubrati pot pod kolesa, če jo želimo prekrižariti. »Trenutno najvažnejši pro- blem? Prostori in perspektivni plan. Nedvomno mora imeti vsaka krajevna organizacija določene prostore, da bi lahko vršila svojo nalogo med ljud- mi. Na Smarskem primanjkuje prostorov predvsem zunaj. V samem Šmarju so pred nedav- nim zlezli na zeleno vejo. Tu ima SZDL končno zadovoljive prostore in tako dobiva pogoje za klubski način dela. V Ro- gaški Slatini in Ratanski vasi že rešujejo vprašanje prosto- rov. Pri kmečki mladini lahko vidimo veliko pripravljenosti in želje po delu. Potrebno pa je prostore tudi primerno opre- miti. Menim, da bi pri tem mo- rali vodilni organi v gospodar- skih podjetjih pokazati več ra- zumevanja. Neke skrite rezerve bi skoraj povsod lahko našli.« Prav gotovo se ni zmotil. Tudi pri združevanju kmetij- skih zadrug, ki je bilo pred kratkim, so tu in tam dobili sredstva, ki so jih naenkrat lahko uporabili v podobne na- mene, posebno televizorje. To je končno pravilno, saj je te- levizijski sprejemnik močno privlačna reč, ob katerem se radi zbirajo ljudje. »Pri tem, pri organiziranju dejavnosti, pa ima krajevni od- bor SZDL pomembno vlogo. Krajevna organizacija naj bo tista, ki vzpodbuja ljudi, orga- nizira. Ljudi imamo, mladino in prosvetne delavce, uslužben- ce, ki se zavzemajo za delo. Večkrat celo opažamo, da so zunaj delavne j ši, vsaj ponekod, kakor v središčnih krajih.« »Priprave za konferenco te- čejo. Važna bo razprava o per- spektivnem planu. Tega mara- mo graditi od spodaj navzgor, če hočemo, da bo odgovarjal dejanskim pogojem in potre- bam. Delegati se temeljito pri- pravljajo, da bodo lahko ko- ristno sodelovali v razpravi.« Bežen je bil pomenek s pri- jaznim predsednikom. V sko- pih besedah je orisal delo or- ganizacije, ki tudi na Smar- skem vedno bolj dobiva oblike prave ljudske tribune. s. 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 2-20. januarja 1961 TELE5NAVZCOJAIN SPORT TUDI SMUČARJI pod eno streho Priprave za ustanovitev enotne okrajne zveze za telesno vzgojo gre- do k svojemu normalnemu koncu To kažejo ne samo občni zbori športnih in partizanskih društev temveč tudi težnja, da se v tehnični komisiji Okrajne' zveze Partizan že pred ustanovitvijo enotnega okraj- nega foruma združijo vse veje športne dejavnosti, tiste, ki so imele prej svoj organ pri partizanskem odboru, kakor tud' one, ki so se združevale pri okrajnih športnih podzvezah. Četudi so smučarji že lani našli skupni jezik in pripravili vsaj v glavnem enoten delovni program, pa so temu skupnemu delu da'.i v pone- deljek popoldne še zadnji pečat. Ustanovili so namreč enotno okraj- no komisijo za smučanje, ki je spre- jela okvirni plan dela tako za šol- sko mladino, kot tudi za partizanska in smučarska društva. V okrajni od- bor pa so 'zbrali znane in požrtvo- valne delavce, kot Franceta Lužnl- ka za predsednika, Janeza 7a\raj- ška, Ernesta Štoklasa, Toneta Kli- r.arja, Anatola Gor'čana, Vlada Ve- bra, D-aga Zadravca, Petra Faktor- ja in druge. Smučarski šport ima v celjskem okraju g'oboke koren'ne in bogate tradicije. Lep rarmah je dosegel zla- sti v prejšnjih letih, ko je šolska mlad'na ra pobudo Celjske smučar- ske podzveze ustanavljala lastne ak- tive. 2al, so pozneje ta telesa po za- slugi direktiv »od zgoraj« zamrla Nekai vplivov na to so ime'i tudi subjektivni čnitelji. Edina priča ti- ste živahne dejavnosti je aktiv na šoli v Bel h vodah pri Šoštanju, ki je postal že pravcati zametek bo- dočega partizanskega društva. Ka- kor pred leti, ko je program izvaja- la Celjska smučarska podzveza, ta- ko so tudi zdaj pordili načelo — osnovno vod lo nove okrajne komi- sije za smučć:nje naj bo skrb za mladi rod. Konkretno delo pa se naj razvija predvsem v šolah, v parti- zanskih in športnih organizacijah pa tudi drugod, če bodo le pogoji Za tako širol o zasnovan program je dovolj pozitivnh pobud in zado- sti izkušenj iz prejšnjih let. Napake, ki so se zgodile, pa naj bodo opozo- rilo, da bo treba v prihodnje več razsodnosti. Ni naključje, d?, daje nov; pro- gram največ poudarka vzgo'i vod- niškega !:adra, prr.v tr.Vo ra tudi tekmovanjem in tečajem, ki j h na; prirejajo v osnovnh organizacijah Razvoj smučarskega spora med šolsko rtladiro v mnogočem zavisi cd učiteljev. 7a'o bo treba smučar- ski vzgoji dijakov na učiteljiščih posvetiti več pozornosti, zlasti pa jim omogočili, da si bodo že v času študija nabavili potrebno smučarsko opremo. Izkušnje namreč kažejo, da se prav zaradi pomanjkanja opreme dijaki učiteljišča ne morejo ude'eže- vati niti obvein.h smučarsk h teča- jev. Posebno mesto v delovnem načrtu zavzema tudi skrb za smučarske prireditve v okviru jugoslovansk'h plonirsk h iger. To je zdaj akcija, ki je zajela sleherno šolo, sleherni pio- nirski odred. Načrti so lepi, dobre volje veliko želja po skupnem delu pa je prist- na. Za'o upajmo, da nas tudi zima ne bo razoča-ala in da bo prinesla dovolj bele odeje ... -mb DVE POMEMBNI ZMAGI V sredini preteklega tedna ter v nedeljo so imeli člani železni- čarskega kegljaškega kluba Ce- lje dve zanimivi srečanji. Najprej so se v Ljubljani pomerili s keg- Ijači istoimenskega moštva. Zma- gali so Celjani z rezultatom 6260 preti 6234 kegljev. V cvdpi zma- govalnega moštva s-o bili najbolj- ši: Lubej 820, Smon 804, Truglas £02 itd. V neaeljo pa so na domačem kegljišču sprejeli v goste moštvo Branika. Tudi ta dvoboj,z reno- mirano ekipo so odločili v svojo korist z rezultatom 6484 : 6475 kegljev. Kakor v moštvenem oce- njevanju, so Celjeni zasedli naj- boljša mesta tudi kot posamezni- ki. Najbciljši tekmovalec dvoboja je bil Vanovšek, ki je podrl 853 kegljev, druga sta bila Marinčr.k in I ubei s p? 850 itd. Lep uspeh ie dr.seTPl še Jcinčič, ki ie z rezul- trAom 1833 kegljev postavil svoj CGebni rekord. OBČNI ZBOR KEGLJACEV V soboto, 28. januarja se bo ob petih popodne začel v dvorani Do- ma JLA ob Teharski cesti redni let- ni obč^i zbor Okra'ne kegljaške zveze Celje. To bo zadnji občni zbor kegljačev pod tem forumom, kajti že v februarju bo ustanovna skup- ščina enotne okrajne zveze za teles- no vzgojo, ki bo v tehničnem rd- boru združevala vse dosedanje stro- kovne športne podzveze. OBČNI ZBOR ND KLADIVAR Juri, v sobo'o 21. j?nuarja, se bo ob štirih popo'dne z?čel v dvo-ani Okrajne zr.družne zveze na Cankar- jevi ulici l-II štirinajsti redni letni občni zbor npgom.etašev celjskega Kladivarja. TELOVADNICA št.l Dva posnetka z zbora: spodaj —- pogled v dvorano, zgoraj tov. Kokot med branjem poro- čila. V soboto zvečer je bil redni letni občni zbor društva za te'esno vzgo- jo Partizan Celje-mesto. Med š'e- vilnlmi gosti je bil tudi predsednik ObLO tov. Franc Rupre'. Iz poročila predsednika Vinka Jo- vana, tajnika Vinka Hrovata In zla- sti še načelnika Slavka Koko'a je bilo očitno, da je lo druš'vo po za- slugi prizadevnih odbornikov in va- di'eljev (med slednjimi so se pose- bej odlikovali še Kisel, Rotarjeva in Beškovnikova) doseg'o izredne uspehe. Tri sto petdeset akt vnlh pripadnikov potrjuje to trditev! Go- tovo pa je, da bi lahko šli še v več- jo ŠTlno, če bi l?hko v te'ovadnico prišli že v zgodnjih popoldanskih urah. Tako pa jim je navadno na razpolago šele od 18. ure zvečer. Razumljivo je, da Imajo zaradi tega težave in da se vsi oddelki niti ne morejo zvrstiti dvakrat na teden. Zalo je razumljiva tako zah'eva po gradnji novega doma Partizan, ali pa v najslabšem primeru prizidka v katerem bi naj bila nova leovad- nica. Društvo raste, veča se š'evllo sekcij in odde'kov, z njimi vred šte- vilo članov, prostori pa ... pretesni. Četudi so v zadnjem obdobju do- bili nekaj novih vrdlteljev, pa je pomanjkanje tega kadra prav tako problem, s katerim se bodo morali resno spoprijeti. V tem partizanskem društvu de- lata-tudi dve samostojni sekciji in sicer rokometna ter namlznoten ška. Lepo kvalitetno rast so dosegi, mla- di rokometaš', k' se borijo za naslov okrajnega prvaka. Na solidno pot pa je stopila tudi sekcija za namiz- ni tenis. M. B. NJIHOV CILJ JE - slovenska conska liga Ne samo ude'ežba, temveč tudi poročila in razprava so pokazali, da je ko'ektiv žele^n carskega nogo- metnega kluba Cel;e trden, enoten in da Ima pred seboj jasne cilje — uvrstitev v slovensko consko ligo. .Med'em, ko so člani prvega moštva vadili in do.'-egl; lepo 'ehn čno zna- nje zlasti po zaslugi Vilija Belcer- ja, pa mlrdna že nekaj čara treni- ra pod nadzorstvom tovar ša Cevči- ca. Pionirjem pa pos-eduje prvo znanje neumorni *ov. Goež. Lani so vse enais'orce celjskih že'ezn carjev odigrale fS 'ekem, od tega tudi nekaj medrepubliških in ce'o mednarodnih. Zmagali so v 41 dvobojih, šest tekem igrali neod'o- čeno in 21 izgubli. Razlika v gol h pa se glas; 241:137 v nj hovo ko- r'st. Med strelci je na prvem mes'u Belcer s 40 goli, drugi Letner 31 itd. Medtem, ko jim je lani tik pred koncem okrajnega prvenstva pošla sapa in so morali prvo mesto p-e- pustiti Olimpu, pa so v jesenskem de'u tekočega prvenstva osvo'ili prvo mesto, razen tega pa dosegli lep uspeh še v tekmovanju za jugo- slovanski pokal, saj so se v repub- liškem meri'u uvrstili v po'finale. Prvo moštvo se bori za uvrstitev v slovensko consko ligo. Cilj je tu. zavest članov, da ga dosežejo pa tu- di. Ce je program tekmovanja za prvo ekipo več kot u'rjen, pa pogre- šajo prvenstva mladinsk h in zlasti še ponlrsk h moštev. Mladina hoče tekmovati. To je tudi razumljivo. Zato ni naključje, če so pros li No- gome'no podzve.-'o, naj razpiše tek- m.ovanje tudi za najmlajše. Hvaležna je ugo'ovl'ev, da so se odnosi med celjskimi nogometnimi klubi normalizirali i^n da ni »nape- tega« stanja, kot je bilo nekoč. No- gometaš: Celja so obljubili, da bodo tako stanje podpirali tudi v prihod- nje. Enako zagotovilo so dobili tu- di od gostov. Med prihodnjimi nalogami je prav gotovo tudi želja po ureditvi šport- nega prostora pri Skalni kleti, la je utemeljena in nujna. Lani so uvedli Inerno ocenjeva- nje svojih aktivnih članov. To je do- seglo svoj namen. Za'o so najbolj- š m (Reberš?k, Letner, Jošt, Reg- ner...) podelili na zboru tudi skromna, a lepa priznanja. Motiv iz Celja. Del Brega s Starim gradom v ozadju. Dva požara in sedem p ometnih resreč v zadn'em tednu so zabeležili pri pokl'cni četi c^ljsk'h gas'lrev dva požara, prometna m'lica pa je v svoj dnevnik zapisala sedem prometn"h nesreč, v glavnem lažjega značaja Prvi požar je izbruhnil v torek, 10. januarja v gO'Spodarskem po- slopju Ljudmile Repšn'k na Lav' št. 6. Zgore'i so m z?-ski pollzde'iki, nekaj sena ter dve dvokolesi. Zara- di t?kojšnje in'ervenc je celjskih gasilcev pa so obvarovali premože- nja (stanovanjsko hišo) v vredno- sti poldrugega milijona dinarjev. Drugi požar pa je nas*al v leseni baraki ob Teharski cesti, ki jo celj- ski železničarji uporabljajo za šolo. Ogenj je izbruhnil zaradi nepravil- n'h dimnovodnih naprav ter nepra- vilno postavljene peči. Zgorela je vmesna stena, gasilci pa so obvaro- vali premoženja v vrednosti okoli deset milijonov dinarjev. Nesreča z nez-že'enim koncem se je pripetila v srečko, 11. t. m., ko je neznani motorist podrl pešca Mirka Dragšlča n:ed Novo va:jo n Sta- rim Velenjem. Zaradi poškodb so morali pešca prepeljati v bolnlšnco. medtem, ko je »jv.našiki« povzroči- telj nesreče pobegnil. V torek, 11. t. m. je prišlo v Graj- ski vasi do hude prometne nesreče, ki je naspala zaradi nepravilnega prehitevanja voznika osebnega av- tomobila Lada Pe'r'ča iz Črnomlja na mostu čez Bolsko. V tem h?pu, ko je Petrič prehiteval konjsko vpre- go je Iz nasprotne s'ran: or'opl'af osebni avto, ki ga je upravljal Lado Ambrožič iz Ljublane. Za-adi pre- hitevana je prišlo do trčenja obeh avtomobilov. Nas'alo škcdo so oce- nli na okoli 200 000 d'nar'ev, razen tega pr. je dobil telesne poškodbe še soponik v Petričevem. avtomobnu- —- Stane Vojc Iz Črnomlja. Do težje nesreče je pr'š'o tudi y ponedeljek, 16. t. m. v Žalcu, kjer se je vinjen Ikolesar Jože Veber iz Galicije zadel v traktor. Kolesar jer dobil poškodbe na glav ; za o so ga morali prepeljati v celjsko boln.šni- co. 38fl0 lipkonih strani Po statističnih podatkih, k: so jih sestavili pri celjski relejni radijski postaji je očitno, da je *a postaja lani posredovala s'koraj 4663 ur pro- grama, od tega veči del s prenosom ljubljanskega sporeda ter za pet m.inut manj kot 365 ur lastnega pro- grama. Zanimiva in izredno zado- voljiva je ugo'ovl*ev, da je od last- nega programa odpadlo 259 ur na glasbene sporede ter skoraj 106 ur na govorne oddaje. V ce'oti'pa je bil govorni del program.a napiean na 3.840 tipkanih straneh, kar prav tako govori o velikem de'u, ki ga je opravil ta maloštevilni kolektiv. „§v:cci v b3seđi, sliki in glosbi" V organizaciji Olepševalnega m turističnega društva v Ce'ju bb v četrtek 26. t. m. predaval tov. Sta- ne Tavčar .v dvoran Delavrkega odra (bivši kino Dom) o »Sv ca v besedi, sliki in glasbi«. Na sporedu bos'a dve predavanji in sicer ob 16. in 20. uri. Še enkrol nove cene kruhu Na zadnjem, zasedanju obeh zbo- rov Občinskega ljudskega odbora Celje je predsednik sve'a za blagov- ni pro.met tov. Rudi Pibrovec poro- čal znova o vprašanju dvojnih cen kruha. Dejal je, da so to vprašanje obravnavali skupaj prizadeti sveti občine, trgovinske zbornice in pred- stavniki s.ndikata. Na kraju so prišli do enotnega mnenja, da trenutno res obstajajo pogoji za dvojne cene kruha v Ce- lju. In sicer preprosto zato, ker ena pekarna kupuje moko preko grosi- sta, druga pa jo kupuje direktno v Vojvodini, kar je seveda ceneje. Tovariš Pibrovec je v imenu sve- ta tudi postavil vprašanje, ali je umestno, da imamo v Celju dve pe- karski podjetji. Svet je b.l namreč mnenja, d?, bi bilo bolje, če bi se obe podjetji združili. S tem bi od- padel posrednik (grosistično pod- jetje), cene kruhu pa bi se lahko iz- en?č le. Nato se je razvila živahna raz- prava, v kateri so bila stališča do- kaj različna. Skupina odbornllkov je bila mnenja, da je konkurenca v pe- karski stroki potrebna. I renutm pa še bolj, ko slišm.o, da nova peč v Gaberju ne daje zaenkrat še naj- boljšega kruha. Konkurenca bi vse- kakor tudi to pekarno silila h kva- litetnejši peki ikruha. Druga skupina odbornikov pa je zagovarjala mnenje, da za podraži- tev kruha zaradi večjega »stroškov- nika«, če ta »stroškovnik« ni potre- ben, ni sprejemljiva. In da bo vse- kakor potrebno v naslednjem obdob- ju poiskati prim.erno rešitev. Ob koncu so odborniki vendar odobrili poroč lo sveta za blagovni promet in s tem dali soglasje na »dvojne cene kruhu«. Tako bo v m.estnlh pekarnah črni kruh še na- prej po 50 dinarjev za kilogram, beli pa po 64 dn^rjev — v de'av- skih pekarnah pa bo kilogram črne- ga kruha veljal 54 dinarjev, belega pa 68 dinarjev. V preteklem tednn so se cene na celj- skem trgu f;ibale nekako tako-le: krom- pr 20—22 (16), belo glavnato zelje 30—48 (2((—35), rdeče glavnato zelje 60 (40), kislo zelje 50 (50-52), kisla repa 40, oh- rovt 60 (50-30), koleraba 30—40 (30), p©. J terSilj 150-200 (100-180), špinača 360— ^ 350 (250), motovileč 300-350, radič 35» (196-350), cvetača (100), fižol v zrnju 100- 120 (115—135), jabolka 45-70 (66—70), jajca 25—28 (24—26), mleko 46, smetana 280, perutnina 450—900. KRONIKA NESREČ PA7ITE NA OTROKE Z vročo vrdo se je o'-ekel no teles« 10 letni Marjan Koštomaj iz Ljubečne. NESREČA PRI DELU v obratu 2ične v PePovniku je »iroj cd'rgal prst na rrki delavki Matidi Je- zeriiik. — Pri žaganiu drv je cirkulark« odrezala prst na reki Antonu Gaber ta Cerovca pri Dramljah. v času rd 7. dn 14. jamiaria 1961 je bilo roienih 21 dečkov in 29 deklic. Porpči'li- so sc: Vincencij Lekše, gozdarski tehnik ia Sevnice in Albina Remih. blagainirarka iz Radne. Dr. Franc Fa^arinc, zdravnk, in Roža-Marija Brezovnik. bančna usluž- benka, rba iz Celja. Alojz Lubej, šofer iz Domžal in Agata Grdina, nameščenk« iz Ljiib'jane. Vladimir L'pavsky. delavec, in Emilija Keber. delavka oba iz Celja. Stanislav Pučnik, čevljar iz Rov, in Ma- rija Crkin. delavka :z Dobrove. Aloizij Bab'č, zidar iz Lahomne in Silva Ma- rinkcvič, priučena zlatarka iz Celja. Umrli: Barbara Novak, gospr-dinja iz Cel.U, stara 60 let. Marija Hrastnik, uooko- jenka iz Celja, stara 80 let. Valentin Grobler, npcJtojenec iz Petrovč, star 77 let. Magda Šeško, otrok iz Bukovja prt Slivnici, stara 6. mesecev. Pavla Debe- lak, ap(,kojenka iz Vranskega, stara 7t let. Razgovor na drsališču — Kako ste se pripravili na letošnjo sezono? — Priprave so potekale nor- malno. Po prvih kondic jskih trening h so hokejisti odšli na Jesence, kjer so dva dni va- dili pod vodstvom poljskega trenerja. Konec pretek'ega tedna so bili znova na treningu na Je- senicah. Od nedelje naprej pa imamo led tudi doma. — Bo v moštvu hokejistov kaj spremem.b? — V glavnem ne. Kakor la- ni, lako bodo tudi letos im.eli glavno besedo mladi igralci. Od starejših in bolj izkušenih bodo m^enda nastopali samo trje, in to Jenko, Kuzma in Jelemko. — Ka'ko pa je z ostalimi sek- cijami? — Vse bodo delale, seveda če bomo imeli kaj več ledu. Umetni drsalci so že 'lani pod vodstvom Mohorja Hrastn ka začeli s sistematičnim delom. Vse pogoje za uspešno delo ima tudi sekcija za kegljanje na le- du. Skratka, vse je nared, ča- kamo le na m.raz in led? Skupina pionirjev in pionirk na drsališču v mestnem parku. vsem razumljivo, da tudi lo- kalni čnitelji niso mogli ostati ravnodušni. Razumlj vo pa je, da v tem primeru ne gre iz- ključno za športni objekt, tem- več p-edvsem in v prvi vrsti za objekt, ki bo služil raz- vedrilu in športnemu užitku mlad re. 2e nekaj let zapovrst- jo smo imeli v Celju le 14 do največ 16 drsalnih dni v zim- ski sezoni. Da je pri tem vsako načrtno športno delo onemogo- čeno in da niti mladina ne pri- de na svoj račun, je več kot razumljivo V celjski park pa prihaja vsak dan, ko je odprto drsa'1 šče tudi po dve do tri sto mladih in starejših ljudi. Zato smo že zaradi njh dolžni sto- riti vse. da pridemo do umet- nega drsališča in da tako po- daljšamo sezono drsanja od dveh tednov na približno šMri mesece. To pa je bistvena raz- lika, ki bo prav tako odloč 'Ino vplivala na kvalitetno rast ho- keja in drsanja. Z ureditvijo ume*nega drsa- lišča pa bi v parku postavili tudi idealne pogoje za delo ko- šarkarje\. rjkumetašev in po- dobno. Tako b: bil prostor v mestnem parku zaseden skozi celo le'o. navzlic temu, da bi pod gozdom stala strojnica um.etnega drsališča. Trenutno je tako, da je tudi občinski svet za telesno vzgojo uvrstil ta ob_;ekt med tiste. Ki b jih naj zgradili v naslednjih pet.h letih. — Bo letos kaj večjih prire- ditev? Najprej je na programu re- publiško prvenstvo za člane. V tem tekmovanju branimo na- slov republiškega prvaka. Le- tos smo v težjem položaju, ker bomo obe odločilni tekmi od- igrali na tujih igriščih in to v Mariboru ter v Vevčah. Doma pa bomo gostili drugi moštvi Ljubljane In Jesenic, ki nasto- pata izven konkurence. Prve dni februarja pa bo bržkone v Kranjski gori republiško prven- stvo v hokeju na ledu za mla- dince. Tudi tega tekm^ovanja se bomo udeležili. Kot vse kaže bomo mi orga- nizatorji republiškega prven- stva v um.etnem drsanju za mladince. Skoraj zagotovo bomo vi- deli na celjsKem drsališču še jeseniške hokejiste v prijatelj- ski tekmi z nekim inozemskim moštvom. Za organizac jo take prireditve so zlasti velko po- budo in razumevanje pokazali Jeseničani. M mo tega smo ob- ljubili tudi naš m sosedom, to je Mariborčanom, da se bomo večkrat sestali v prijateljskih dvobojih. — Kako pa je z gradnjo um.etnega drsališča? — Upajmo, da se bo zdaj le začelo. Zan mivo je to, da je pobuda za gradnjo tega objek- ta v Celju prišla pravzaprav iz Ljubljane. Spričo tega je po- CELJSKI TEDNIK STEV. 2 - 20. januarja 1961 11 MILA IN KRATKA ZIMA Zares je nenavadno in neno-mal- no vrerre za janUftr mesec A'.; bo to, za zimo dokaj toplo vrerre, še naprej trajalo, ali bo po obdobju sorazmerno blage zime nas'opil mrfz? Kakšni so Izgledi v n?s'ed- njih tedn'ht> Ali bo sploh nastopila prava zima? Tako 5e v teh dneh mars'kdo vprašu'e in ugiba, kako bo. Na ta vprašanja sta odgovo-Ia n?ša zna- na me'eoro'oš'ka s'rokovn'aka pro- fesor An'e Obu'jen in m.eteorolog- amater Boris Koljčlcki. Profco- Obuljen meni, da je bi! lanski decembe- med najtop'ejšimi v zadnjih sto letih. Podobno bo z le'ošnjm januarjem. Tudi naprej je pričakovati, da bo prevladovalo top- lejše vreme, predvrem bosta blaga januar In februar. V teh dveh me- secih je torej pričakovati le slabše in kratkotrajne vdore hladnega zraka. Meteorolog Koljčick' prav tako trdi, da ne bo preveč hude zime. — Lepo vreme v januarju no predstavlja zame nobeno preseneče- nje, ker sem ga na podlagi mojih prejšnjih- predvidevanj pričakoval. Sicer pa smo podobne -mile zime imeli tudi v zadnj h t.-eh letih. O nadaljnji vremenski prognozi pa je dejal: — Februar bo hladen. V tem me- secu bodo nastopil trije mrzli vdori, ki jih bodo spremljale snežne pada- vine. Vendar bodo med temi vdori kratkotrajna izboljšanja vrem.ena. —- Prava pomlad bo nastopila v drugi poovici aprila lo pa ne po- men;, da v marcu ne bo toplih dii, čeprav v tem mesecu predvidevam tudi sneg. jutranj: mraz n -lano. Tako je zaključi! od J., 4., 6. zdravnik z opravljenim strokovnim izpitem; prednost imajo zdravniki z daljšo prakso ad. 2., 5. srednja ali višja šola za dentiste in položen stro- kovni izpit ad 3. šcla za zobarske asistente ad 7. zdravnik z opravljenim specialističnim izpitom iz ginekologije ad 8. zdravnik z opravljenim specialističnim izpitom iz higiene dela ad 9. zdravnik ali ekonomist s fakultetno izobrazbo ad 10. bolničarska šola ad 11. šola za otroške negovalke ad 12. nepopolna srednja šola s prakso v knjigovodski službi Nastop službe možen takoj. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. Pravilno ko^kovane prošnje ra vlagajte na RAZPISNA KOMISIJO OBČINSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA CELJE. K prošnji priložite tudi obširni življenjepis. Razoisna komisija ObčiTiskega zdravstvenega doma Celje ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCFV CELJE RAZPISUJE NASLIDNJA DELOVNA MESTA: 1. referenta za zaposlovanje invalidov; 2. referenta za strokovno usposabljanje nezaposl. delavcev; 3. referenta za vključevanje mladine v poklice; 4. šefa izpostave zavoda za zaposlovanje dalavcev v Laškem; 5. šefa izpostave zavoda za zaposlovanje delavcem v Šmarju — pogoj srednja strokovna izobrazba; 6. Psihologa — poklicnega svetovalca — pogoj visoka strokovna izobrazba. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanje zaposlitve v 15 dneh po objavi na Zavod za zapo- slovanje delavcev Celje, Slandrov trg 5. OBJAVA Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah je s 1. januarjem 1961 zrčelo redno poslovati v prostorih sodne stavbe na Mariborski cesti. Državljani naj odslej vlagajo pri tem sodišču tožbe in pred- loge v pravdnih in kazenskih zadevah fer vloge v ostal.h sodnih zadevah (izvršba, zemljiška knj ga, zapušč.ne in drugo). Stalni uradni dnevi za stranke so od 15. januarja 1961 dalje VSAK ČETRTEK od 8. do 13. ure. S tem so odpravljeni dosedanji uradni dnevi. Iz pisarne Okrajnega sodišča v Slov. Konjicah OBJAVE IN OCLASI RAZNO POSREDNIŠKA PISARNA CELJE; Tomšičev trg 12, posreduje prodajo in nakup. VSELJIVA ENOSTANOVANJSKA HIŠA z lepim vrtom v Celju, za 1,600.000 din. NOVOZGRAJENA ENOSTANOVANJSKA H1Š.\ 5 km iz Celja, takoj vseljiva na lepi legi 1,550 000 d'.n. HIŠA Z GOSTILNIŠKIMI PROSTORI in vseljivim trosobnim »stanovanjem blizu mesta Celja 2,S0O.OO0 din. HIŠA Z LEPIM VRTOM - zamenjava^ stanovanja v ckclici Celja 900.000 din. VILA Z LEPIM VRTOM, najlepša lega Celja, s tremi komfrrtnimi vseljivimi stanovanj': 7,500.000 din, VILA S TREMI KOMFORTNIMI STANO- VANJI — eno takoj vseljivo sestoječe iz i scb, kuhinje, kopalnice, centralna kurjava za 5,500 000 din. LEPO DVOSOBNO STANOVANJE, par- ketirano — takoj vseljivo — za 1,300.000 din STANOVANJE VSELJIVO za 1,200.000 din. NOVOZGRAJENA EN3DRUZ NSK V ViLA — takoj vseljiva — z lep;m t grajenim vrtom in avto garažo za 5,00i).000 din (v Celju). IŠČEMO VEC HIŠ IN VSELJIVIH STA- NOVANJ do vrednosti 5,000.000 din. POSREDUJEMO PRODAJO IN NAKUP vseh vrst motornih vczil, kakor tudi vseh vrst rdvišnih sredstev za druž- beni in pr.vatni sektor. ZA PRODAJO IMAMO osebni avto »OPEL REKORD« tip 1959, tip 1951, več vozil tip 1952, FIAT 1100 v odlič- nem stanju, poltovorni avto nasiln"st 1 tona, »' voznem stanju za ceno 380.001) din. Dne 17. januarja 1951 je bil v posloval- nici »PLAV2« Slore št. 19 ukraden žig, krt sledi: Trgovsko podjetje »Plamen« Slore poslovalnica »Plavž« Navedeni žig je s 17. januarjem lega leta neveljaven. GARAŽO oddam. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Prsrfna hvala dr. Rejcu in dr. Orlu za uspešno cperacija strume, kakor tudi za vso skrb in nego vsem sestram in s;režniškeTnu osebju na kirurgičnem od- delku Bolnišnice v Celju. Bizjak Ana, Mariborska 110, Celje GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Pelpk. 20. ian. ob 20. uri - O'Neill: Pes- niška duša. Gostovanje v Slovenskih Konjiicah. Premiera. Sobrta. 21, jan. ob 20. uri — O'Ne'll: Pe)ki film 25.-29. 1. 1961 »DOBER DAN, ŽALOST«, ameriški barvni film MATINEJA 22. 1. 1961 »KONTE MAKS«, italijanski film GIMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO Dne 21. in 22. 1. 1951 »VESELA LETA«, ruski film Pred.stave vsako »oboto ob 16. uri ter \sako nedeljo ob 10. in 16. uri. Vstop- nina enotna — 20 dinarjev. DPD SVOBODA CELJE - MLADINSKI KiNO Dne 21. in 22. 1. 1951 »DETEKTIVSKA ZGODBA«, ameriški film Predstave so v soboto ob 15 in 17 ter v nedeljo ob 10, 15 in 17. KINO DPD SVOBODA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 21. in 2i. 1. 1961 »PLESALKE«, ameriški barvni Csc Dne 25. in 25. 1. 1961 »BENETKE, MESE- ČINA IN TI«, italijanski barvni RAZPISI Upravni odbor Delavske univerze ■¥ Žalcu razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA Delavske univerze. Pogoji za sprejem so vi.sioka ali po- polna srednja šola z določeno prakso pri delu izobraževanja odraslih. Prijave sprejema Upt-avni odbor DU Zalec do 25. januarja 1961, Po sklepu ODS razpisuje delovno mesto Strojnega ali elektrotehnika »Elektroprenos« elektrokovinski obrat Laško Uredništvo Celje. Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 23-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 3 — poštni predal 132 — tele- fon 23-75 in 2089 - Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 1-636 — izhaja ob petkih — letna naročniina ?00. polletna 400, četrt- letna 200 din — Inozemstvo 2.400 — f)osaraczua številka 20 din — rokopisov ne vračamo. AFRIKA IN NARODNOSTNA ZAVEST AFRIŠKI CRNCI SO RAZDELJENI NA OKOLI 900 PLEMEN Črnska dekleta plemena Miango v Nigeriji plešejo dekliški ples. Njih zdrave in kot iz brona ulite postave so razgaljene le še ob obrednih svečanostih. Kadar igovorimo o Afriiki, se marsikdaj zatečemo v dve skraj- nosti. Ena je ta, da Afriko gle- damo ipreveč skozi očala Evropej- cev in ismaitramo, da je Afrika docela zaostala dežela. Ce pa se tega predsodka iznebimo, primer- jamo družbene razmere v Afriki z našimi. In to je ravno napačno. Afrika živi v posebnih družbenih okvirjih, ki jih ni mogoče izenače- vati z našimi oblikami družbene- ga življenja. Ustavimo se ob pojavu, ki nam ne gre v glavo ob sedanjih do- godkih v Kongu. Čudno se nam namreč zdi, kako je bilo mogoče, da so se po proglasitvi neodvisnosti Konga začele posamezne province cepiti. Kje je kongožanski nacio- naini moment? V resnici nacio- nalna zavest pod pojmom Kongo- žani sploh ne obstoja. Ce je, po- tem biva le v zavesti maloštevilne kongožanske imiteligence, ki je pri- šla v stik s svetom in v nacionalni enotnosti dežele vidi tispešen družbeni okvir za hiter napredek. Pogosto beremo o plemenih, ki so zvesta tu temu, .tam drugemu politiku razdvojene republike. Po- pularnost kongoških politikov ne zavisi toliko od njihovih politič- nih programov, kolikor od tega, da so ti voditelji pripadniki tega ali onega plemena. Tako se je zgodilo, da je preganjani premier Lumumba sicer užival polno pod- poro parlamenta zaradi svoje na- predne koncepcije, čvrsto podporo in popolno privrženost ipa uživa ie v dveh velikih plemenih. Plemen pa je na področju Konga okoli 20. Družbeno življenje afriških črn- cev po obliki sloTii na rodovnih ali plemenskih skupnostih. Čeprav so plemena po jeziiku in načinu proizvodnje ter običajih .med se- boj sorodna, se njih plemenske skupnosti ne manifestirajo v na- rodnostni obliki. Sicer pa iz lastne zgodovine lah- ko zaključimo, da je nacionalnost tudi pri nas v Evropi in drugod v naprednejšem svetu, zelo pozno dobile pogoje za nastanek. In ka- teri so ti pogoji? Skupna država ali pa vsesplošna težnja po taki državi. Nadalje ekonomiska pove- zanost v proizvodnji in tržišču ter enoten knjižni jezjik. Vsi ti mo- menti se sicer neločljivo iJreple- tajo dn včasih navidezno vrstmi red vseh treh momentov mi enak. Koloniialistom pa prav gotovo ni bilo do tega, da bi razvijali itake pogoje, ki bi bili podlaga za raz- voj široke naoionalne zavesti. Ple- menska ureditev jim je na moč prav prišla, ker so ob taki raz- cepljenosti lahko obvladovali šir- na področja po latinskem geslu »divide et impera« (razdeli in vla- daj). Zamislimo si zdaj položaj v Af- riki, kjer obstaja okoli 900 raznih plemen. V plemena so razdeljena domala vsa črnska ljudstva, to je vse negroidno afriško prebival- stvo. Nekoliko drugače je na se- veru, kjer se je pod vplivom Egip- ta, državotvornih Arabcev in pod viplivom Evrope oblUca življenja drugače razvijala. Pa imamo ven- dar v eni najstarejših držav sveta sploh, v polnapredni, polfevdalni Etiopiji še vedno rodovni sistem. To je močan dokaiz, da je temeljni razvoj pri formiranju nacional- nosti ekonomska osnova, ki pa je v Afriki najbolj zaostala. Toda kaikor so te okoliščine po- gosto ovira pri osamosvajanju af- riškega kontinenta, tako so po drugi strani tudi pogoj, da se bodo Afričani lahko hitreje prilagajali naprednemu razvoju, če jih ne bodo bremenile številne vezi na slabe strani vseh družbenih for- macij, ki jih preskakujejo. J. KrašcKvec Življenje Poglejte mi v oči. globoko, še globlje... O, nočete? Se bo- jite, da bi ne vzdržali? Kajti v mojih očeh ni sledov temnih misli in dejanj. Moje oči so sinje in čiste slikarsko platno, pred katerim se obotavljate od- rasli s čopičem in paleto v ro- kah ... In ko doraslem, bo tudi v mojih očeh slika, vaše remek delo, odrasli bogovi, vaša la- stna slika. Morda si tudi jaz tedaj ne bom upala globoko pogledati v velike otroške oči, globoko in še globlje. Pohlep! Človek, ki je ugra- bil otroka, da bi od staršev iz- vabil denar, tak človek ni svoji žrtvi pogledal v oči. Ce ga bo- ste vprašali, še tega ne bo ve- del, kakšne barve so bile rože- nice. Sebičnost! Ce bi vsak dan pogledali v oči svojih otrok, globoko in zamaknjeno, bi jutri ne bili pred sodiščem in z vse- mi paragrafi skušali izsiliti osebno svobodo za ceno razru- šene družine. Slepa strast! Ce bi imela pred sobo vprašujoče oči svo- jega malčka, bi ti žena n". vi- dela v obličju moškega, ki ni oče tvojega otroka, nekaj ta- kega, zaradi česa je vredno po- dreti za sabo vse mostove. Oblastnost! Kateri trinog je gledal v oči krhkega otroka, ko je pognal na bojišče njih očete, poslal nad otroške posteljice jate bombnikov, zraven pa ve- nomer kričal: Za srečo bodočih pokolenj? Castihlepnost! Na kolenu ka- terega generala je sedel otrok, ko je koval strateški načrt za krvav spopad, ki mu bo prine- sel slavo v zgodovini vojn? Slepota! Ne vidite široko za- prtih zenic malčkov, ko se po- govarjate o bodočnosti, ko kia- vrno zaključujete »ja, brez voj- ne ne bo šlo« in prav ničesar ne storite, da bi vsaj drugače upali? Ko vas, odrasli, gledam in iščem odgovor v vaših zbega- nih pogledih, res ne vem kateri ie P'oni? Imata naj rtrokr, ker ste nas teleli? Zato ker želeli ne- kaj, zaradi česu nas imate? Nas Imotf. zato. ke- nas ven- larle 'ri')rnt^ o)oj — ipdR?) jAOiinfiiiuis^nDi \ — [fijojg — ndiojs uia^siiRpd];^ \ — uiAng o)s ■la — 1<»J«lSi "«r»Vo9 — tm orjDnjq3j vfisjvsvadA VM iHOAooao isniAvad londonski vsevedi Skoraj malce čudno, toda resnič- no — londonski vseved ni nihče drug kakor voznik taksja. Na pri- mer, mlster John, ki je podoben sta- ri okajeni pipi »Naša služba je v Londonu najtežja,« pravi, »kajti edino mi moramo vse vedeti.« Crnih »škatelj«. kakor pravijo taksijem, je v Londonu fiOCO Ti so poleg policajev na konjih, dvonad- stropnih avtobusov in običajnega dežja največja značilnost tega ve- lemesta. Vsi so črne barve, vedno neoporečno čisti, vsako leto jih ko- misijsko pregledajo, po desetih le- tih pa gredo v »muzej«, to je, iz prometa. »Mi moramo odgovoriti na vsako vprašanje,« pravi dalje John »Prvi vprašujejo, kje je najboljša francoska kuhinja, kar pomeni, da ■je treba poznati francoske restavra- cije; spet drugi vprašujejo po zaba- ■vi, tretji po dobrih filmih in tako dalje.« Londonskega voznika taksija, ki velja za najsposobnejšega in naj- bolj izobraženega voznika na svetu, pač ne sme presenetiti vprašanje, kje je najkrajša ulica ogromnega Londona. Zanj pravijo, da bolje po- zna vse ulice, trge in avenije kakor Scotland Yard. »V Londonu ne more biti vsakdo voznik taksija,« pravi John. »Pre- den spoznaš vse ulice, krčme, bare in zadnji kotiček londonske perife- rije, bi lahko končal univerzo.« John in njegovi kolegi so morali prevoziti mesto s kolesi in odgovar- jati na vprašanja prometne policije. Pri tem so se naučili razlikovati ulice, ki imajo podobna in celo skupna imena. Šoferji pravijo, daje v Londonu najmanj trideset ulic, v katerih je beseda kng, petindvajset z besedo qween itd. Preden postane nekdo voznik taksija mora s kolesom prevoziti vsaj 5C0-kr3t po deset kilometrov. Na izpitu mora pot'ej vedeti na pa- met vsak hotel, gostilno, klub in podobno v središču Londona, ki ima devet kilometrov premera. In kako dolgo traja taka »šola«? »Vse dotlej, dokler voznik ne po- stane londonski vseved; za to pa je včasih potrebno leto dni in več,« pravi John S S EICHMAN - 'KAVALIR IN SOČUTNEŽ' 2 Adolf Eichman na poti k vrhuncu svoje zločinske kariere. Eichman v svojih spominih želi pokazati, da n egova poslušnost Hitlerju, Himlerju, Heyd chu, Mul- lerju in ostalim krvolokom,-le ni bila do kraja, brezoseb.ia, da so njegova dejanja nosiila »ob?le7.je viteške inteligence«, da je vedno gledal na to, da ne bi zapadel »prostaškemu krvosustvu«. Rad bi imponira!, da je bil poslušen vo- jak, \;dan nemški s'tvari. Skratka ho"e v<;ie neizmerne svinjarije in nečlovečnosti obleči v plašč »ne- izmerne ljubezni do svojega na- roda«. Tako prek'pevajoćo ljube- zen nemškega naroda so izpove- dovali vsi niirnberški obsojenci, ne meneč se za dejstvo, da je tudi nemškemu ljudstvu okoli 8 mili- jonov žrtev bila kaj slaba usluga njegovih vodij. Ko je Eichman leta 1937 prišel s svojega »študijskega potovanja« po Izraelu, kjer se je učil hebrej- ščine, je te svoje izkušnje s pri- dom urorab'ial, vendar ne v ko- rist Zidov. Postal je vodja urada za židovsko vprašanje, ki se je sprva spreminjalo v židovsko razselje- vanje, potem ob vstopu v vojno pa v židovsko množično moritev. Eichman je začel svojo židov- sko kariero v Nemčiji, potem pa je med prvimi rajchovoi odšel v anektirano Avstrijo, ker se je »zgrozil nad dezorganiziranim ži- dovskim žlvljeijem«. Kakor da mu je žal, da je že Dolfusov re- žim storil ne'-aj tega, kar si je štel za svoj privileg i. O, Eichman je bil kavalir. Ko so F>o Avstriji, kakor prej v Nem- čiji plenili židovsko premoženje, j'h ločevali od nr>židovskih zakon- skih drugov, jim preoovedovali »ra^rrno'evanie«, so nesro'čnim Judomobesili rumene šestcrokrake zvezde v črko J. da bi se jih vsak izogibal ko't gobavcev. In tu je Eichman naletel na človeka, ki ni prosjačil za milost, na nekega advokata, ki mu je dejal: — Gospod, jaz nosim to zvezdo s ponosom. — In Eichman je bil zelo »imipre- sioniran«. Dovolil mu je izjemo- ma, da se je brez težav izselil. Kako zelo ganljivo? Kakšna mi- lost. Namesto v taborišče, brez premoženja tv izgnanstvo. Tako spremembo v monotonosti si je gospod polkovnik SS pač lahko pnvoščil. Zelo »tankočutna« je zgodba o nekem Zidu, ki je bil (kakšna iro- nija?) esesovski narednik. Taka izjema ni mogla biti koristna in Eichman mu je priporočal naj ra- je pobegne v Švico. Možak je dis- ciipLnirano ubogal v zaupanju, da bo prehod po zar,-^tovilu varen. Toda tokrat velik gospodar Zidov naenkrat ni imel več nobene moči. »Nekaj je šlo narobe, piše v spo- minih, ta dobri fant jo je na meji skupil«. Sicer pa Eichman ne streže zgolj s takimi posameznimi »ka- valirstvi« v času, ko so stotisoči Zidov potovali v naglo ali poeasno smrt. Eichman je bil »hudo obouit- Ijiv«. V spominih se zgraža nad prizorom, ko se je »prvič« srečal Takole so sc postavljali »vitezi« nemške radrase nasproti golorokim ju- dovskim ženskam in otrokom v waršavskem getu... z grozjotami, ki si jih je izmislil nek navaden pvolicijski kapetan. V Maidaneku pri Lublinu na Poljskem so stlačili v hermetično zaprto kmečko hišo veliko skupi- no Judov in notri spustili strupe- ne izpušne pline iiz nekega mo- torja, ruske podmornice. Nikoli bi si ne predstavljal, pravi Eichman, da bi bilo kaj takega potrebno, v tehničnem smislu besede«. Eichman se je »zgražal«, kako je Globotschnik v Lublinu po- končal četrt milijona Judov. Silno zanimivo je to, da se Eichman ne izjasni, da pogromi nad Zidi niso potrebni. Ne, on je poslušen nacist in smatra, da je v dani situaciji (ki ni bilo več mo- goče misliti na ustanovitev ju- dovskega rezervata na otoku Ma- dagaskarju) treba Jude fizično iz- trebiti. Slo mu je le za finese. V Minsku so ipred njegovimi očmi prisilili 5000 judovsfkih žena in otrok, da so pasikakali v prepad, potem pa so z roba prepada le površno prerešetaM rjesrečno mno- žico v globeli. Celo to. Ob tej priliki je mislil na svoje otroke?! Pa vendar je odšel nazaj v Berlin k svojemu šefu po nova morilska povelja ... Nemec v prvi vrsti Nemec, po- tem vse drugo. PRIHODNJIČ: EICHMAN OVA KUPČIJA Z OGRSKIMI ZIDI