20. JANUAR 1948 - ŠT. 6 |
Kaj hočemo v letu 1948
Z vstopom v drugo leto naše petletke lahko °“ pregledu dela naše sindikalne podruž-ntce v preteklem letu ugotovimo marsikateri Uspeh, pa tudi mnoge napake. Naš največji Uspeh je prvo mesto v novembrskem tek-ovanju med podjetji grafične industrije v J*Aveniji in drugo mesto v Jugoslaviji. Do te9a uspeha so pripomogli naši delavci in hameščenci z vztrajnim delom, z uvajanjem n°rm, z zniževanjem proizvodnih stroškov, * Mednjo itd. Tudi sindikalno 'delo ima pri *em svoj delež. Sindikat kot motor vsakega ®elovnega kolektiva je tudi v našem podjetju °Pravil velik del tistega, čemur se pravi: testno gradimo vsak sebi in vsej skup-”°sh lepšo bodočnost. Če pa ni v zadostni feri ta zavest prodrla v vse naše ljudi, je Posledica premalo aktivnega dela sindi-*ttta in si to štejemo med največje napake. “°drobneje bomo o uspehih in neuspehih 9°vorili na skorajšem občnem zboru.
. Danes pa je prav, da pogledamo neko-*ko naprej in se pomenimo, kako in kaj v 'fdoče, da bomo čez leto dni našo bilanco 0bogatili še s večjimi uspehi kot, so letošnji. ( Predvsem si moramo priti na jasno o ewV ko govorimo o naši sindikalni podruž-,(,cz) ne smemo pri tem pomisliti le na njen l^uvni odbor in kvečjemu še na pododbore p ha grupne poverjenike. Naša sindikalna frfdružnica smo mi vsi, od prvega do zad-Je9a. Uspehi našega sindikata so uspehi ,seh in neuspehi so neuspehi vseh. Res je, a smo vsi deležni uspehov, pa čeprav ne Pripomorejo do njih prav vsi (pomislimo pa, n° f^o bi bili uspehi večji, če bi res vsi do j ' pripomogli) — do neuspehov pa pri-Jhao največkrat po krivdi onih, ki stoje ob ^hhi. Tako smo lahko malo prej zapisali ;ea je največja napaka sindikata v pretekih1 letu v tem, da ni med vse prodrla L o ustvarjanju lepšega življenja z na-Jh delom — torej ni prodrla zavest, da strnjeni kot en mož v svojem sin-katu in v isti vrsti z vsemi delovnimi mno-do!-'mi Jraditi to lepše življenje. Zato v bo-t ie nič več: sindikat ni pripravil tega in ga _ ampak: ker doslej nismo napravili in tega, tudi nismo lega in tega dose-
8 Do takega strnjenega dela bomo prišli Poživitvijo naših grup. To smo že večkrat °u.dhrjali, da so grupe osnove sindikalne £.)ružnice, iz njih mora vzkipeti sindikalno Oljenje, iz njih rasejo uspehi in to tem uspehi, čim bolj se gruga zaveda svo-pn dolihosti. Pa spet — grupa ni grupni verjenik, ki še s tako vnemo ne bi prišel /fomcr, če ne bodo vsi člani grupe šli z ,.Jlm, mu pomagali, mu svetovali, z njim kričali sebe in druge.
^ Te osnovne stvari niso prav za prav nič knle®a' t°da do njih se še nismo prikopali n kor bi bilo treba. So pa pogoji za uspeš-Jse tekmovanje, kulturnoprosvetno delo, i Clonalizacijo, zaščito dela, tudi za preskrbo 1-- sPloh celotno delo sindikalne podružnice, (i hoče z zavesijo vseh, prav vseh svojih v<rOV ? drugem letu Titove petletke napra-1 velik korak naprej na poti v blagostanje.
V ko.mn (LeJbu. obidimo, naša sindikažna ah-patiCzacCja/
Vsemu članstvu naše podružnice!
12. januarja je imel aktiv sindikalnih podružnic grafične industrije v Ljubljani širšo konferenco. Potem, ko je bila podana v referatu analiza dela v preteklem letu in perspektiva za leto 1948, so navzoči sindikalni aktivisti sprejeli sklepe za odpravo vseh napak, ki so doslej ovirale še uspešnejše izpolnjevanje planskih nalog v grafični industriji.
Delegati so se obvezali storiti vse, da bo članstvo sprejelo in izpolnilo tele soglasno sprejete
SKLEPE:
Upravni odbori so s sodelovanjem vsega članstva dolžni:
1.	Utrditi sindikalno delo v naših sindikalnih podružnicah po vseh sektorjih dela, kakor tudi poživeti delo po skupinah in to po sklepih V. plenuma. — Za izvedbo sklepa so osebno odgovorni predsedniki.
2.	Utrditi sodelovanje z upravami podjetij pri odpravljanju vsega, kar zavira gospodarski razvoj; posebno so dolžni uporno zahtevati od uprav postavljanje norm in takoj popraviti nerealne norme, prav tako pa vpeljati norme povsod kjer je to možno.
3.	Pristopiti k uvajanju brigadnega sistema.
4.	Neizprosno se boriti za utrditev delovne discipline Poostriti borbo proti neupravičenim izostankom, kakor tudi proti izkoriščevalcem socialnega zavarovanja ter zahtevati od uprav podjetij, da proti takim zavzamejo ostrejše ukrepe.
5.	Uporno zahtevati od uprav podjetij, da predložijo podružnicam proizvodni plan z obrazložitvijo, na osnovi katerega bo članstvo sprejemalo obveznosti. Prav tako so uprave dolžne z razumljivimi statističnimi prikazi in evidenco (grafi-
koni) seznanjati delavstvo, da bo dnevno informirano o produktivnosti svojega dela.
6.	Potem, ko se seznanijo s planskimi nalogami, sprejeti obveznost, da bodo izpolnili plan do III. obletnice naše Republike, t. j. do 29. nov. 1948.
7.	Organizirati skupno z upravami podjetij redne proizvodne konference za boljšo organizacijo dela in odpravo neti ostatkov ter za dosego vsakodnevnih planskih nalog.
8.	Podružnice naj osvojijo predlog KSS-a, da bo sleherni član v tem letu izvršil najmanj 30 ur prostovoljnega dela.
9.	Sindikalne podružnice so dolžne, da pri upravah podjetij pokrenejo akcijo za izboljšanje preskrbe delavstva v smislu zvezne uredbe. Njihova dolžnost je pomagati upravam podjetij pri organizaciji in kontroli te službe.
10.	Kulturno-prosvetne komisije v podružnicah so dolžne, da med delavstvom agitirajo za udeležbo na predavanjih Ljudske univerze in da utrjujejo politično vzgojno naše delavstvo.
11.	Kulturno-prosvetne komisije naj podprejo sindikalno umetniško društvo »Jože Moškric« tako s pridobivanjem aktivnega in podpornega članstva, kakor tudi z vsestransko pomočjo in sodelovanjem pri izvedbi programov tega društva.
12.	Glede na skorajšnje občne zbore naj podružnice pregledajo kadre za nove odbore. Potrebno je vključiti v odbore našo mladino in čim več naših žena, ki jih je v grafični industriji zaposlenih nad 60 odstotkov.
Naši grupni poverjeniki naj na sestankih svojih grup seznanijo vse članstvo z gornjimi sklepi, se posvetujejo in sproti kontrolirajo izvajanje sklepov. O sestankih in uspehih dela naj poverjeniki poročajo upravnemu odboru.
Pogoji za proglasitev udarnikov
Ker doslej nismo še imeli enotnega pravilnika za proglašanje udarnikov, smo zbrali vse odobrene sklepe VTK in jih priobčujemo:
Udarnik postane tisti, ki v treh mesecih presega vsak mesec normo za določen procent ter poleg tega izpolni vse ostale navedene pogoje. Ure neupravičenih izostankov (bolezen, dopust) se morajo nadoknaditi, oziroma se čas za proglasitev podaljša za manjkajoči znesek ur.
Ročni stavec mora presegati normo za 30 % ter imeti 50 % normiranih stvarnih ur od skupno opravljenih.
Strojni stavec mora presegati normo za 20 % ter imeti 50 % normiranih stvarnih ur od skupno opravljenih.
Knjigotiskarski strojnik mora presegati normo za 30 % ter imeti 86 stvarnih ur normiranega dela v pripravah mesečno. (Normirani tisk se strojnikom pri progla-šanju za udarnika ne upošteva, upošteva pa se pri finančnem efektu presežka.)
Vlagalka in izlagalka morata preseči normo za 20 % ter imeti 110 stvarnih ur normiranega dela pri vlaganju in izlaganju mesečno.
Knjigoveški delavec in delavka: morata preseči normo za 20 % ter imeti po
150 stvarnih normiranih ur mesečno.
Kemigraf mora presegati normo za 20 % ter imeti mesečno 120 stvarnih normiranih ur.
Fotograf mora presegati normo za 20 % ter imeti mesečno 100 stvarnih normiranih ur
Brusač mora presegati normo za 30 % ter imeti mesečno 150 stvarnih normiranih ur.
Splošne določbe:
Delavec, ki odklanja specialna dela ali dela, ki se ne dajo normirati, kljub temu, da jih je sposoben izvršiti, ne more postati udarnik. Doba za proglasitev se mu šteje od zadnjega prekrška dalje. Delavec, ki krši delovno disciplino, ki negativno vpliva na sodelavce glede pravilnega odnosa do dela, in ki načelno odklanja nove uredbe glede dela ter namenoma nasprotuje novemu delovnemu načinu, ne more postati udarnik.
Delavec, ki se mu dokaže, da je hotel namerno spremeniti svoje pogoje za večji zaslužek ali naslov udarnika z napačnimi podatki v dnevnih delovnih listkih, ne more postati udarnik. Doba za proglasitev udarnika se šteje od zadnjega prekrška dalje. Prav tako ne more postati udarnik tisti delavec, ki ima ure neupravičenih izostankov.
Uspehi našega tekmovanja
Zaradi fočnejše kontrole in lažje ocenitve posameznih oddelkov na koncu tekmovanja glede produkcije smo uvedli ocenjevanje po točkah.
V produkcijskem sektorju tekmujemo v treh stvareh:
1.	v doseganju normiranega količnika,
2.	v % preseganja norm,
3.	v znižanju proizvodnih stroškov.
Za vsakih 5% preseganja norm dobi oddelek 1 točko, za vsak % znižanja proizvodnih stroškov pa 2 točki.
Pri zviševanju količnika dobi za vsak zvišani odstotek pri produktivnosti:
ročna stavnica
50—55 — 1 točka 56—60 - 2 točki 61—65 — 3 točke 66—70 — 4 točke 71—75 — 5 točk
strojna stavnica	strojnica, knjigotisk in offsettisk
ter vsi bakrotisk oddelki:
50-60 — 1 točka 61—70 - 2 točki 71-75 — 3 točke 76-80 — 4 točke 81—85 — 5 točk
60—70 — 1 točka 71-80 — 2 točki 81—85 — 3 točke 86—90 — 4 točke 91—95 — 5 točk
stereotipija, rotacija, klišarna, fotografija:
lito -pretisk, risalnica, knjigoveznica
60—70 — 1 točka 71—80 — 2 točki 81-90 — 3 točke 91—95 — 4 točke 96—100 — 5 točk
70-80 — 1 točka 81—85 — 2 točki 86-90 — 3 točke 91—95 — 4 točke 96—100 — 5 točk
Uspehi posameznih oddelkov prvi mesec tekmovanja v točkah so:
Oddelek	Uspehi v	točkah za november		Uspehi v	točkah za december		Skupaj točk
	za količnik	za norme	za proizv. stroške	za količnik	za norme	za proizv. stroške	
Knjigotisk-strojn.	56	3	45	17	3	26	147
Rotacija	—	—	53	30	—	5072	133-/2
Bakrotisk	67-/2	—	14	3672	—	— 19	99
Lito-offsettisk	24	—	3	41-/2	—	11	7972
Knjigoveznica	15'/2	372	— 1	33	5	8	64
Ročna stavnica	4	3-/2	— 11	43	472	16	60
Strojna stavnica	20-/2	3	- 8	23	3	12	53-/2
Lito-pretisk	18	3-/2	— 17	18	6	25	53-/2
Bakroretuša	52	—	7	-45	—	32	46
Fotografija	17	—	13	— 3	.—	2	29
Dovršilna dela	11-/2	—	— 44	12	—	3	- 17-/2
Lito-risalnica	— 4	—	-33	8	—	—	— 29
Kemigrafija	- 271/a	5	— 47	32'/,	6	— 67	— 98
Bakro-jedkalnica	—17-/2	—	-32	4	—	— 54	— 99-/2
Stereotipija	-15	—	-65	18	—	— 123	-155
Vsak mesec bomo objavljali rezultate tekmovanja, tako, da bomo lahko vsi zasledovali napredek naših oddelkov.
Naša kronika
Konferenca poverjenikov za delo in delovnih inšpektorjev pri okrajnih ljudskih odborih je bila 12. in 13. decembra v Ljubljani. Na nji je bilo ugotovljeno, da so delovni inšpektorji napravili lani nad 1500 pregledov pri zveznih, republiških in lokalnih podjetjih. Inšpekcija dela se šele razvija. Ni imela še dovolj sposobnega kadra. Tudi odseki za delo pri okrajnih ljudskih odborih še niso bili dovolj organizacijsko utrjeni.
Nova razporeditev zaposlovalnic pri sindikalnih svetih. Dne 1. t.m. so bile razpuščene zaposlovalnice (posredovalnice za delo) pri nekaterih sindikalnih svetih. Zaposlovalnice so zdaj drugače razporejene. Sindikalnim svetom, ki nimajo za posredovanje dela plačanega nameščenca, poslej ni treba več pošiljati poročil o prijavah in zaposlitvah delovnih moči. Zaposlovalnice, ki imajo plačane nameščence za posredovanje dela, so poslej le v mestih in drugih večji hkrajih. Poslej bo v Sloveniji 24 zaposlovalnic, 45 jih je pa odpravljenih.
Sindikalne organizacije morajo sodelovati pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Po sklepu V. plenuma CO ESJ se morajo sindikalne podružnice zavzemati za graditev delavskih stanovanjskih hiš. Zato je treba, da se posvetujejo z upravami svojih podjetij o letošnjih investicijah v ta namen.
1,104.000 izvodov knjig in brošur so izdali glavni odbori ESJ lani. Založniška delavnost sindikatov se je razmahnila bolje šele lani. Leta 1946. je znašala naklada sindikalnih publikacij 271.000 izvodov.
Kulturno umetniško društvo
»JOŽE MOŠKRIČ«
vabi na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 25. januarja 1948 ob 9 uri zjutraj v dvorani »Doma sindikatov«, Miklošičeva, 22.
O stolih in pepelnikih
Naša sindikalna dvorana je določena za konference in širše sestanke. Razumljivo je, da mora na konferenci tudi vsak sedeti na svojem stolu; ker pa stolov ni dovolj v dvorani, si jih izposojamo v redakciji. Nihče ni proti temu in vsi so pripravljeni tudi poiskati prihodnji dan stol v dvorani. Vendar pa se včasih zgodi, da stolov v dvorani ne najdeš več. Morda je kdo stol odnesel pomotoma s seboj v svojo pisarno ali pa je mislil, da spada drugam. Vsekakor pa tisti, ki išče svoj stol prihodnji dan, prav gotovo ni zadovoljen, ker mora pač v pisarni sedeti.
Še nekaj! Pod stoli — ki še ostanejo v dvorani — in pod mizo ležijo kupi ogorkov, vžigalic in papirja. Ali ob takih prilikah ne bi bilo mogoče preskrbeti dovolj pepelnikov? Prav gotovo niso vsi tovariši tako nemarni, da bi vedno stresali pepel in metali ogorke po tleh. Če bi ne bilo ogorkov po tleh, bi bilo olajšano delo tudi snažilki, ki je prav tako človek. To velja tudi za nekatere sobe, kjer so pepelniki, ki pa jih tovariši ne znajo uporabljati in stresajo pepel kratko malo po tleh.
Dvig strokovnega kadra-naša velika dolžnost
Pri izvrševanju nalog grafične industrije se moramo stalno boriti s težkočami zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Potrebe po naših izdelkih so danes neprimerno večje, kot so bile kdaj prej. In prav zaradi pomanjkanja dobro kvalificiranih delavcev ne moremo zadostiti vsem potrebam tako, kot splošni interesi skupnosti zahtevajo, to se pravi, da ne moremo izdelati vsega v takem času, kot bi bilo potrebno, niti kvaliteta naših izdelkov ni takšna, kakršna bi morala biti. Res je, da je za današnje potrebe še premalo strojnega parka, in da so v pogledu kvalitete mnoge objektivne težave. Boriti se moramo s pomanjkanjem materiala ter delati z raznimi manjvrednimi nadomestki, vendar moramo kljub vsemu stremeti za tem, da obdržimo kvaliteto naših izdelkov na primerni višini.
Dolžnost nas vseh kakor tudi vsakega posameznika je, da na eni strani stoti vse, da se sam čim boli strokovno usposobi, na drugi strani pa, da oni, ki je strokovno dobro usposobljen, prenese to svoje znanj6 na druge. Danes še pri mnogih strokovno dobrih delavcih opažamo, da svoje znanje in svoje izkušnje, ki so si jih pridobili 1 dolgoletnim strokovnim delom, ljubosumno skrivajo zase. V njih je zakoreninjena bojazen, da bodo odveč, če bo usposobljenega dovolj mlajšega kadra. S takim mišljenjem samo dokazujejo, da današnjega časa absolutno ne razumejo in da se ne morejo otresti stare miselnosti. Toda spregledati moraj0 prej ali slej, da je taka bojazen upravičen® le v kapitalističnem sistemu, v socialističn* družbi pa je povsem odveč.
Za dvig teoretičnega strokovnega znanj® smo sklenili, da bomo v „Črno na belem pričeli objavljati tudi razne strokovne raZ' prave in članke. Zaradi tega pozivamo vs6 tovariše, ki se čutijo vsaj malo sposobne-
da pošljejo svoje prispevke. Vsak prispevek
bo dobrodošel, čeprav bo povedan v tako grobih stavkih, da bo le strokovn0
nekaj pomenil. Na drugi strani pa pozivam6
vse, naj nam nakažejo, o čem želijo, se predvsem piše ter zahtevajo pojasnil® za posamezne vrste dela. Na ta način bomo lahko pomagali ter skušali nadokn® diti ono, kar bi sicer morali črpati na, kadri iz razne strokovne literature. nam to vsaj delno uspe, bomo s tem izV šili svojo dolžnost.
<4~~	</**1
■ c(AX,\
'SSli
vA >

ms^SS^-^
V
g2?y -

>£-
PRITLIČJE
Kakšen bo naš počitniški dom?
Ne vem če boste vsi zadovoljni z mojim načrtom, saj ima ''sak svoje želje in zamisli, toda priobčujem ga, da ga boste 'ahko presodili. Prepričan sem, da bo marsikatera umestna krinka preprečila že danes polom, ki bi nastal, če bi začeli graditi brez dobro premišljenega načrta. Zato na dan z besedo in z Zdravo kritiko, dokler je časi
Dom je velik 16'5 X 95 m plus prizidek, to je balkon. Prosto-r* so naslednji: 2/3 doma sta podkleteni, kjer bomo imeli dovolj Prostora za razne pridelke, vino itd. V pritličju bomo vstopili kar po stopnicah ter odložili smučke, da se malo odtečejo, na sPodnji balkon (1), v preddurju (2) si bomo otresli sneg ter Vstopili v vežo (3), skozi katero bomo šli v dnevno (kmečko) sobo (4), ter odložili nahrbtnik in zložili mokro obleko, rokavce itd. na veliko kmečko peč. Med tem bo že prišla oskrbnikova Johanca iz kuhinje (5) ter nas vprašala, ali želimo čaj. Ker smo pa funkcionarji iz sindikata, bi seveda tudi čimprej radi Sovorili s samim oskrbnikom, kako in kaj gre z oskrbo doma ln kako izgleda. Oskrbnik Jernej jo res kmalu prisopiha iz Svojega družinskega „brloga“ (6), ter se opravičuje, da je moral Prejšnji dan navoziti precej hrane v shrambo (7 in 8) ter da je 'Palo podremucal.
Peljal nas je skozi kuhinjo in obe shrambi na zadnji vhod, ^kozi katerega smo prišli po stopnicah v klet. Nato nam je razkazal drvarnico, ki je pod spodnjim balkonom, da smo ga res •Porali pohvaliti, koliko drv je priskrbel.
Ko smo se vračali skozi vežo, da si ogledamo prvo nadstropje, sla nam bila v pritličju neznana še dva prostora. Za enega je Jernej rekel da je stranišče (9), o drugem pa pravi da ima razno aro (10), katera se potrebuje pri hiši in tudi smučke izletniki shranijo v njem.
V prvem nadstropju smo si najprvo razgledali dolg hodnik, Pa obe strani pa so bila vrata. Oskrbnik nam pojasni, da v večjih „°°ah (1) stanujejo dopustniki z družinami, v manjših (2) pa po-atnezni dopustniki. Tudi kopalnico (3) bi si radi ogledali, pa *e je ravno ena vlagalka kopala in je res nismo mogli motiti. . smo na balkon (4), kjer je na ležalnem stolu kazal toplemu 'Pmskemu soncu svojo plešo strojni stavec.
>. \ podstrešju pa so skupna ležišča. In res je bil tu pravi iv-žav. Seveda sobota je in lepo število „Ljudske" se je danes ZaPrašilo v svoj dom, dve noči bodo že prebili na pogradih, čez ®n bo itak ugodna smuka, proti večeru je pa zabava v kmečki "°bi.
-D°m bo imel 1 m globoke betonske podstavke, do prvega ž Pstropja bo zidan, prvo nadstropje pa bo leseno in lice obito baU.a^mi de^'cami -na Storžič" kot pravijo strokovnjaki. Oba -ikona sta betonska, streha pa krita s strešno cementno opeko. v° nadstropje bo znotraj obdano z malimi letvami in ome-no’ tako da bo izgled isti kot bi bilo zidano.
Ne bom na široko raspletal vse tehnične strani zidave itd., mo v grobem bi vas rad seznanil, kaj in koliko potrebujeme "postavitev doma:
(Nadaljevanje na 4 strani)
Opeke potrebujemo	32.000 kosov
Cementa	9.000 kg
Raznega stavbnega lesa	140 m3
4 m dolgi stropniki 16 X 22	cm 48 kosov
6 m dolgi stropniki 18 X 24	cm 48 kosov
Raznih drugih tramov in letev 500 kosov	
Peska za beton	28 m3
Kamna lomljenca	5 m3
Suhega apna	7.000 kg
Peska za zidavo	19 m3
Mivke	2 m3
Izolacijske lepenke	200 m3
Lepenke št. 80 za temelje	10 m3
Železa 8-10 mm za beton	2.000 kg
Žice za povezavo železja	40 kg
Raznih žebljev 200 mm do 60 mm 180 kg
Ze po teh številkah vidimo, da ogromno potrebujemo. Toda to je šele groba stavba, strešna opeka ni šteta. Kje so še mizarska dela: okna vrata itd., notrajna oprema, vodovod, elektrika itd.
Prav zaradi tega, ker nameravamo narediti res dom, ne pa barako moramo temeljito pretehtati vso stvar. In tukaj moramo sodelovati vsi, ker vsakdo nekaj ve. Vse kritike tega načrta, vse nove predloge sprejema komisija za dopuste in oddih. Iz vseh teh bomo naredili končni načrt, ki bo zadovoljil vse.
Preskrbo lesa in drugega materiala prepustimo komisiji. Pomožne delovne moči imamo dosti, saj nas je čez 400. Mladina bo odšla za ves teden na gradnjo tega doma, seveda izmenoma. Tudi mi bomo šli, vsak po tri dni bomo žrtvovali in boste videli, da bo dom kaj kmalu stal. Tudi denarno bomo podprli postavitev doma, s prostovoljnim delom v podjetju seveda.
Prostora, kjer naj bi dom stal, ne bom predlagal, vendar sem mnenja, da moramo pri tej izbiri upoštevati dobro prometno zvezo, poleti vodo za kopanje, pozimi teren za smučanje, izhodna točka za manjše izlete in visoke ture, lep, sončen kraj ter ugodna napeljava elektrike in vodovoda, in lahko tudi dostopen teren za kamione.
Z graditvijo doma si bomo zagotovili poceni izlet in izrabo prijetnega dopusta sredi gorenjskih vrhov.
R. Č.
Pripomba uredništva: Pozdravljamo iniciativnost tov. R. Č., ki naj bo v izpod-budo drugim tovarišem. O svojem počitniškem domu moramo resno razmišljati; vprašanje je v razpravi. Ta prispevek je osnova za razpravo. Predvsem se bo treba dotakniti finančnega vprašanja. Jasno nam mora biti, s kakšnimi sredstvi lahko računamo, sicer bi zidali na pesek. Napraviti bo treba torej še proračun. Na podlagi tega osnutka je to mogoče.
Naša kronika
NASA FIZKULTURA
Sah
Šahovski turnir za prvenstvo sindikatov mesta Ljubljane se prav ugodno razvija za naše moštvo, ki v vseh partijah nadkriljuje nasprotna moštva.
Dosedanji razultati so sledeči:
Ljudska pravica	:	Gostinci	6	:	2
Ljudska pravica	:	Minot	7	:	1
Ljudska pravica	:	MIR	8	:	0
Ljudska pravica	:	Hribernik	8	:	0
Ljudska pravica	:	DSZS	5	:	3
Ljudska pravica	:	Narodna banka	8	:	0
Ljudska pravica	:	DBS	4l/2	:	3l/2
Ljudska pravica	:	Gradbene	stroke	6'/2	:	11/g
Skupaj 53 : 11
Priborjenih imama 53 točk, dočim ima naš najresnejši in tudi še edini nasprotnik Prosveta 48 točk. Na prvo mesto v naši skupini lahko računamo. Naši posamezni igrači pa so dosegli naslednje rezultate:
	Gostinci	Minot	MIR	Hribernik	DSZS	Narodna banka	cn M Q	Gradbena stroka	Skupaj
Omladič	—	1 : 0	1 : 0	—	—	—	—	1 : 0	3 : 0
Hren	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	‘Z.:1/.	h,: V,	7 . 1
Remškar	llo:‘h	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	7l/2 : */.
Rupnik	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	i : 0	0 : 1	1 : 0	7 : 1
Jeran	0 : 1	1 : 0	1 : 0	1 : 0	0 : 1	1 : 0	1 : 0	1 : 0	6 : 2
Kozamernik	‘/2 : 1/2	0 : 1	1 : 0	1 : 0	0:1	1 : 0	1 : 0	0 : 1	4Va: 3V2
Accetto	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	1 : 0	0 : 1	1 : 0	7 : 1
Goličnik	1 : 0	1 : 0	—	1 : 0	1 : 0	1:0	1 : 0	1 : 0	7 : 0
Potočnik	1 : 0	—	1 : 0	1 : 0	0 : 1	1 : 0	0 : 1	—	4 : 2
Partija, ki nam je prinesla zmago nad DES-om
Ign. Tekavčič (šahovski mojster)	Hren Lado
1. c4 f5, 2. Sc3 Sf6, 3. g3 e5, 4. Lg2 Sc6, 5. d3 d6, 6. Sd5 Le7, 7. Se7 De7X, 8. e3 0-0, 9. Se2 Leč, 10. b3 Tad8, 11. e4 fe, 12. de Df7, 13. 0-0 Dh5, 14. f3 Lh3, 15. Le3 Lg2X. 16. Kg2X Dg6, 17. Dd2 Td7, 18. Sgl Tdf7, 19. Tf2 Sh5, 20. Khl Sf6, 21. Tel b6 22. Tel a5. 23. Tg2 Sd8, 24. a3 Se6, 25. Dc3 Sd7, 26. Dd2 Sdc5, 27. b4 ab, 28. ah Sb3, 29. Ddl Sd4, 30. Ld4X Sd4X, 31. f4 De6 32. Dd3 Sc6, 33. f5 Dc8, 34. b5 Sd4, 35. Se2 Se2X> 36. Tge2X Db7, 37. Kgl Ta8, 38. Db3 Da7, 39. Ddl Da3, 40. Dd5 Dc5 + , 41. Dc5 Xbc 42. Tbl Ta4, 43. b6 cb, 44. Tb6X Td7, 45. Tc2 Kf7, 46. Kf2 Ta3, 47. Tcb2 Tc3, 48. Tb7 Tb7X, 49. Tb7X+ Kf8 remis.
Namizni tenis
Vsako popoldne je prosta dvorana v III. nadstropju za igranje namiznega tenisa. Igrajo lahko vsi, ki so se prijavili. Opozarjamo pa vse, da mora v dvorani vladati po' poln mir, ker nam bodo sicer prepovedali uporabo dvorane. Kdor bo razgrajal ali motil uredništvo na kakršen koli način, ne bo imel več dostopa v dvorano.
Kateri delovni kolektivi v Sloveniji so bili razen naše podružnice najboljši v novembrskem tekmovanju? To so: delovni kolektiv železarne na Jesenicah, kolektiv trboveljskega premogovnika in delovni kolektiv gradbenih delavcev, ki so bili zaposleni pri graditvi mariborske hidro-centrale.
Katera najpomembnejša naloga čaka sindikalne organizacije letos? Na V. plenumu CO ESJ je bilo ugotovljeno in nagla-šeno, da morajo sindikalne organizacije leta 1948. predvsem kar najbolj sodelovati pri mobilizaciji novih delovnih moči. Letos je treba zaposliti 200.000 delavcev, če’ hočemo izpolniti planske naloge.
Telovadba in ZREN
Opozarjamo vse telovadce, ki se udeležujejo telovadbe, da so odgovorni za vso škodo, ki jo naredijo v telovadnici, če krivci ne bodo ugotovljeni zaradi potuhe, ki bi j° jim dajali drugi telovadci, bodo morali škodo povrniti vsi.
Vsi, ki so se prijavili za ZREN, so dolžni, da pričnejo polagati norme; položijo jih lahko v telovadnici.
tfi&kudtutia ikh£iC &a pKavi&ejn (U&Cčn.i Ka&voj s&e&e\ne.g.a idov&kaf
21111Iililllllll!lL!llllllll!L!L!lllll^yilLLLll!il>Jllinyj’jjjiim^