Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in polti dostavljen ist 5 Dtn. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru hs' I>ONEl)E£JSKI VENEC Uredništvo. Kopitarjeva ul. it. 6'Ill. Telelon št 2050 in 2996 — List izha-ia vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179 Telefon štev 2992 Smuške tekme na Planici brez Norvežanov Avstrijec Bradt tOl m, Novšak 89'|2 m Tekmam je pri sijajnem vremenu prisostvovalo okrog 16.000 tj udi Planica, 15. marca. Enajst vlakov, 135 osebnih avtomobilov, 9 motorjev s prikolico, 11 solomotorjev, 11 avtobusov ki 5 tovornih avtomobilov je pripeljalo danes dopoldne v Ratečc-Planico na tisoče ljudi, tako da se jih je z onimi, ki so prišli peš iz bližnje okolice, na-Dralo najmanj 15.000 gledalcev pri današnph skakalnih tekmah. .........., . Med gledalci smo opazili bublianskega nadskola dr. Gregorija Rozmana, ki je blagoslovil skakalnico, komandanta planinskega polka polkovnika Lukiča, ki je zastopal Nj. Vel. kralja, ministra brez portfelja dr. Miha Kreka, ki je zastopal vlado, bana dravske banovine dr. Natlačena, dalje dr. Stciano-viča, ki je zastopal ministra za telesno vzgojo naroda, načelnika Milutinoviča, ki je zastopal ministrstvo za telesno vzgojo, generala Radosavljeviča, ki fe zastopal ministra za vojsko in mornarico, pomočnika glavnega železniškega ravnatelja Cugmusa, kompletno jugoslovansko-avstrijsko železniško delegacijo, generalnega konzula ČSR dr. Resla, ljubljanskega mestn. župana dr. Juro Adlešica, dr. Lut-terja, zastopnika avstrijske športne in mladinske fronte iz Gradca, poštnega ravnatelja dr. Vagajo in druge odličnike. Udeležili pa so se tega športnega dogodka tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu g- dr. Koser s svojo soprogo, vice-konzul dr. Rankl, nemški konzul baron Hahn, vodja eksoe-dicije in organizator dr. Schleichcr, ki je pripeljal * seboj iz Avstrije nad 700 ljudi. Šhol dr. Rozman blagoslavlja skakalnico Okoli pol 11 je vojaška godba zaigrala državno himno, potem pa Molitev«, nakar je prevzv. nadškof dr. Gregorij Rožman blagoslovil novo urejeno skakalnico. Po blagoslovu je zaigrala godba državno himno, nakar jc dal starter znamenje za »o-tkusne skoke. Poskusni skoki , Poskusne skoke so izvedli skakalci samo s tri-cetrtinskim zaletom. Prvi sc jc zopet spustil naš odlični Novšak, ki je skočil sigurno 72 metrov. Za njim je skočil Avstrijec dr. Reinl 67 metrov s padcem, nato Čehoslovak Budjark, ki se je pognal 73 metrov daleč. Sledili so Švicar Leuba, ki je pri 55 metrskem skoku padel, Čeh Vrana 60 metrov, Avstrijec Aschenvvald 68.5 m, Švicar Lassieur 61 metrov, Avstrijec Holl 71 metrov, Rieger 58 metrov, Čehoslovak Lukaš 61 metrov, Avstrijec Bradi 72 metrov in njegov rojak Mayer 64 metrov. Glede potrebe poskusnih skokov, ki so bili nujni še prav posebno zato, da se privadijo vsi skakalci veliki skakalnici, ker niso imeli poprej nobene možnosti treniranja, ni potreba izgubljati besedi, ker mora vsak novi skakalec preizkusiti skakalnico, pa če je tudi najboljši mojster. Mnogoštevilnemu občinstvu sta zelo ugajala naša tekmovalca Novšak in Pribošek. Kje so Norvežani? Največje zanimanje pa je seveda vladalo za Bastop Norvežanov, ki zopet niso nastopili niti iz-ren konkurence. Kaj je prav za prav vzrok temu nerazumljivemu postopanju, je zaenkrat zavito še r temo. Treba pa bo s temi ljudmi enkrat priti na čisto. Slična stvar kakor lani, sc je ponovila tudi letos. Prvič so se Norvežani zelo obirali in so šli zelo pozno na skakalnico, šele okrog pol 11, ko so bili že vsi drugi na vrhu. Drugič pa niso nastopili niti izven konkurence. Norvežani kljub dovoljenju svoje zveze niso hoteli nastopiti, ker so hoteli sami odločiti, kje naj nastopijo, to se pravi, kje naj izvršijo spust na most, kar pa jim sodniški zbor ni hotel dovoliti. Ni naš namen raziskovati, kje je prav za prav vzrok, da se je ponovno kaj takega zgodilo, toda samo ugotavljamo žalostno dejstvo, da Norvežani niso niti pri poskusnih skokih izven konkurence nastopili. Saj tudi naša Zimskošportna zveza nima vedno vse prav, toda tako se pa prav gotovo ne sme postopali napram njej, kakor so to storili Norvežani, Naši Zimskošportni zvezi priporočamo, naj napravi enkrat za vselej konec takemu početju, kajti občinstvo se je pripeljalo gledat ska- Franc PriFošek kalne tekme zlasti zaradi Norvežanov, ni pa prišlo gledat kapricc posameznih tekmovalcev; to velja za vse, pa tudi za Norvežane. V športu smo in moramo biti vsi enaki, kajti za vse morajo veljali iste norme in ludi za najboljše nc sme biti izjem. Ne glede na to du je F1S sklenila, da ne dopušča skokov na skakalnicah, ki nosijo nad NO metrov, se ne moremo sprijazniti s početjem isle mednarodne zveie, ko na eni strani prepoveduje velike skakalnice, na drugi strani pa Norvežani skačejo na velikih skakalnicah 00 metrov daleč. Za planiško skakalnico si vzgojimo domačih tekmovalcev Pa ludi o društvu rPlanicac hočemo nekaj spregovoriti. Nismo proti velikim skakalnicam, ravno nasprotno, saj propagiramo šport in kot taki smo veseli vsakega napredka v športu, zlasti v naši domovini. Resnici na ljubo pa je treha na drugi strani priznati, da je postopanje tega društva malo zgrešeno. Oe hoče imeti to društvo tako veliko skakalnico, kakor je planiška, katere se, kakor že omenjeno, vsi pravi športniki iskreno veselimo, potem jc prva in najnujnejša potreba, da si vzgojimo kader lastnih tekmovalcev, ki bodo lahko dosegli približno take uspehe kakor drugi narodi. Kn bomo imeli sami dovolj sposobnih skakalcev, potem naj bi šele prirejali skakalne tekme na mamutskih skakalnicah. In če bomo to napravili, ne bomo potrebovali prav nobenih tujcev, kvečjemu kakšnega posameznika in še tega samo za reklamo. S tem pa nikakor nočemo zmanjšati zmožnosti naših odličnih skakalcev, kakor sta n. pr. Novšak in Pribošek, ki sta nadvse častno zastopala našo domovino na tej mednarodni tekmi. Skoki v konkurenci Ker Norvežanov še ni bilo na starlu, je vod-slv odločilo, la sc prično skoki v konkurenci. To je bilo potrebno še zato, ker so bili tako gledalci kot tekmovalci že nestrpni zaradi dolgega čakanja. Konkurenčni skoki so izpadli takole: 1. dr. Reinl (Avstrija) 67.5, 84 m; 2. Badjura (CSR) 78, 86 m; 3. Leuba (Švica) 58, 65 m; 4. Vrana (CSR) 03, tki m; 5. Pribošek (Jugoslavija) 63, 63 m: 6. Novšak (Jugoslavija) 69.5, 77 m; 7. Aschenvvald (Avstrija) 70.5. 70 m. 8. Lassier (Švica) <>4. 71 m; 9. Holl (Avstrija) 72, 85 m; 10. Rieger (Avstrija) 71, 80 m; 11. Lukaš (CSR) 63, 63.5 m; 12. Bradi (Avstrija) 79, 78 m; 13. Meyer (Avstrija) 61, 65 m. Po drugih skokih so biti konkurenčni skoki, ki niso prinesli nič kaj posebnih uspehov. Rekordi padajo »Mislila sem namesto Norvežanov skakati, da M ljudje prišli vsaj na svoj račun, pa so me zavrnili.* »Zakaj pa?« »Bali so se. da se ne hi skakalnica podrl«. Največje zanimanje je vladalo seveda za popoldanske skoke, ki so bili napovedani za drugo uro in v katerih naj skakalci pokažejo, ali je mogoče obstoječi svetovni rekord porušiti. To se je vrlim fantom iz Avstrije posrečilo in kar je najvažnejšo, brez Norvežanov, lorej brez onih mojstrov,' ki veljajo za največje favorite v smučarskih skokih. Nov svetovni rekord Prvi skoki so bili sicer nekoliko krajši, so pa že dali slutiti, da bo danes padel svetovni rekord. To se je v resnici tudi zgodilo. Avstrijec Bradi je s skokom 101 meter postavil nov svetovni rekord. Značilno pri teli rušenjih je dalje dejstvo, da sla bila izmed 20 skokov lo dva padca. To je potrebno poudariti zlasti radi tega, ker je rekord postavil Avstrijec brez konkurence severnjakov in pa zato, ker je prvi skok. ki ga je dosegel, od-nosuo, ki je presegel z njim 100 metrov! V ostalem smo že pripomnili, da je bilo vseh skokov 20 nad 70 metrov, 12 nad 80 metrov, o nad 90 metrov ter eden nad 100 metrovuspeh, ki ni bil doslej še nikdar na svetu dosežen. Nov jugoslovanski rekord Največji uspeh pa je dalje za nas skok našega odličnega Novšaka, ki jc postavil nov jugoslovanski rekord. '?Ai par dni smo slutili in napovedovali, da bo naš Novšak postavil ob priliki današnjih tekem nov jugoslovanski rekord. To se mu je celo dvakrat posrečilo. Prvič je pri treningu /boljšal Sra-llllov rekord od 72 lil na SI metrov, danes pa je pognal kar na 89.5 metrov. Novšak zasluži našo najlepšo zahvalo iu priznanje! Avstrijci so hili sijajni Ne smemo pa |>ri tej priliki pozabiti odlično forme Avstrijcev. Oni so danes popolnoma nadomestili Norvežane. Naše ljudstvo, ki je obsojalo, dn Norvežani niso nastopili, je bilo zelo -ado voljno z uspehi naših fantov na eni ter z uspehi Avstrijcev, ki so zrušili svetovni rekord, na drugi strani. Gledalci so prišli na svoj račun, saj so videli skok nad 100 metrov, ki so ga že dve leti težko pričakovali. Tudi avstrijskim borcem smo hvaležni za njihovo požrtvovalnost. Rezultati skokov za največjo dolžino pa so: 1. Bradi (Avstrija) 88, bil m (nov svetovni rekord); 2. dr. Reinl (Avstrija) 87. 98 m; 3. Asehenvvahl (Avstrija) 7(>, 9o onih poteh, po katerih so šle politične stranke zadnja leta. Zagotovim vam lahko, tla ni iiili glede taktike niti glede osebnosti luooslovanska radikalna zajednica ne bo šla no teli poteh. Pred seboj ima predvsem našo politično ideologijo, naše politič-ne cilie in naše politične poolede, ki se imajo izvajati po ljudeh, ki so vredni zaupanja, ki so moralno močni, in ki imajo jasen pogled iu ki bodo v vsem svojem delu iskali prave in edine osnove med narodom, ter ustvarjali od snodaj zdravo, močno in silno iiolitično organizacijo. Ko se jc odobravanic noleolo, je minister govoril o polihčnenm položaju, ki jc nastal po zadnjem dooodku v parlamentu, in prikazal nu nevarnost, ki sc ie pojavila spričo gotovih fašističnih elementov, 'zrnz.il ie radost, da la njihova akcija ni uspela. Govoreč o samem alentalu na minislrskeoa predsednika je dejal: Ni se streljalo samo nn osebo predsednika ministrske«« sveta, nego so padli streli tudi proli politiki, ki jo on tako vztroino, konsekventiio in iunaško vodi in izvaja. P*dli so slreii proli politiki, državljanskih svoboščin in ureditve razmer ler ustvarjanja boliših ponojev v živjenju. Padli so streli proti demokraciii. Proti koncu svoiena govora ic obrazložil delo iri orortrnm kraljevske vlade zu izboljšanje gospodarskih razmer Posebej se je zadržal pri vprašanju ob razdolžifvi kmetov, o problemu, ki zahtevo resen in vsestranski premislek. Oovor g. ministra je bil sprejet z vso pozornostjo ter z velikim odobravanjem in vzkliko-njem Po zborovanju je imel g. minister kratko konferenco s svojimi političnimi prijatelji, ki so ga nato spremljali nn njegovem povratku v lici- •Mi treniraš za 110 metrski skok?« g rod. — Preiskava o atentatu Belgrad, 15. marca. m. Radi razjasnitve ozadj* poskušenega atentata na predsednika vlade iti zunanjega ministra zaslišuje tukajšnja policija še vedno lako poslance, ki se omenjajo, da so pri tem atentatu sodelovali, kakor tudi vse ostale osebe, ki so bile količkaj informirane o pripravah za la atentat. Tako je bilo včeraj zaslišanih nad 20 oseb. Kakor smo žc poročali, so naše oblasti polom zunanjega ministrstva zahtevale od češkoslovaških oblasti izročitev poslanca Tase Dinica, ki ie bil. kako!1 znano, voditelj teroristične organizacije Pot*. V par dneh se pričakuje njegova izročitev, kajti, kakor znano, jc Jugoslavija sklenila s ČSR konven cijo tudi o izročitvi političnih krivcev. Prevalje na dražbi Kakor smo že poročali, so na Prevaljali na dražbi vsa posestva ilirske rudarske družbe, /.ani-nianje za poedine skupine ni preveliko, ker so zu nanji kupci popolnoma izostali in se udeležlljeji dražb samo domači ljudje. Posamezne nepremičii ne gredo po večini visoko nad cenilno vrednosti Do sedaj se je. prodalo 35 nepremičnin, večinon posestva, gozdovi in nekaj hiš. Razburjenje je, t, kor j>ri vseh dražbah, seveda velikansko. Kroži tudi najrazličnejše govorice; v koliko pa so n nične, bo dokazal šele razvoj dogodkov. Ko I dražba končana, bomo o stvari še natančno p-ročali. Nemčija pride v London kot enakopravna med enakopravnimi Urnimi. 15. marcu. Reuter poroča iz Berlinu, ila izhaja i/, dobro poučene struni v zunanjem ministrstvu vest. ila l>o Nemčija sprejela povabilo Sveta Zveze narodov, ila sc udeleži njegovega zasedanja v Undonii. Toda nemški pritrdilni ndgn >or. ki je odšel iz Berlina že nocoj jutri zjutraj, ni brezpogojen izjavila, da bo seji Sveta vala kot svobodna, pravno sedi med se je nocoj sestal 1« v kadil je teti sO in bo objavljen ker lin nemška v laila Zveze narodov prisostvo-nendvisna država, ki enako-enakovrednimi državami. Hitler s svojimi zunanjepolitičnimi svetovalci, med katerimi jc treba omenili liiibelsa, (iii-ringa in Neuratha. Seja je trajala tr, polne ure. (iiiring se je proti vil nemški udeležbi, toda zmn-eala je zuiernost zunanjega ministra, ki mu uspelo. da je naslikal mednarodni položaj, v tereni se Nemčija nahaja, i takih barvali. Hitler končno pristal nu njegov predlog, dn se udeleži Sveta ZN. Nov Hitlerjev govor: „Zaupam samo v nemško silo" Monakovo, 15. marca. »Ze od torka sc vrši r,o vsej Nemčiji mrzlična volilna kampanja, ki sc ima zaključiti v kratkih 14 dneh z novim plebiscitom. Vlada je šla v »volilno borbo« / geslom o popolni enakopravnosti Nemčije, opirajoč sc pri tem na simbolično vojaško zasedbo Porcnta. Ze nekaj dni so povsod večji in manjši volilni shodi V volilno kampanjo jc posegel včeraj tudi kancicr Hitler, ki bo imel, kakor sc napoveduje šc okrog 10 velikih volilnih shodov, med drugimi \ Kolnu, Hamburgu m Berlinu. Vrsta njegovih shodov se je pričela včeraj v Monakovcm. Na lerczijini livadi sc jc snoči žc dolgo pred 20. uro /bralo okrog 200.000 zborovalccv. Pred zborovanjem so defilirale iinmo mas čete hiilcricvske mladinske, napadalne organizacije in razne druge skupine / godbo in zastavami. Ii dcfileu m parade so bili tolko bolj zaželjeni, ker sc je moral shod odgoditi kar za poldrugo uro Do odgoditve je prišlo zaradi tega, ker tc nemška vlada od sveta DN nenadoma dobila poziv, da pošlje svoje zastopnike v London. Zato so se kar v Monakovcm zbrali vs iglavni nemški vodje na kratko konferenco. Konferenci so prisostvovali poleg Hitlerja zunanji minister Neuralh, v. Biilovv, šef angleške sekcije v nemškem zunanjem ministrstvu Diikopf tn hillcrjevi diplomatski pomočnik Ribbenlrop. Politični krogi niso prikrivali iznenadenja spričo vabila Nemčije v London Vsekakor niso znani sklepi, ki so bili spre-' na tej konfcrcnci, Hitler in voditelji stranke ostali nato šc vse do 21. ure v stalni telefonski /vezi / zunanjim ministrstvom v Berlinu. Šele ob 21.30 jc Hitler prišel na zborovanje. Pozdravili .so gn /. 31 streli iz topov. Zborovanje ie otvoril vodja stranke za bavarsko deželo Wa-gner. Nato jc govoril Hitlc- pred več ko 200 000 ljudmi. Najprej jc pojasnil, kako je prišlo do tega, du ie doslej nemški narod trikrat pozval, da javno izpove svoje mnenje o državnem vodstvu in zakaj se jc tudi tokrat odločil, da ga ponovno poprosi za zaupanje. V klenih besedah ic podal sliko onih dni, ko jc narodnosocialistična stranka prevzela oblast v državi. Vsa država sc jc tedaj znašla pred prisilnim stečajem. Ves narod kvalificiranih delavcev je bil na tem, da postane narod sezonskih, slučajnostnih delavcev. Bili -o dnevi, ko noben človek ni hotel sprejeli nikoke odgovornosti Korenike strankarskega gospodarstva je bilo treba izruvati in uničiti, da ic lahko nemško življenjsko steblo prišlo do zraka in sonci, in odtlej so sc razmere v Nemčiji stalno popravljale. Nadalje ic dejal: Imeli smo simpatije in srno jih izgubili. Meni pa ni do simpatij. |az hočem, do se nemški narod spoštuje. )az nosim nasledstvo preziranja, ki ga je svet kazal napram mojim predhodnikom. Treba mi jc bilo mnogokrat poguma za ono, kar sem storil v teku zadnjih Ireli let. Nikoli nisem kapituliral. Zastavil sem si nalogo, da povrnem nemškemu narodu svobodo brez zahrblnosti, brez preračunanih zvijač, nego z zaupanjem v nemško silo. Zato pravim nemškemu narodu: Le tvoja lastna m o č I a h k o spremeni tvojo usodo. Nisem obnovil vojske, da bi se igrali vojno, ali ker ne bi si želel miru, nego zaradi tega, kor nočemo biti napadeni. Mislim, da nc more biti miru dokler vsem narodom ne bo priznana enakopravnost, in se iim lako nc izkaže spoštovanje, kakršnega zaslužijo. Naša pol v svet je začrtana, pa naj nas danes smalrajo še za lako manj vredne od ostalih. Ne zahtevam ne laskanja, ne komplimentov, nc groženj, kol mandatar nemškega naroda imam samo eno željo, da bi se mojega imena spomnile bodoče generacije. )az verujem v pomirje-nje sveta. Kako naj bi sc obnovil red na svetu, ko pa sc neprestano misli le na maščevanje. — I5. S to uredbo je mobiliziranih približno 2(1(1.1*00 mož. V zvezi s (cm pravijo v inozemskih krosih, ila hoče Mussolini. ki vsled svojih zmag v Abesiniji gotovo ne potrebuje njn-čeni svo;ih abesinskih armad, -(urili i-e notrelinn, ila hi bil pripravljen. Fe hi sc v F.rropi položni poslabšal vsled najnovejših dogodkov na iiemško-franenski meji. Sicer Italiia nima namena vodilno posegati i In -por. dokler ie še v razvoju, toda njen mednarodni položni hi zahteval ila pri nn-oslrilvi nemško-fraumskih ndnošiiiev Italija Venere ne piiilnir.i. marveč stopi oh »iraii Francije vsaj z moralno podporo. V In s,rlio bi bila nova arininbi •-» jih Nemci zavzeli, ('c hi liili Nemci takrat zmagali, ne more bili uikukegii dvomil, ila bi vsilili premagancem mnogo težje pogodile, kakor jih je določala versnj-.kn pogodba. Nemciin jc bila premagana. pa Fcprav noče pozabili, na bremenu, ki ji jih je naložil la pora; se ho morala sprijazniti s tem. iln bodo oni. ki jili jc nekoč napadla, storili vse za s\ o jo varnost ler da ne lioilo nikoli dopustili, ila hi se povrnilo In. kar sc je nekoč zgodilo. Načrte dr. Hodže so Budimpešta. 15. marcu. AA. Snoči ob 2!t.l5 sla se avstrijski zvezni kiuicelur dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger-Wnlnslimi-jeta ietniške taktike. Njuni oddelki neprestano napadajo italijanske straže in manjše oddelke. Manjše čete so prodrle celo do ceste, ki vodi i/, Adue v Asmaro in neprestano nadlegujejo italijanske vojaške transporte. Prav lako napadajo italijanske tovorne avtomobile tudi na cesti, ki vodi v Adigrat. Med leni je cesar |iris|iel na severno fronto, kar je napravilo na vso zbrano vojsko zelo dober vtis. V London so prispele tudi vesti, da je bivši odpravnik poslov Abesinije v Rimu Afevorg odpotoval v Ženevo z važno misijo. Pred kratkim je liil v posebni avdijenci jv r i abesinskem cesarju v glavnem slami abesinske vojske. Prizadeti politični krogi komentirajo In nic»ovu potovanje na vse mogočo načine. Nemčijo za gibala letu Kima, ki je iztirjeno Avstrijo takoj zopet spravil nazaj na tir italijanske podonavske politike. Tu |ia je znana in se zadnje čase ni čisto nič spremenila. Njena vsebina ie sledeča po heseduh odličnega inozemskega diplomata v Pešli: Italija potisnila Avstrijo na siari (tir Vodstvo jiodouavskc politike naj osluue v lokali italijanskega bloka, to je Italije, Avstrije iu Madjarske. ki so Inui v marcu sklenile v Rimu rimski ali italijanski blok in ki g« hočejo letos, šc razširiti in |)oglohili. Zatorej ne gre. ila bi se Po-iloniivje organiziralo na (a način, da sc posamezne države rimskega bloku približajo Mali zvezi posamezno. ali pa da se ves rimski blok približa Mali zvezi iu sprejme njene ideale, marveč je po-slopek ravno nasproten. Rimski blok ostane to. knr ie. Podonavje pn je treba organizirati laku. ila se rimskemu bloku pritegnejo ali posamezne države Male zveze, ali Fe mogoče, sploh vsa Mala zveza, ki bi sprejela ideale italijanske (razveze o gospodarskem in političnem sožitju v Podonuvju. Nadalje pravi Kalija, da sedaj ui čas za razgovore o organizaciji Podonavja. Italija svojih nalog v Afriki še ni končala. Abesinska vojna teče dalje in bo še nekaj časa trajala. Dokler abesinski s|)or ni urejen iu je Italija zaposlena v Afriki, jc vsako govoričenje o Podonuvju nepotrebno, šele, ko ho Kalija prišla nazaj i/. Afrike, bo mogoče sesti za mizo in resno govorili o tem. kako naj se Podonavje organizira tako. du nikdo ne ho zapostavljena Schuschnigg in Gonibos sta torej na svojem tukajšnjem sestanku zgolj ugotovila lo politično črto, ki naj ostane neomajna in ki naj se prihodnje dni v Rimu še bolj slovesno podčrta. Sliši se, da bo poudarek, ki ga bodo dali v Rimu, dobil še posebno obliko. Rimska vlada namerava baje v imenu italijanskega bloka povabiti vse podonavske države nn neko podonavsko konferenco, o kateri vsakdo ve. ila ue bo nič prinesla in ničesar dosegla, dokler abesinski spor ne ho pri kraju. Odkar je Hitler ponudil Avstriji nenapadalni pakt. je položaj čis(o drugi. Dr. tloilza jc s svojimi načrti zalonil. Sedaj nastopijo drugi govorniki. Belgrad. 15. marca. m. Tudi v teku današlijf* nedelje je bilo po vsej državi mnogo političnih shodov iu konfeienc. ki so jih jiriredili tako JRZ, kakor tudi stranke lako zvane združene opozicije. .Ilf/. je imela več konferenc v Belgradu, nadalje v Arandjelovcu ter v večjih mestih v Bunatu. Na shodu JRZ v Belgradu je govoril minister za gozdove iu rudnike Juraj Jankovič o programu nove |>olitičiie stranke, o sedanjem političnem jh>-lo/.aju ter |Kizival ljudstvo, naj se strne v vrste JRZ. Na shodu v Arandjelovcu je govoril minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, na shodu v Bunatu |)a so govorili minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Itogič ter |>oslancn dr. Vojn Janjič ter Drugoillir Stojadinovič. Opozicija |iu je imela shoda v Kruševcu in Kragujevcu. Slovensko prosvetno delo v Belgradu Belgrad, 15. marca. m. Danes popoldne je tukajšnje Prosvetno društvo priredilo v dvorani za katoliško cerkvijo v Krunski ulici prosvetni večer, na katerem je predaval o narodnih manjšinah gospod Franc Smodej. V daljših izvajanjih ie g. Smo. dej govoril o velikih krivicah, ki se gode našim narodnim manjšinam v Avstriji in pod Italijo, kakor tudi o velikih skrbeh, ki jih posvečajo tuje države njihovim narodnim manjšinam pri nas. Govornik je dejal ob koncu svojih izvajanj, da se mora v našemu narodu ponovno vzbuditi čut do svojih rodnih bratov, ki ječijo onstran meja. Belgrad, 15. marca. m. Tukajšnje Društvo Slovencev je ob 30 letnici Simona Gregorčiča priredilo snoči Gregorčičev večer, na katerem je imel o goriškem slavčku predavanje gospod Slavko Savin-šek. Na sporedu so bile nato recitacije in deklama, cije Gregorčičevih pesmi. Comedie Francaise v Belgrada Belgrad, 15. marca. m. Davi je prišla semkaj skupina članov Comedie Francaise«, ki bo gostovala nocoj v tukajšnjem gledališču. Skupina francoskih igralcev si je tekom dneva ogledala mesto, ob 13 pa ji je bilo jirirejeno svečano kosilo v francoskem poslaništvu. Jutri bodo francoski igralci položili venec na grob padlih braniteljev Belgrada in na francoskem pokopališču. Ob 17 bodo v francoskem klubu recitirali odlomke iz del najvažnejših francoskih .pisateljev. Ob 21 zvečer pa odpotujejo iz Belgrada. — m mm ■umuicttobjmu inaiim— — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen ž.clodcc ko/urcc naravne »Franz Josef grenčice«. Akademija na čast Masaryku v Belgradu Belgrad. 15. marca, nem gledališču je pod kneza namestnika Pavla čeških 1 i u" v .lugoslav ni. V tukajšnjem Narod-pokroviteljsivoni Nj. Vis. jniredila Zveza jtigoslov,-svečauo akademijo na čast |)rveinu predsedniku češkoslovaške repul>like Tomažu Masarvku in sedanjemu predsedniku dr. Benešu. Akademiji so med drugim prisostvovali odposlanci adjutanl general r.oInk-Anlič. predsednik senata dr. Ljuliomir Tomašič, predsednik skuji-ščine Stevun Cirie, prosvetni minister Dobrivoj Slošovič, vojni minister arm. general Maric. Udeležili pa so se je tudi vsi poslaniki Male zveze, Balkanskega sporazuma in Francije. Akademijo je otvorila godba kr. garde z obema himnama. Nato je v daljšem govoru obrazložil predsednik Zveze jugoslov.-čeških lig v Jugoslaviji ilr. Kosta Ktniia-nudi zasluge obeli državnikov za češkoslovaško republiko ler za slovansko sploh. Za njim je govoril češkoslovaški poslanik nu našem dvoru dr. Girsa in vseuč. prof. dr. Novak. Belgrajske vesti Belgrad. 15. marca. m. Jugoslovansko novinarsko združenje sekcija Belgrad ie jnielo danes redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen ves stari odbor s Kuztnicem na čelu. Belgrad, 15. marca. m. Danes je bil tukaj ob navzočnosti gostov iz ČSR in Poljske blagoslovljen Dom železničarjev in brodarjev. Sofija, 15. marca. m. Dne 23. t. m. se bo pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti bivšemu notranjemu ministru Krumu Koievu in polkovniku Kalenderevu, ki ju državni to/.ilec obtožuje vsled prevrata po čl. 8 zakona o zaščiti države, ki določa smrtno kazen. AH Albanija potrebuje Italijo aH !e Italiia Albanijo? Atene, 14. marca. AA. Razmerje Albanije do Italije je kazalo pred obnovo pogodbe obeležje, kakor da je Italija Albaniji potrebna. Ta oznaka je po splošnem mnenju prece; dolgo trajala. Posebno važnost pa je dobila s sklenitvijo pogodbe 1. 1927. Sedaj je mogoče reči, da sc je položaj Albanije v tem oziru prcccj izpremenil. Sedaj se v Tirani smatra, da je Albnnija potrtbia taliji. Raziskovanje novoodkritih vrelcev petroleja in drugih pri-rodnih bogastev, pristaniška dela in intenzivna preureditev albanske vojske so očividca znamenja, da postaja Albanija Italiji čedalje potrebnejša in če-dc'je važnejša. To naziranje prodira tudi v albanskih listih, ki o tem žc odkrito pišejo, l ako izvaja uradni list .Besa-, da denarja, ki De po novi po- godbi prišel v Albanijo, ni mogoče več tolmačiti kol poizkus pridobivanja albanskega naroda za neke dalekosežne politične načrte na Balkanu, marveč da gre za navadno trgovino z bogatejšim družabnikom, ki pa je zdaj zaiel v odvisnost od svojega revnejšega družabnika. Značilno je, da se je pogodba z Rimom obnovila v času, ko so albanske trgovinske zbornice v Tirani, Argirokastru, Korci in Skadru razpravljale o uvedbi moratorija za vso državo. Zanimivo ej takisto, da so albanski listi pred obnovo pogodbe zahtevali, naj se odpovedo vse trgovinske pogodbe, v kolikor so bile za Albanijo škodljive. Pri tej priliki se je precej jasno navajalo tudi dejstvo, da je trgovinska pogodba z Italijo škodljiva, ker vpliva na vse gospodarsko in politično življenje države. Mi - in koroški Slovenci O priliki, Uo je avstrijski kancler Schuschnigg obiskal koroške Slovence, premišljujemo, če je avstrijska vlada storila njim nasproti svojo dolžnost. In pravimo, da jc ni storila. In res je ni storila. Priznali pa moramo, da jc to. da jc kancler prišel nalašč med koroške Slovence, nekaj posebnega, vsaj nekaj nenavadnega. Nekaj dobre volje se v tem obisku kaže vsekakor. Vprašamo pa ob tej priliki tudi, če smo mi sami storili svojo tozadevno dolžnost. Že takrat je nismo storili, ko je Koroška Slovenska še v zraku visela, čigava po vojni bo. Bila je neodpustljiva lahkomiselnost od naše strani, oziroma od strani tistih velmož, ki so bili takrat pri pri nas na oblasti, da niso dali Koroške zasesti. Češ, da ne bo mogel Koroške prehraniti, je takratni naš prehranjevalni »minister«, patentirani narodnjak, Koroško zapravil. Kakor da bi Koroška sama ne imela nobenega krompirčka! Lahkomiselni smo bili tudi ob plebiscitu Mi smo delali velik hrup in imeli zrnato že v žepu; Ncmci so pa delali lepo na tihem, intenzivno, podrobno, vztrajno in so zmago iz našega žepa vtaknili v svojega. In kaj so pred plebiscitom počeli naši ljudje na Koroškem, o tem vedo koroški Slovenci peti žalostno pesem. Toda vse to so žc tempi passali — stvari, ki se ne dajo več nazaj priklicati. Ali pa vsaj zda) storimo svojo dolžnost? Kaj menile, se li sme to vprašanje lavno zastaviti: Ali ni slovenske koroške inteligence preveč izven Koroške? Ali bi res ne moglo neka) teh gospodov živeti med svojimi ožjimi roiaki? Srajca jc vendar životu bliže ko suknja. Ka) hoče ubogo ljudstvo samo brez voditeljev? Seveda vcl)a isto o Primorski. Duhovniki, ki so doma tostran mt?|e, pa jih ie konec voine zasačil onstran meje, so še danes vsi tam v službi ubogega ljudstva — razen onih, ki jih jc oborožena sila sem pognala ostali pa pravijo, da ljudstva vendar ne morejo samega pustiti in se zanj žrtvujejo do skrajnosti. To je rodo-ljubje, to ljubeezn do naroda! Polom pa: ali bi se res ne dal napravili na ] avstrijsko vlado prilsk, da bi uredila razmerje do I koroških Slovencev primerno razmeram Nemcev v ' Jugoslaviji? Kake privilegije uživajo li! Koliko šol I imajo, celo gimnazije in učiteljišča! Kake ugodnosti ' uživajo Kočevci v svoji mali deželici! Ti se nam ; pač lahko rogajol Saj narodna pravičnost je lepa reč, a pravičnost res mora bili! Pravičnost na obeh j straneh. Ni pa znano, da bi sc bile kdaj od naše j strani stavila Avstriji resna alternativa: ali — ali! i Ali daste vi našim rojakom iste ugodnosti — ali I pa jih vzamemo mi vašim! Kaj bi bilo laže kakor to? In vendar ni znano, da bi se bilo kai takega kdaj le resno poskusilo. To bi bilo tem laže, kolikor več je tukaj Nemcev kakor tam Slovencev in kolikor večje ugodnosti Nemci pri nas imajo. Sto kilogramov z lahkoto odtehta deset Ncmci, ki imajo tako skrb za svoje rojake, raztresene kjerkoli, ne verjamemo, da bi bili tako alternativo mogli kratkomalo prezirati. Ako pa sc ie kdaj kaj takega od naše strani poskusilo, bi bilo zanimivo zvedeti, kdaj in kako in zakaj da ni bilo nobenega uspeha. Ne moremo verjeti, da bi bilo to mogoče. Ako je res, da dunajska vlada brez mednarodnega pritiska za Slovence ne bo nič storila, moteni bi bilo pritiska vendar pričakovati najprej od naše strani. Od koga naj pričakujemo pritiska, če ga sami nič ne delamo? Ako se od naše strani za naše rojake ne stori vse, kar je v naši moči. oziroma kar je prav lahko — ali je mogoče v greh šteti tujcem, če ne čutijo potrebe, da bi vračali pravičnost za pravilnost? Pravijo, da se vsakemu narodu lako god;. kakor zasluži... Quidam. Primorske vesti Novo mesto v italijanski Dalmaciji I Novo letališče v Vidmu Tudi ribištvo spada med ono stroke produkcije, v kateri hoče Italija postati kolikor toliko neodvisna od inozemstva. I.eta IW jc bilo \ Italijo uvoženih nad 950.000 kvintalov rib. to je zu t s«) milijonov lir. /uradi sankcij jc ta uvoz prenehal, posebno kar sc tiče po-lenovke, ki je eno glavnih hranil Italijanov. iz severnih držav ter uvoz iz Španije in* 1'ortngnln. ki uvažata v Italijo tunin v olju. /.nto mora Italija gledati, da povzdigne svoje lastno ribištvo, kur ni lahka reč. ker jadransko. Jonsko in 'lirensko morje nc dajejo zadosti rib. Zato mora Italija graditi veliko ribiških ladij za ribištvo zlasti v Atlantskem oceanu. Samo polenovko rabi Italija 400.000 0 nu leto. V zvezi s tem jc prizudt vanjc. .da bi sc povzdignilo tudi ribištvo okoli znanega otoka Lastovo (Lagostu), ki ga jc rapaliska pogodba priznala Italiji. Dasi jc tu eden najbolj bogatili ribolovov na Judrunu. doslej m bil zadosti oksploatiran. Tc. dni so Italijani naravnost obnovili celo \ as, ki je doslej ležala v razvalinah. llCsiie.r v Inki Sv. Petra, kjer sc bodo naselili ribiči, l ako je Mussoliui tudi na dalmatinskem otoku ustanovil novo mesto. Konec žalostnega življenja Znani Freno, o katerem sc bodo mnogi še spominjali, da jc za časa Avstrije umoril v I rstu nekega stražnika, za kar je bil obsojen na smrt. pozneje pa poniiloščen na dosmrtno ječo v Kopru, jo 10. t. m. v Trstu umrl. I' rcno jc bil med svetovno vojno iz koprske ječe preveden v Maribor. Po dvajsetih letih, ki jih jc prebil v mariborski ječi, jc bil v Jugoslaviji ob priliki amnestije pomilošeen. Vrnil sc je v Trst. kjer so ga pa zopet zaprl i in prepeljali' v Koper, da prestane vso kazen, katera mu je bila medtem od dosmrtne ječe od italijanskih oblasti reducirana na 30 let Na prizadevanje odvetr^ka so ga pa osvobodili že leta 192.;. Živci jc kot popolen revček z. neko svojo staro prijateljico v neki luknji pri Sv. i vami v Irstu. Zdaj je končal svoje žalostno življenje. Žitni režim v Istri Vsi kmclovalci v Istri so strogo obvezuni. da oblasti naznanijo vso količino žila. ki_ ga imajo v svoji posesti, l isti, ki niso te količine pravilno naznanili, imajo šc 30 dni časa, da svoje navedbe popravijo, pozneje bodo strogo kaznovani. Za vsako osebo v družini jc do prihodnjo žetve določen 1 kvintal kot neobhodno potrebno lira ni v o. Ves presežek zapade državni zalogi žita. Mlini nc smejo, izvzemši količine, ki jo potrebna za nujno prehrano vsake osebe, mleti nobenega žitu brez posebnega dovoljenja, oziroma pogodbe z. državno žitno zalogo. Poveljstvo goriškega letališča je prevzel to dni polkovnik Belino, ker je bil dosedanji po-vcljnik letališča, ki sc, kakor znano nahaja v Mirni, polkovnik Bonola. prestavljen v isti lastnosti v \ i d c ni. kjer bodo v kratkem ustanovili ravno tako letališče, ki ga doslej tam ni bilo. Na Sv. (ioro pri Gorici, kamor slejkoprej romajo ljudje iz vseh krajev, v zadnjem času čedalje bolj tudi iz Jugoslavije, nameravajo napraviti žično železnico iz Solkanu. Stvur jo preračunana na 1 milijon lir. Zaenkrat vlada šc ni bogvc kaj navdušena, da bi prispevala za ta načrt, ki bi brez dvomu zelo povzdignil promet na to priljubljeno romarsko goro. Carlo Perusino, fašistični tajnik tržaške pokrajine, je odšel v vzhodno Afriko na bojišče. Da tnu je Miissolini to dovolil, pomeni v Italiji veliko čast, katere ui deležen vsak lašist. Dokler bo Perusino v Afriki, ga bo nadomostovnl Fmilio Grazioli. Svoje življenje za Italijo je dal v bitki v I embijenu v severni Abesiniji Viktor Kozlov ič iz, okolice istrskega mesta Bitje. Bi je v 84. pehotnem polku. Staršem jc poslal svoje sožalje sam Barloglio. Kaznovana je bila od goriškega sodišča gospa Ivana Nanut, in sicer zato, ker ni poskrbela, da bi njen siu Friderik pohujal v predvojaški tečaj. Iž. posebnega usmiljenja jo jc sodnik obsodil samo na 150 lir globe, in sice • pogojno. — Zaradi tihotapstva "so karabinjerji zrprli Feliksu Vončino in Venceslnva Pavšiča iz šebrclj, ki sla tihotapila iz Jugoslavije tobak in žganje. — V Tribuši so zajirli Alojzija Medveda, ki je tudi doma iz šebrclj. ker so našli ra njegovem stanovanju staro uvslrijsko puško in nekaj di-namita. — Ker jo prekoračil mejo v Itigoslaviji brez potnega lista, je dobil elektrotehnik Vvgnst Ipavec, doma iz Gorice. :ost mesecev zupora in mora jilačati 4000 lir globe. Velike razbojnike jo tc dni kaznovalo tržaško sodišče, liili so to; Karel Pistrin, Franc Požcncl. Rudoslav Molel in Rudolf Dobnič. vsi mladeniči okoli 20. leta, ki so zagrešili vsak po več roparskih tatvin po Irstu iu okolici. Pistrin jc dobil II let ječo, Požcncl S let. Molel 3 lota. Dobnič pa 3 lota in pol. O malariji, ki jc bila svojoas v Istri splošno razširjena, so razpravljali zdravniki na sv iji konferenci v Pulju. l'gotovili so. da je malarija v Istri skoroda izginila. Nnjjačje sredstvo v tej borbi so bilo ribice, ki požirajo mrčes, ki nosi v sobi klico malarije, potem pa izsuševanje barij. V bolezenskih slučajih seveda najbolj pomaga kinin. Snommi župnika Franca Treiberja (Nadaljevanje.) Dogodki ob kosicti svetovne vojne Koncem oktobra 1918. jo bil konec svetovne vojno. Nemci so bili vsled poeuza potrti, našo ljudstvo pa navdušeno, žul. naša n..rodna vlada v Ljubljani ni bila kos dani nalogi. Treba bi bilo poslali nu Koroško močnejšo vojaško oddelke in zasesti Koroško z Beljakom in Celovcem; tako bi do plebiscita lic jirišto in koroški Slovenci bi bili rešeni. Iz strahu prod lastnimi prevratnimi elementi jiu narodna v'ada tega ni storila. Junaški slovenski nudpnročnik Franc Malgaj jc sicer dne -S. nov. 1918 zasedel s I2u vojaki mesto Velikovec in protisunek Nemcev i/. Celovca srečno odbil; pozneje jc sicer poslala naša vlada nekoliko \ci vojaštva nu Koroško, toda bilo jo žc prepo/ro. Nemci so so zopet o|>oguiuili in lako je na-talu koroška vojna, ki jc trajala celo zimo 1918-19 \ sled to vojsko jo v predmestni župniji št. Iluport pri Velikovcu l"> civilnih oseb zgubilo življenje. Dne 2. maju 1919 so neniškulniski elementi mariborskega polka pri jiodružiii cerkvi sv Nežo pri Velikovcu odprli Ncmcciu li >'.to. mesto Velikovec je padlo Nemcem v roke in čez par dni vsa koroška. Vsi slovenski dllln vniki smo morali zbežali, kajti gorje vsaketni. duhovniku, ki bi pudcl |>odiv jaiiini ueinškim čclam v roke. I.o ubogi, na smrt bolni g. dekan ( ciner v Velikima ni mogel bežati, pa tudi njega so hoteli Ncmci šestkrat urelirati. Vsa župnišču so bila izropana, posebno -.c na rodna šola > si. Rn-licrtu: šolsko kapelico -u strašno oskrunili celo Obish župana dr. Adlešiča v Stožicah Ljubljana, 15. marca. Na povabilo priključenih občanov iz bivše občine Jožice je včeraj inesini župan dr. Adlošič obiskal gospodarski sestanek, ki so ga li novi ljubljanski občani sklicali. Ti občani so poprej pripadali delom vasi Stožire, Jarše, Tomačevo, Kleče in Savi jc. Sestanka so se udeležili skoraj vsi priključeni gospodarji in drugi občani novega mestnega okraja, tako da so napolnili dvorano pri IJr-batičku. Sestanek jo vodil g. Franjo Strnil. Zborovanje je bilo sklicano z namenom, da bi so novi ljubljanski prebivalci seznanili z mestnimi gospodarskimi dajatvami in dolžnostmi. Prebivalci so izrazili svoje posebno želje, ki so nastale zaradi priključitve, lo je zaradi ureditve škropljenja iii razsvetljavo, zgradarino, katere so kot prebivalci in lastniki novih hiš oproščeni že več let, glede gradnje tramvaja do Save, otvoritve otroškega zavetišča. Predložili so mestnemu žujianu spomenico svojih zahtev. Naglasili so posebno, da prejema to cvetočo predmestje Ljubljano pošto šele vsak dan ob 3 popoldne ter zahtevali izboljšanje. Župan dr. Adlošič jo imel nato obširno poročilo, v katerem je zlasli navajal težavni položaj, ki gu je našla nova občinska uprava spričo dosedanjega razrvanega občinskega gospodarstva. Prebivalci Stožie so tudi zahtevali, da dobi ta okraj svojega zastopniku v občinskem svetu. Poleg g. župana so jirišli na lo zborovanje ludi občinski svetniki gg. Avgust Novak, Pavel Masič in Jožo BaS ter mestni gradbeni referent dr. Kodre. Ivo jo bilo gospodarsko zborovanje zaključeno, je bil v istih prostorih ustanovni občni zbor JRZ. Na tem zborovanju je poslevodeči predsednik mestnega odbora JRZ dr. Adlošič govoril o političnem položaju, zlasti pa je obsodil jioskušeni atentat na predsednika vlado dr. Stojadinoviča. Zborovalci so soglasno sprejeli pozdravno brzojavko voditelju dr. Korošcu. Izvoljen je bil nato odbor krajevne organizacije JRZ z g. Franjo Strahom na čelu. Mariborski drobiž Maribor, 15. marca. Proslava 70 letnice dr. Kreka iu občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. - Mariborsko delavstvo je danes proslavilo 70 letnico rojstva velikega voditelja Slovencev in borca za delavske pravice dr. Jan. F v. Kreka. Zjutraj ob ft jc bila v frančiškanski baziliki sv. maša. Ivi jo je služil p dr. Stanko Aljančič. Po službi božji se je vršil ob pol 9 v dvorani na Aleksandrovi cesti fi, občni zbor jugoslovanske strokovne zveze pod vodstvom predsednika Koresa in tajnika Rozmana, ki sla. podala poročilo o delovanju v preteklem letu. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik JS/ Srečko Zumcr iz Ljubljane, ki je ob zaključku imel govor o pokojnem dr. Kreku. Popoldne je priredila delavska mladina v isli dvorani krasno Mcrwigovo socialno dramo IVoštjan iz predmestja v režiji p. dr Aljančiča Udeležili so se predstave štcivlni delavci in prijatelji našega delavstva. Jadranska noč je bila sinoči dogodek Maribora. Vsi prostori ttnionske dvorane so sc iz-premenili pod spretnimi rokami jadranskih stražarjev tako, da so sc presenečeni obiskovalci ..znašli nu najrazličnejših točkah iuišo jadranske riviere. Osredje dvorane ie tvori! velik svetilnik okrog katerega se jc vrtelo vse vrvenje, pročelji pa ogromen parnik »Splil*. na kpferega krovu sc ie ulaborila vojaška godba. Prireditev Jadranske straže so poselili vsi predstavniki mariborskega javnega življenja. »Poglejte, kako pri nas fesi kurimo« je povedal sosedu mali 5 letni Franček Kcromnr, vnuk posestnika Janeza Korošca v Markovcih. Sosed se je ozrl na Koroščevo domačijo in s strahom opazil, da je streha na svinjaku v plamenih Naglo je obvcslil domače in sosede, da so priskočili na pomoč ler še pravočasno rešili stavbo, tako da je zgorelo samo strešic. Požar je.zanetil mali Franček, ki je izmaknil v kuhinji vžinoli <• ter prižgal slamo na svinjaku. Fantek je kljub mladosti neke vrste piromant, ker je dosedaj že 4 krat zožgal, pa so vsakokrat še srečno pogasili. Drago poznanstvo. Železniški mizar Anton K je sinoči napravil v Mlinski ulici drago poznanstvo. V gostilni se jc spoznal / dekletom, ki ga je spremljal potem domov. Spoloma mu je nova znanka sprotno segla v žep ler mu izvlekla tako spretno 750 Din vredno uro, da ie občutil izgubo • šele doma, Ivo ni našel v žepu ure Prijazno /omiko jc prijavil policiji. Nesreča Včeraj zjutraj so z IVrczij z vlakom pripeljali Bolnim ženam se izpraznijo čreva po vporabi naravne Franz-Josefove »renke vode neovirano in lahko. Koit. po min. soo. pol In mu. idr. S-br. 1SI8.V, .!.">. V. ;IA. Domača telovadba Danes bomo predelali skupino gimnasličnih vaj, ki temeljito predelajo naše telo, če vse in pravilno ; izvajamo. Niso to nikake nove vaje — ker smo že vse predelali — temveč so zbrane v neko celoto, ki zadostuje za vsakodnevno razgibanje. Zatorej bi vsakomur, ki se bavi z gimnastiko radi svojega j zdravja, priporočal, da si te vaje zapomni in jih | potem dnevno izvaja po vrstnem redu, kakor so navedene. Vsako vajo najprej prečitajte, potem si | jo oglejte na sliki in nato pa zares. v I lubljano 60 letnega posestnika Aniona Porl-I padca. Predsinočnjim je šel Podpariec čez neki jarek, pri tem pa tako nesrečno padel, dn si je v kolenu zlomil desno nogo loko, da jc kost predrla kožo. Na kolodvoru ga je prevzel reševalni avto in ga prepeljal v bolnišnico. 1. Vležcmo sc aa tla na hrbet, roki skrčimo za tilnik, nakar hitro in menjaje suvamo levo in desno nogo do navpične lege. Isto vajo ponovimo s to razliko, da vsako nogo zelo jiočasi dvigamo do navpične lege. (Slika t.) 2. Iz ležanja na hrbtu roki vzročno položimo na tla, obe nogi (sonožno) pa hitro suvamo do navpične lege. Iste vajo ponovimo s to razliko, da obe nogi zelo počasi dvigamo do navpične lege (Slika 2) 3. Nogi in spodnji de! trupa dvignemo v navpično lego na ta način, da sc opremo z obema rokama ob telo, komolci, pleča, tilnik in glava so pa oprti na tleh. Nato pa liilro, menjaje in sunkoma krčimo in stegujemo levo in desno nogo, kakor bi vozili bicikelj. (Slika 3.) 4. lz ležanja na hrbtu roki otročno položimo na tla, nogi (sonrržnol dvDnemo skoraj do navpične lege — nato pa /. njima liilro krožimo v zraku |v velikem krogul najprej v levo in nalo v d »s no stran. (Slika 4.) 5. V ležanju na hrbtu roki vzročno položimo na tla. Nato gremo z nogama (sonožno) preko glave lako daleč nazaj (pri čemer e v bok di močno upognemo), da se z niiina dotaknemo tal. odno-no rok. (Slika 5.) 6. V razkoračni stoji odročiino gor 'slika 6al, nato izvajamo hitre predk'one ob napetih kolenih z vzročenima rokhma (slika čh); nato pa izvajamo predklone na ta način, da nri vsakem predklonu roki in gornji del trupa mrtvo povesimo dol. (Slika 6c.) 7. Razkoračna stoja — pdročenje, izvajaj mo-čne odklone najprej v desno in nato v levo M. 7). 8. Majhna razkoračna sloja - ob napetih kolenih izvajaj globoke predklone, dn se s prsti dotakneš tal. Predklon izvedi najprej naprti, potem se vzravnaš in ga izvedeš v desno, sc zopet vzravnaš in ga napraviš v levo in zopet od začetka (Slika 8.) 9. Razkoračna stoja — predklon — roki odro-či, nato pa izvajaj s p: močjo odročonih ok močne in hitre zasuki gornjega Hcla telesa najprei v levo in nato v desno. (Slika 9.) 10 Razkoračna stoja — roki vzročimo in ju sklenemo ter zastičemo ven Nato krožimo ob napetih kolenih z gornjim delom te.lu.o v desno ter globoko dol in v levo gor v prvotni položaj. Isto ponovimo nasprotno. (Slika 10.) jircdmestno cerkev v št. Rupcrtu so izropali. Šolske sestre so bile internirane \ samostanu v Št. Andražu v Lavantinski dolin. Pravočasno so šc župljani, ki stanujejo okrog cerkve, rešili monštranco, ciborija in mašne plašče. Jaz sem zbežal čez Maribor v Ljubljano v vsakdanji obleki in našel za mesec dni zavetišče |>ri šolskih sestrah v Rcpnjuh. župnija Vodico pri Kamniku. Začetkom junija 1919 so napravile jugoslovanske čete protiofenzivo in zasedlo skoraj vso slovensko Koroško obenem - Celovcem iu Gosposvctskim poljem, šo onkrut je napravila naša vlada veliko napakr, I godila je ukazu mirovne konference v Parizu in zopet izročila Celovec Nemcem. Kakšna napaka! Inozemski časniki so se poleni čudili, ".u jo naša vlada to storila. Mirovna konferenca v Parizu je potem sklonila, da so mora ua Koroškem vršiti plcbiscit in s toni jo bila usoitu koroških Slovencev zapečatena, l judstvo, k, jr bilo skozi 12 stoletij ponomeovano, kako mote to odločiti, kateri državi naj pripada. Dejstvo, da je v Avstriji bila vojaška obveznost odpravljena, v Jugoslaviji |ia jo ostala obveznost, jo tudi nu» no vplivala nu mladeniče. Socialni demokralje po slovenskem Koroškem so bili nemško orientirani. Končno jo bila šo dcuiurkaeijska meja med cono \ in B odprta in omaliljivci so bili v nemški tabor potisn jeni. Naša vlada ji sicer vse storila, da bi si ljudstvo v coni \ pridobila: skrbela je zu prehrano ljudstva, otvorila jc v Velikovcu nižjo gimnazijo in učiteljišče. Sledili so številni propagandni shodi in posvetovanju in agitacije od človeka do človeka. \ tem strašnem inetežu som moral jaz prevzeti predsedstvo Narodnega svetu za Koroško in tako je ! odgovornost za vse napake, kat re -o naši upravni organi na Koroškem napravili. |ia(lla na mere. i ako sem po pora/n oli plebiscita nemogoč poslal ua Koroškem in moral svojo drago domovino zapustiti. Radi odprtja demar-kacijskc črte sc je očitno pokazalo, kako so naše šance do zmago pošle, Takrat jo na shodu v Velikovcu kaplan Krušuja prod!-gul, da naj lic bo plebiscita iu sem odločno ta predlog podpiral. ali takratni zastopnik vlade je lo odsvetoval. Nemci se niso ničcsai lako bali. kakor tega, da bi mi zahtevali, da bi m bilo j > 11-1 > i— scita, zakaj v tem slučaju in mi bi bili najbrž celo slovanska vlada nas |c s tudi v slučaju poraza nc porazu v plebiscitu se je lllcd glasov i je prevelika. Iii p ris I i lo pogajanj cono A rešili, Jugu-toni tolažila, da nas bo zaposlila. po poleni rck'o: razlika ne moremo kuj ukre- nili. Kdina la lolažbu za prihodnost nam jo ostalu. da sc moremo v prihodnosti na to sklicevali. da smo južno od Dravo dosegli večino. (II) ziuugl pri plebiscitu so Nemci kar noreli in njihova maščevalnost m poznala nolcnill mej. Pobili so mi okenske šipe. kamor si iii prišel, so mene, posebno velikmški meslni otroci, iz-žvižgali in /usrumovaii. Vztraja pa sem v št. Rn|iortn kljub lomil se skoro do i.ož.iča 1920. Tak rut šopi pa dobil dopis od oi dinariata v Celovcu tc vsebine: Prišla je (Icputiuija iz Velikovcu. ki je zahtevala, naj še pred božičnimi prazniki odidem i/ st. Rupcrtu. zakaj ne more sc garantirali, kaj se bo meni od nasprotne strani zgodilo. Onliiuii iui uit: ne more ščititi. Tako sem v ranili urah 'jiitraj dno 22. decembra 1920 /apusiil št. Rupeit. v katerem sem sko/i J(> let delal in trpel ic si preselil v Maribor, kjci sem našel v samostanu šolskih sester zelo gostoljuben sprejem šolske sestre v št, Rupcrtu so sicer v prvi razburjenosti št, Rupert zapustile, a si takoj spel vrnile in še zdaj bivajo in blagodejno delujejo v narodni š ili. Jaz sem ostnl t samostanu -ol-skih sester v Miilibuiu il" VoiiCtl jUiiija 1921. Iv ti u 11 prihodnjič.) li ■ ( & U \ mm* - ** * /'' i,/ ■ V- "i- . - ,1 M ' . ■......4 h Ki !š m * % r.., [/■■'. ,v',.,.-a! I ILMANJF Sedaj pa či-lo naravno. \i ga vržcle /. vso silo v brezno.« /.i božjo voljo, saj i lioiil ubil!« Nič nc ne nastopile.« \ na 1 1 i jetn dejanju iluk več Nepreviden zagovoi. Sc čulilc krivega ali ne? vpraša sodnik moža. ki .so ga osumili tatvine. Nisem kriv,« odvrne osumljenec. St. bili že kdaj pred sodiščem?« ..l-.it 1-t, ,:iir gotovo tu«at sli.iim. I'krat sem prvikrat ,sunil' klobaso - Rdeči križ Slovenije o svojem delu Ljubljana, 15. marca. Banovinski /.bor Rdečega križa, ki j'' bil danes dopoldne v dvorani mestnega magistrata, je privabil »teviln,' odbornike banovinskega odbora, so vet pa delegatov okrajnih in mestnih odborov. Delegatje in razni gostje so napolnili magistralno dvorano. Občni zbor je otvoril predsednik Ur. Viljem Krejči. ki je zlasti toplo pozdravil zastopnika bana načelnika dr. Majcrja, zastopnika mestnega župana nieslnega lizika dr. Rusa in predsednika Zdravniške zbornice primarija dr. Mersola 1 r d-lagal je vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju 1 . -tr„ |l. ju predsedniku Rdečega kriza N|. Vir ki e-,„ namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko glavnemu odboru v Belgradu. ,,..„>„„ Predsednik dr. Krejči je podal nato obr.ez.no predsedniško poročilo v katerem je očrtal idejne smeri ;in naloge Kde-,a |;riža. Naš Rdeči kriz obstoja w let in 11 • fV l-reteklo od lega. kar se je ledanji Slovenski Udeči križ pridružil z drugimi podobnimi or-aiiizacijaini v skupno državno zvezo .Illgoslo- ^ ' ' IdeiVga kHža. Rdeči križ ima nalogo, la opravlja dobro delo usmiljenja, naloge Rdečega Uriža v naši banovin, so bile izvršene kolikor mogoče vestno, pošteno m pravično. I,der kriz rhori z. mnogimi predsodki, ki jih je Ireba ./-Irebiti. Zmanjšanje uradniških prejemkiv je ob-čutno zadelo tudi to društvo. Obstoj organizacije bi bil brez uradništva resno ogrožen. Društvo je v tem pogledu storilo mnogo koristnega. Vendar na ie Rdeči križ zadnja organizacija, na katere škodo bi smel kdorkoli demonstrirati proti odredba mdržave. Društvo Rdeči križ je narodu m državi neobhodno |k)trehiio, zakaj socialno delo v korist iu pomoč |K)trebiiim je prav tako državljanska dolžnost kakor plačevanje davkov Ier življenje po zakonih. Varčevanje ne sme bili vzrok za izstop iz društva Predsednik ie nato govoril o znižanju članarine, za kar je dobil mnogo predlogov. >;'ay:>i odbor pa je odgovoril, da članarina ni previsoka, ker potrebuje Rndeči križ nujno izdatna sredstva za svoje človekoljubno delo. Predsednik je odgovarjal na očitke o birokratizaciji uprave d rušiva Izrekel je zahvalo za pod|>oro hanski upravi, okr. glavarstvom in občinski upravi, dalje funkcionarjem in članstvu društva. Poslovno poročilo je bilo natiskano ter razdeljeno med delegate Iz. poročila je razvidno, da je imel banovinski odbor li sekcij, ki so vse dokaj živahno delovale. Iz '..'ga poročila je razvidno, da je imel Rdeči kriz koncem leta Ifl3.i v Sloveniji -"Vrednih članov ali liT7 mani kakor pred letom dni. pomožnih Članov ,,a je bilo koncem leta 1935 .".-130 ali 998 manj kakor pred letom dni. številke glavnega odbora -o manjše, ker izkazuje glavni odbor le ono članstvo ki je ob pravem času nakazalo čHnarino. število višjih članov ie ostalo iiespreinenjeno, to ie 58. Izmed meščanstva je višjih vseh 58 članov, il.sj rednih in 1897 pomožnih, ostali pa «i Irza"-ui civilni iu vojaški uslužbenci. Med člani, ki niso državni uslužbenci, je največ trgovcev in Obrtnikov. slede jim kmetovalci, zasebni nani-sčenri i.e-lavri zdravniki ild. Stanje organizacije v Sloveniji je naslednje: jioleg banovinskega odbora deluje 23 okrajnih odborov. 2 okrajni j ovorjenistvi, 1117 občinskih odhorv, 142 poverjeiv.štev, skupno 1(13 organizacije. Neorganiziranih je 83 občin V naraščaju UK pa ie organiziranih 37 709 članov, id lega 18.093 učencev in 19.510 učenk, skupno (7.709 članov. V naraščaju je organiziranih 270 šol. Naraščaj izkazuje živahno delo na zdravstvenem, ...........n, socialnem in celo gospodarskem polju. V imenu nadzorstvenega odbora je ravnatelj Prane Pretnar predlagal razrešnico. V debati je Ir Podkorilnik z Grosuplja dobro označil, kako veliko škodo dela strankarska politika društvu Udeči križ. Dr. Krejči je odgovarjal, da je društvo vedno ue|Kilitično ter da ue pozna razlike p-i jod-porah. Razrešnica je bila nato sprejeta. Blagajnik Mesek je predlagal nato proračun, ki je ludi plod razmer, zakaj izkazue nainrfč 130.000 Din izdatkov, toda 21.000 Din primanjkljaja. Predlogi Sledili so razni predlogi. Značilno />' da je bilo mnogo predlogov, ki zahtevajo znižanje članarine. Tako znižanje seveda ni dolžnost ali pravica banovinskega odbora, temveč le glavn i (-kii|H ščine. Zato je bil prečilan ludi predlog banovinskega odbora za revizijo društvenih piavM. Važen je predlog društva z Jezice, t;i zahteva naj društvo pokrene vse potrebno, ibi se mesto likovnega spomenika |iokojneuiti kralju Aleksandru zgradi v njegov spomin bolnišnica. Prav tako važne predloge je precilal v imenu odborov Bra-slovče iu Celje prof. Sever. Ti predlogi zahtevajo, naj se uvedejo za slovenske člane izključno slovenske tiskovine. Tudi vsakoletna poslanica naj bo v slovenščini, -Glasnik Rdečega križa , ki je tiskan skoraj samo v cirilici in srbohrvaščini, naj priohčuje tudi slovenske članke. Znižanje članarine ni potrebno samo zaradi znižanja uradniških plač, temveč tudi zaradi kmetov in delavcev, med katere se mora razširiti ideja Rdečega križa. Prof. Sever popisuje, kako nepopisna beda vlada med našim kmetskim in delavskim ljudstvom. Dr. Krejči je pojasnil, da bo v bodoče banovinski odbor pač skrbel za slovenske tiskovine, zaradi »Glasnika pa so Slovenci sami krivi, ker premalo v njem sodelujejo. Volitve Pri volitvah so izpadli po žrebu naslednji odborniki, ki so bili nato z večino glasov |>onovno izvoljeni: gg. Maks Hočevar, nnr jiosl., dr. Ivan Jančič, dr. Mavricij Rus in Ilir. Sušnik. V nadzorstveni odbor pa sla bila izvoljena dr. Čeme in liajko Kotnik. Za delegate za glavno skupščino so bili izvoljeni: oba podpredsednika dr. Fettich in insp. VVesier, blagajnik Mešek. zastopnik naraščaja Maks Hočevar, dr. Vidic kol zastopnik podeželskih odborov in tajnik Skalar. Slučajnosti Pri slučajnostih se je razvnela živahna obravnava o saiiiarijanskih in bolnicarskili tečajih, ki jili je Ireba vsestransko gojili. Dr. Vidic iz Kamnika je kratko utemeljeval svojo resolucijo, v kateri poživlja vrhovne instance Rdečega križa, da ukrenejo vse potrebno za zaščito ustanov Rdečega križa in njegovega znaka med vojnami. Prav zadnji zgodovinski primer je pokazal, kako občutno je prizadet Rdeči kriz kljub svojemu človekoljubnemu delu zaradi napadov iz zraka. Knako pa je prizadeto tudi neoborozeuo civilno prebivalstvo vojskujočih se držav. Resolucija dr. Vidica je bila sprejeta z navdušenjem ter jo bo banovinski odbor poslal glavnemu odboru. Prof. Sever je sprožil važno misel, naj bi se banovinski odbor |si svojem duhovnem ustroju približal duševni konstrukciji našega ljudstva. Treba je namreč pridobiti široke množice, ki bodo v rekonstruirani odbor imele večje zaupanje. Odgovarjala sla mu dr. Krejči in insp. VVester. ki sla naglašala, da je odbor pripravljen sprejeti vsakega k sodelovanju. Poslovna doba odbora traja se eno leto, o sestavi odbora pa odloča članstvo in ne narod. Ako bodo široke množice pristopile v članstvo, poleni bodo tudi odločale po svojih delegatih o sestavi bodočega odbora. (ia. Krof to vn je še govorila o potrebi večjega uvaževanja ženskega dela v društvu. Po nekaterih upravnih pojasnilih tajnika Skalarja je predsednik Krejči zaključil občili zbor okoli i popoldne. Vojne žrtve so zborovale Maribor, 15. marca. Veliko dvorano Ljudske univerze v kazinskem poslopju so napolnili danes nenavadni obiskovalci. Prišli so pohabljenci, bolniki, revne kmečke ženice. starčki. Žrtve svetovne vojne, vojni invalidi, vdove in slarši, ki so izgubili svoje hranitelje^ v vojni moriji, so imeli danes dopoldne redili občili zbor mariborske podružnice invalidske organizacije. Na področju naše. banovine je mariborsko društvo vojnih invalidov najmočnejša edinica, ki je obenem najbolj vzorno organizirana. Tudi obrni /.bor je vsako leto obiskan skoraj polnošteviliio. Damf-.ije zborovanje je vodil predsednik Geč, Ui je uvodoma jiozdravil delegata osrednjega odbora v Ljubljani Tomca, predstavnika mestne občine ravnatelja Ježa ter zastopnika obeh okrajnih glavarstev Ivropeja in ('ukana. Nato je jiodal obširno sliko o položaju vojnih žrtev v okviru mariborskega društva. Tajnik Pravdič Martin je jioro-čal o 'tajniških jioslih. Mariborsko društvo šteje 477 članov, od tega 311 vojnih invalidov in 103 vdov. Administrativno delo je bilo v preteklem Je-lu veliko, saj je pisarna prejela nič manj kot 522 dojiisov. Kakšno oporo imajo člani organizacije v svojem društvu, je najbolj razvidno iz tega, da je društvo izplačalo od ieta 1923 do danes iz svojih lastnih sredstev najpotrebnejšim članom 98.345 Din podpor. Blagajniško poročilo je podal Drago Tratnik. Dohodkov je bilo lani 128.044, izdatkov pa 99.143 Din. Sledile so volitve novega vodstva, Ui pa je ostalo skoraj v nei/.preinenjeni obliki dosedanje. Predsednik je Franjo Geč, podpredsednik Anton Golež, tajnik Martin Pravdič, blagajnik Drago Tratnik, odbornik Franjo Belle, namestniki Strohmeier Ludvig, Kolarič Josip in Dornik Peter. — V nadzorstvu so: predsednik Sitter Jakob, podpredsednik Opelko Ignac, Odbornik Klemeftčič Ivan. namestnika Hrastnik Ivan in Jančič Valentin, delegata za oblastno skupščino jia Geč in Pravdič. Z zborovanja so se odposlale brzojavke kabi-nelni pisarni Nj. Vel. kralja Petra I L, min. predsedniku dr. Stojadinoviču in ministru za socialno "politiko Cvetkoviču. Društvo je prejelo k občnemu zboru brzojavne pozdrave od predsednika osrednjega vodstva Nediča iz Belgrada. Delegat oblastnega odbora Tome iz Ljubljane je podal nato v obširnem govoru sliko o položaju v celotni invalidski organizaciji. Izčrpno se jc ba-vil z obrazložitvijo novega invalidskega zakona, ki bo znatno izboljšal položaj dosedaj zapostavljenih ali po krivici neupoštevanih vojnih žrtev. Invalidska organizacija, ki si je priborila ta izboljšanja, oo skušala nadaljevati svojo akcijo še nadalje, do-fcler se vse upravičene zahteve vojnih žrtev ne upoStevajo. Omenjal je nato, da se bo vršil občni zbor oblastnega odbora lotos dne 26. aprila v Mariboru. Zborovalci so slavili na delegata oblastnega odbora in predsednika (leča še vrsto vprašanj o posameznih slučajih, ki sla jih oba pojasnjevala. Predsednik Geč je nalo zaključil uspelo zboro-vnnje. Kljuharji in komunisti roho v roki Aretacije po vsej Avstriji 2400 v dunajskih zaporih Celovec, 15. marca (tel. poročilo). Aretacije osumljencev iz vrst narodnega socializma so nadaljujejo. Iz Dunaja se je zapiranje sedaj razširilo v posamezne dežele. Posebno energično je nastopila policija tudi v Celovcu ter polovila veliko število ljudi, ki so osumljeni, da so pripadali tajni narod-nosocialistični organizaciji. Največje senzacijo jo vzbudila tukaj aretacija bivšega voditelja koroškega Landbunda ing. la poročajo iz Dunaja, da so ooli-cijske oblasti odkrile nekaj komunističnih tpiezd, ki so sjirožile nov val aretacij, ki se širi i/ i|-e-slolice v posamezne avstrijske dežele. Notranji' ministrstvo priznava v uradnem poročilu, da se nahaja trenutno v dunajskih političnih zaporih 'Ild in so uživali ugledne položaje v heimvvehrovski or j jetnikov iz narodiiosocialističnega. oziroma toi.iu ganizaciji. je bilo odvedenih v zapore. Največjo že- nističnega tabora. Policija je odkrla Imliva/iie li tov pa je policija imela med srednješolskimi pro- sline, na podlagi katerih ji bo iimg ločno i/sb policij: fesorji 1 ''»lovcu in Beljaku, kjer se je izkazalo, da so sr. ulje šole bile večinoma v rokah narodnih socialistov, isto velja za meščanske in ljudske šole. liti omrežje državi komunističnega delovanja pu v-ej Kancler Sušnik pri Slovencih na Koroškem Tudi trgovski potniki so v stiskah Ljubljana, 15. marca. Dopoldne ob 9 je bil v Trgovskem domu občni zbor društva trgovskih potnikov, ki pa je bil nekoliko šibkejše obiskan kakor prejšnja leta. Vzroki so morda v krizi naše trgovine in pa v lepem vremenu, vendar je občni zbor potekel v najlepšem soglasju. Občni zbor je začel predsednik g. Janko Krek, ki je predvsem pozdravil zastopnika Zbornice za TOI dr. P 1 e s s a , zastopnika Združenja trgovcev g. Č e sn i k a in zastopnika pomočniškega zbora g. M e 1 i c e r j a , pismeno pa so se opravičili predsednik Zbornice g. Jelačin, predsednik Merkurja« dr. Windischer, predsednik Zveze trg. udruženj J.Kavčič in tajnik Združenja gosp. S m u c. V svojem predsedstvenem poročilu je nato g. Krek kratko očrtal delo društva ter se zlasti zahvalil zbornici za vso podporo. Nato je govoril dr. P les s, ki je naglašal, da so bili trgovski potniki pijonirji naše trgovine, sedaj pa morajo biti njeni branitelji. Obljubil je vso pomoč Zbornice trgovskim potnikom. Svoje pozdrave sta izrekla še gg. Česnik in Melicer. Obsežno tajniško poročilo je pedal nato g. Ar-drej S t ur m. Iz njegovega poročila posnemamo, da je društvo zelo živahno delovalo in uživalo zaupanje res poklicnih in kvalificiranih trgovskih potnikov. Mnogo dela je društvo veljal trud za dosego popusta na železnicah. Za železnice bi ne pomenilo nobene izgube, ako bi dobili potniki popust. Tajnik je poročal o trudu društva v davčnih zadevah, ki prehudo obremenjujejo trgovske potnike, dalje o reorganizaciji društva za vso državo, ki naj bi se organiziralo po banovinah, lako da ne bi društvo iz ene banovine nabiralo članstva v drugi banovini. Važno vprašanje je strokovna izobrazba. V društvu so organizirani samo strokovno naobraženi potniki in treba je preprečiti, da bi recimo razne služkinje, brezposelni delavci ali celo Bosanci prevzemali posle trgovskih potnikov. Solidarnost do skupnih gospodarskih interesov in pa interes podietij samih zahteva, da zaposlujejo strokovno izobražene potnike. Tajnik je poročal tudi o Šifrerjevem podpornem skladu, katerega stanje je ugodno, poleg tega pa imaio člani možnost organizirati se pri trgovskem dobrodelnem društvu »Pomoč«, kjer pa je organiziranih le malo trgovskih potnikov. Blagajniško poročilo je podal g. Aloizij G r i 1. Kljub krizi je blagajniško poročilo kolikor toliko ugodno. V imenu revizijskega odbora ie predlagil razrešnico g. Alojz Hočevar. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen ves stari odbor s predsednikom g. Jankom Krekom na čelu. Mesečna članrina se ie za kritje starih primanjkljajev v blagaini povišala z dnem 1. julija t. I. od 5 na 10 din. Pri slučajnostih je članstvo obravnavalo še vprašanje raznih ekskurzij in podpor. Članstvo si namerava v začetku prihodnjega meseca skupno ogledati razne tovarne na Gorenjskem. Ni dvoma, da kancler dr. Schuschnigg želi biti pravičen do Slovencev na Koroškem ter odpraviti čim prej konec kulturnemu zatiranju slovenskega narodnega drobca, ki je ostal vsled svoje geogra-fične lege v nemškem kulturnem krogu. Ta narodni drobec živi tukaj ob narodni meji in državna korist zahteva, da se nc draži in rani. Vrhutega ni mogoče od drugih držav zahtevati pravičnega postopanja proti nemškim manjšinam, če Ncmci sami ne znajo biti pravični proti slovenskemu drobcu, ki jc že po svoji šibkosti popolnoma nenevaren. Koroški Slovcnci so se Scluischniggovega obiska veselili, zato jih je dirnil članek, ki ga je »Reichspost« prinesla dne 28. februarja nekako kot preludij. Dopis je list seve dobil iz pisarne bivše krščansko-socialne stranke v Celovcu List naj bi sc bil poučil tudi od slovenske strani. Nemci o slovenskih težnjah ne morejo soditi, zlasti ko jezika nc uinejo in ne bero slovenskih časnikov. Še inanj pozna seve razmere državni kancler na Dunaju. Državni kanclcr jc torej poučen od koroških Nemccvl Kai pa naj bo iz tega? Sploh bi bilo želeti, da se ta zadeva ne spravlja na kanelerjevo mizo, naj bi se rešila v Celovcu. Obžalovali smo Dollfussa, ki jc opetovano pravil urbi ct orbi — svetovni javnosti — kako pravično 6e skrbi v Avstriji za narodne manjšine — ko vse skupaj ni bila resnica! Naj sc kaj takega v bodoče nc ponavlja; kanclerjev in državni ugled bi pri tem nc pridobival. Celovški Nemci se opravičujejo, pred svojim svetom seve, s ponudbo neke kulturne avtonomije iz leta 1927. Ta narodna avtonomija je bila tako zamišljena: Slovcnci naj bi si zgradili na stroške lastnih ljudi svoje šole, obdavčili svoje ljudi in nastavljali svoje učitelje za Slovence, kolikor jih je narodno zavednih, O pripadnosti ali nepripadnosti k zavednemu delu Slovencev bodo pa Nemci odločili z agitacijo. Kar ni zavednih Slovencev, tisti sc bodo šteli za Nemcc, tisti nimajo na vekomaj več nobene pravice do pouka v materinščini in bodo morebiti tudi prej ali slej izgubili pravico do slovenske službe božje. To je Salomonova sodba. En otrok, del našega ljudstva, jc narodnostno res že mrtev, zdaj se naj še živ razkolje. Takšen predlog jc bil seveda nesprejemljiv in ni pošteno, zdaj pravili, da bi bil narodni radikalizem Slovencev preprečil avtonomijo. Najprej bi se bilo trebi sporazumeti s predmetu, o slovenskem ljudstvu na Koroškem. Nekaterim Nemcem je Koroška sploh nemška. Seve mesta, uradniki, šole, vse jc-nemško. Ali lako je bilo nekoč tudi v Mariboru, Celju, morebiti tudi v Ljubljani, v Trientu, v Gorici. »Reichspost« priznava, da je bilo pri ljudskem štetju leta 1919 75.000 Slovencev na Koroškem. Domačini vedo, da sc je že takrat veliko Slovencev štelo za Nemce. »Ko se je odtrgal pliberški kos za Jugoslavijo, jih je bilo šc 35.000.« Ali pliberški del je vzel samo 18.000, štetih je bilo 10.000 Slovencev in 8.000 Nemcev; če se odšteje teh 10.000 Slovencev od 75.000, jih ostane še 65.000. »Reichspost« trdi, da je le malo krajev, kjer stanujejo Slovenci strnjeno, drugi kraji so baje mešani — gemischtsprachig! Tako seve nekdo piše, ki slovenskih krajev nc pozna. Sodnijski okraji Velikovec, Pliberk, Dober-lavas, Železna Kapla, Borovlje, so strnjeno slovenski. okolica Celovca je slovenska na jugu in vzhodu, beljaška okolica na jugu in vzhodu, slovenska je okolica Podkloštra in slovenska okolica Šmohor na vzhodu. eMsta in trgi — pa so, recimo, res nemški. Pustimo to Nemcem: lu so uradniki in učitelji, orožniki in trgovci — povečini Nemci, ker Slovenca ubija nemška ljudska šola; Slovenec na Koroškem jc postal narod slug, hlapcev, pomočnikov, kmetov — gospod pa je Nemec. Proti temu se upiramo. Meja se brez težave potegne po črti: tukaj je nemški Šmohor, čez potok slovensko Brdo. Tu se ni nič mešalo. Posamezniki so izginili med množico. Gotovi krogi so si po vojski prizadevali naseliti na slovenskem Koroškem — nemških luteranskih kmetov! Stvar se jc slabo obnesla, Prišleče so od vseh strani podpirali. Ali Koroška ni listi cldo-rado, kot sc je Nemcem obetalo. Na naših tleh kmet ni gospod, temveč trpin. Da bi pa Nemcc trpel, ni prišel na Koroško. Pri vstaji narodnih socialistov se je potem pokazalo, da so skoroda vsi ti prišleci bili voditelji upora proli Avstriji. S temi ocvirki se je slovenska Koroška slabo zabelila. Ne bomo trdili, da je Celovec gemischtsprachig, četudi so v njem Slovcnci, zato pa prosimo Nemce, naj ne trde, da je naše ozemlje mešano, ker se tam, izven mest, šc najde kakšen nemški orožnik ali obrtnik. Dopisnik *Rcichsposte« razlikuje troje ljudi: Nemce, Slovence in — Windischc. Stara pesem, ali danes ni nič pametnejša kakor tedaj, ko je to trdil stari nemški liberalcc. Kdo pa so li Windische? »Reichspost« jih pravilno označi: tisti Korošci, ki se jim je v teku desetletij vsled izobrazbe — Bildungsgang — torej vsled ljudskošolskega poučevanja — izgubila zavest, da pripadajo slovenskemu narodu.« Tc ljudi bi Nemci radi umaknili slovenskemu vplivu in jih vkovali v nemško — kulturo. Tega pa se ne vpraša: Sc li ti ljudje zavedajo, da so Nemci? Nekateri rc6. Ali ljudska množica se jc vdala svoji usodi, ko ni bilo pomoči od nikoder. Ali nam ni za to, da zdaj ta narodič raztrgamo v nemški in slovenski del. Vemo, da je raznarodovanje pogubno za kulturo in nravnost ia zato zahtevamo, da sc ljudski pouk že enkrat postavi na naravna tla, na podlago materinega jezik?, Čo bi bilo par Nemcev med Slovcnci ali jc jtoljk* sramota, če bi se naučili drugega deželnega jezika? Ali je nepraktično, če sc trgovska in obrtna mladež uči jezika najbližje sosedne slovanske države? Razmere so danes druge kakor pred vojsko. Tedaj je Nemec trdil, da sc lc z nemškim jezikom pride v svet. Zdaj pa jc jasno, da samo z nemščino žc ne moremo čez Ljubelj! Treba bi bilo in pametno tudi, ozirati se na dejanske potrebe in poskrbeti, da se mladina uči drugega domačega jezika. Ali za to nam ni toliko. Glavni razlog, da se borimo za preureditev šolstva na Koroškem jc v tem, da se otrok v popolnoma tuji šoli duševno uniči. »Reichspost« sama nam jc za to dejstvo priča. Leta 1923 je prišel v Grabštajn nemški župnik. Ta je dal slovenskim otrokom v popolnoma nemški šoli nemško nalogo. Kar so otroci napisali, jc bila nesmisel, in sicer so bili to starejši in nadarjeni otroci. Ena teh slavnih nalog je bila fotografirana in »Reichspost« je prinesla v članku Analfabetcn-zucht in Karnten faksimilc tc naloge. Na Koroškem se je dozdaj v šolah mrcvarilo 70—80 tisoč ljudi, oziroma njihovi otroci so se v ljudskih šolah izobraževali v analfabele in to nam je neznosno. Državna korist, državni prestiž, vse postave, morale in pravice zahtevajo, da se temu napravi že kmalu konec. Naj se na Koroško pošlje nadzorovat šolnik z Dunaja ali Nižje Avstrijskega, naj se ljudstvo šteje od objektivnih tujih uradnikov, ne pa od ljudi, ki se iz Celovca pošiljajo med Slovence z naročilom, vsakogar, ki se je naučil v šoli nemški, šteti za Nemca, Tak siromak koroški Slovencc ni, da bi sc v osmih letih nemške šole ne naučil kolikor toliko nemščine. Ali ljudska šola ima drugo nalogo, ki je žal pri na« nc vrši. Naroča:te »Ponedeljski Slovenec"! Nesreča v Kamniških planinah? Kamnik, 14. marca. Dne 6. marca je odšel na Kamniške planine turist elektrotehnik Vilfan iz Ljubljane. Napotil se je na Veliko planino in se tam nastanil v neki pastirski koči, kjer je ostal nekaj dni. Nekega dne je iz koče odšel in se ni več vrnil. Vsi so seveda mislili, cla je že odšel domov v Ljubljano. Te dni pa je prišel v Kamnik njegov brat ter poizvedoval za njim. Povedal je, da ga ni bilo domov. V Kamniku mu seveda niso mogli povedati, kje je pogrešani, zato sc je odpravil poizvedovat naprej v Stahovico. Vse poizvedbe so ostale zaman, zato se jc v petek zjutraj na vse zgodij formirala rešilna ekspedicija, ki je krenila v planine. Z ekspedicijo je odšel tudi pogrešančev bral. Tukajšnji planinci so mnenja, da je Vilfan morda padel na Veliki planini v kakšno globel ali pa je morda odšel proti Konju in se na poli tjakaj ponesrečil. Zadnje dni je padlo v planinah precej novega snega in je zaradi tega tudi delo reševalne ekspedicije zelo težko in naporno. Poleg tega ovira delo ekspedicije tudi megla in hudi snežni viharji. Ekspedici'a se do trenutka, ko to poročamo, še ni vrnila v Stahovico. Mariborski šport Lepa zmaga I SSK Maribora — I SSK Maribor proti SK Rapid 2:1 (1:0) Maribor, 15. marca. Na igrišču SK Rapida sla se danes srečala v prvenstveni tekmi stara športna rivala. Izid tekme je bil docela negotov, na igrišču se je zbralo okoli 700 gledalcev. Tekma je bila sicer odigrana ostro, vendar pa v mejah športne fairnese. Maribor jo zmagal zasluženo. Rapid je nastopil z novimi ljudmi v napadu. Imel je precej 5ans, ki jih pa ni znal izrabiti. Obramba je imela zelo slabe strani. Vratar je bil obilo zaposlen, pa je svoje delo solidno opravil. Pri Mariboru sla bila goniitti sili napada Boris in Miloš. Bori« pa ima veliko napako, da ne vzdrži na svojem mestu. Halfi so včasih malo plavali. Pa tudi branilca nista imela najboljšega dne. Koren v golu je dobro delal. Goli so padli v dvajseti minuti za Maribor. V drugem polčasu je Rapid v dvajseti minuti ustrelil edini gol. Sodil jo g. Nemec iz Maribora. V predtekmi je rezerva Maribora premagala rezervo Rapida s 4:3 (1:2). Sodil je g. Juvančič. Celjski šport SK Železničar : SK Atletiki 4:1 (2:1) Celje, 15. marca. Na igrišču pri Skalni kleti se je danes po-poldne odigrala podzvezna prvenstvena tekma tned Železničarjem iz Maribora in Atletiki. Tekma je bila MpiP.no prvenstvena, zelo živahna ter razgibana in se je zlasti vjirvem polčasu odigrala zelo hitro. Atletiki so igrali zelo požrtvovalno, loda preveč nervozno. Železničarji so jih prekašali tehnično in fizično. Atletiki so se zlasti razgibali v drugem jKilčasu. n sicer v sredini lega polčasa. Sodil je dobro g. Lukežič iz Ljubljane. Gledalcev jr bilo okoli 500, posebno iz Maribora. Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna Franz-Josefova grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. Franz-Joselova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogi r»g s. br SM74/85.