Št. 77. V Gorici, v soboto dne 26. septembra 1903. Tečaj XXXIII, Iihaja trikrat na toda* t šestih tedanjih, in eioer: VBak torek, Setrtek to soboto, zjutranje is-danje opoldne, veeerno tedanje p« ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami er s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-era&na ali 7 Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld.,6 60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta.......8 , 40.„ , , 1-70 Posamidne Številke stanejo 10 vin. ,, - • • -.^ Od 23. julija 1902« do preklica izhaja ob sredah n sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulio Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSdek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na narotila brei depellane naročnine m ne oziramo. Oglasi la peslaiilei se računijo po perit-vrStab, •' če tiskano 1-krat 8 kr., f-krat 7 kr.f 3-krat 6 kr. vsaka vrata. TeSkrat po pogodbi..—Večje^5rke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vse za omiko, svobodo in napredek.!« Dr, K. ±.-mU. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah •n praznikih od 9. do 12. dop. UpravniSivo ss nahaja v Uosposki ulici SI. 11. NarrJhlno f-s oglase Jo plnčntl lo«o Horle.% Dopisi u _' .is pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reši, katere ne -padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le mravnlštvu. „PRiMORIC" izhaja neodvisno od «So5e» v«ah petek in stane vsa loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. -— -~ -*8ooj}*~in»Primorec«^e"plodipiiTiGliioTTto~ bakanu 8ohwarz v Šolski ulioi !u 'Jellersitz v Nunski ulio'.. —, v Trstu v tobakami LavrendiS na trgu della iiimm*. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gor »Gor. Tiskarnac A. GabršCek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, Sedaj ko stojimo bržčas pred velikimi dogodki, ko se pojavlja z veliko silo potreba premembe ustave, je stopilo v ospredje zopet za nas toli važno vprašanje, aH naj se ogrevamo za narodno ali deželno avtonomijo v slučaju, da pride do preuatrojitve avstro-ogerske države. Gotovo je prav, da nas najdejo važni in odločilni momenti pripravljene ; zato je pa naša dolžaost, da si poprej sami uredimo in odločimo, kaj hočemo in kako hočemo, da moremo ob času nastopiti s povsem jasnimi načrti. Povod zojjetnemu razpravljanju o vprašanju avtonomije v naši javnosti je dal neki neimenovani državni poslanec v »Sudsteie-rische Presse", ki stoji na tem stališču, da se moramo ogrevali skupno s Čehi, Hrvati in Poljaki za — deželno avtonomijo, trdo, da je narodna avtonomija fantom, ki je nedosegljiv. Varstvo narodnih manjšin po deželah, to je ono sredstvo, koje bi nasmoglo sprijazniti z deželno avtonomijo. Tako pravi oni državni poslanec. O narodni ali deželni avtonomiji se je v slovenski javnosti razpravljalo že obilo, tudi v tSoči* so bili priobčeni svoj čas širši .članki o tem predmetu. Katero stališče nam je zavzeti sedaj, o tem razsoditi so poklicani naši politiki, ki naj bi se v tako svrho segli ter pretresli to vprašanje od vseh stranij,da bi se moglo reči potem določeno, kako stališče pravzaprav zavzemajo Slovenci v tem vprašanju v teh kritičnih časih. K temu pa naj pripomorejo tudi glasovi po časnikih. Gotovo je, da nam je vsem ideal narodna avtonomija, združena Slovenija 1 V tako združeni Sloveniji bi se mogli prosto razvijati ter uravnati svoje potrebe po svojih željah, v taki Sloveniji bi bila nam osigurana bodočnost, in brez dvoma bi se Slovenci na ta način lepo razvili. To je naš ideal, in o tem se da pisati lepe navdušene članke. Drugo vprašanje pa je, %kako bi se vstvarila taka naša Slovenija, do kje bi segale njene meje in kaj vse bi objemala. Kako bi se določevalo po takih krajih, kakor n. pr. na Koroškem, ko stoji ponekje tu slovenska tam nemška vts, pa zopet ilovpr»«k»* pa zopet nemška, ali kako bi bilo s posazmenimi jezikovnimi otoki ali s kraji z mešanim prebivalstvom. Brez dvoma bi se Nemci in Lahi v takih slučajih potegovali za svoje »postojanke", kakor obratno mi za svoje, in nastati bi utegnili taki konflikti, ki bi ne privedli do nikakega sporazumljenja s sosedi, Nič žrtvovati! na tem stališču bi stali mi, kakor tudi naši sosedje. Kako bi se dalo končno dognati take sporne reči P Na to je težko odgovoriti. Ako bi se ne bili zajedli med nas tujci ter si celo pridobili ,svojo posest* med nami, ako bi ne bili razkropljeni po deželah ter bi bili mi celota brez vsake primesi drugih narodnostij, o potem bi Plo lahko z narodno avtonomijo. Tako pa bi nastajale res težkoče, ki bi bile v slučajih naravnost nepremostljive. Ne verjamemo, da bi se našel zadovoljiv modus, po katerem bi se odločilo za obe strani prav, bržčas bi našli le tak modus, da bi morali žrtvovati mi. Ako bi prišlo do avtonomije, bi odločevali drugi, ne mi, kako naj se provede ista, ali po narodih ali po deželah, in v tem slučaju bi bili s stališčem narodne avtonomije z Husini osamljeni, ker proti sebi bi imeli Cehe, Poljake in Hrvate. To bi bil kritičen moment, in ako bi nas dobil nepripravljene, bi nas opeharili s kakb tako deželno avtonomijo, da bi bilo nam gorje. Zalo je prav, da se prerešeta v nas Slovencih vprašanje o avtonomiji z obeh stranij, toli glede narodne kolikor deželne. Pripravljeni moramo biti za vse slučaje. Oni državni poslanec v »Sudsteier. Presse* pravi: Varstvo narodnih manjšin po deželah, to je ono sredstvo, koje bi nas moglo sprijazniti z deželno avtonomijo, in sicer zakoni to zajamčeno varstvo. Lepo! Ali kdo p a da še kaj dandanašnji na taka zajamčenja od strani avstrijskih zakonov? Saj imamo v zakonih zajamčene pravice in zajamčeno jed-n a k o p r a v n o s t, aH le za to, da nas slepijo z jednakopravnostjo ob svečanih tre-notkih, v praksi pa nas vladajo v imenu krivice in zapostavljanja za Nemce in L he ! Ako se je Avstro-Ogerska po svojem pre- porodu res držala konstitucijonelnih določeb ljubših; toda zdaj je dovolj, gospodje, pojmite! zdaj je dovolj: dobili sto svoje zadoščenje za ulico F6rou in še več; zdaj morate biti zadovoljni,« če je Vaše Veličanstvo,« pravi Treville, »smo tudi mi.« »Da, jaz sem,« pristavi kralj, vzame La Chesnay-ui iz roke pest zlata in ga stisne v pest d'Artagnanu. j »Vzemite,« pravi, »v dokaz mojega zadovoljstva.« V tem Času današnji pojmi o ponosu še niso bili moderni. Plemič je vzel od kralja denar iz roke v roko in se ni s tem čutil niti najmanj ponižanega.: D'Artagnan torej brez okološčin vtakne štirideset pištol v žep in se Njegovemu Veličanstvu prisrčno zahvali. »Toda,« pravi kralj, ko pogleda na uro, »toda ura je že polu devetih, odstranite se; povedal sem vam namreč že, da ob devetih nekega pričakujem. Hvala za vašo udanost, gospodje. Na vas se lahko zanašam, ni res ?« »O, sir' '.< zakličejo vsi štirje tovariši jednoglasno,, »za Vaše V jiičanstvo se pustimo razrezati v kosce.« »Prav, prav; toda ostanite celi; to je več vredno,| in na ta način mi bodete koristili več. Trčville,« pristavi kralj polglasno, ko se drugi oddaljijo, »ker pri mušketirjih nimate praznega nobenega mesta in smo razun tega za vstop v to četo določili ?as preskušnje, spravite tega mladega moža v stotnijo gardistov gospoda des Essarts, vašega svekrva. Ah, prokleto, Trš-ville, veselim se obraza, katerega bode delal kardinal: divjal bode, a to je vsejedno; pravica je na moji strani.« In kralj pozdravi z roko Tr6villea, ki odide, da bi došel svoje mušketirje. In našel jih je deleče z d'Artagnanom štirideset pištol. In kardinal je res divjal, .kakor je reklo Njegovo Veličanstvo, divjal tako, da se je osem dnij vzdržal kraljeve Igre, kar pa kralja ni oviralo, delati najpri- jaznejši obraz sveta in ga vsakokrat, kadar ga je srečal, vprašati z najljubeznivejšim glasom : »No, gospod kardinal, kako gre vašemu ubogemu Bernajouxu in vašemu ubogemu Jassacu?« VII. Zasebno življenje mušketirjev. Ko je zapustil d' Artagnan Louvre in vprašal svoje prijatelje, kako bi vporabil najboljše svoj del štiridesetih pištol, mu je svetoval Athos, naj si naroči dober obed pri Smrekovem Storžu, Porthos, naj si najme slugo, in Aramis, naj si dobi primerno priležnico. Obed so napravili še isti dan, in njihov sluga jim je stregel pri mizi. Obed je naročil Athos, in slugo je najel Porthos. Bil je to Pikardinec, ki ga je bleska-željni mušketir našel na mostu de la Tournelle, kj6r je pljuval v vodo ter s tem delal na njeni površini kolobarje, ter ga še isti dan najel. Porthosu je to ugajalo iako, da ga je sprejel brez vsakega drugega priporočila. Blesteča zunanjost tega plemiča je pridobila Plancheta, — to je bilo ime Pikardinca —, ki je mislil, da je najet za njegovo službo; bil je ves presenečen, ko je zvedel, da ima te mesto že neki tovariš po imenu Mousqueton, in ko mu je Porthos povedal, da njegovo stanovanje, četudi veliko, ne potrebuje dveh slug in da mora stopiti v službo pri d'Artagnanu. Ko pa je prisostoval obedu, katerega je dal njegov gospodar, in ko je bilo treba plačati, videl, kako je ta prinesel iz žepa pest zlata, je bil prepričan, da je dosegel svgo srečo, in zahv> Domače in razne novice. Današnja .SoSa* obsega celo prilogo, to je polne Štiri strani. — Opozarjamo na podlistek .Trije mušketirji«, Cegardejanje se šele prične prav zanimivo razvijati. — Ta roman je tudi prav obsežen. Izide posebe tiskan v .Svetovni knjižnici*. t Valerij Ceralc. — Včeraj je umrl v Gorici medicinec Valerij Gernic iz St. Petra, sin pokojnega učitelja Vinkota Čer-nicc. Pokojnik je bil blagega in tihega značaja, vrl narodnjak, zelo nadarjen in priden mladenič, ki je obetal mnogo svojemu narodu. Neizprosna smrt mu je strla mlado življenje. Prihodnjo leto bi bil dokončal svoje ir^dicinske Študije. — Pogreb bode danes ;o 2. popoludne \i hiše žalosti v Via Muni-cipio St. 9. na Št. Petersko pokopaiiSCe. Umrl je v Sodražici na Kranjskem v 77. letu svoje starosti g. Ivan Fajdiga; daleč na okoli znani lesni trgovec ter posestnik. N. v m. p.! Poroka. — Poročil se je danes gosp. Rudolf Lisec, železniški uradnik, z go*pico Lujizo Nemec iz znane rodoljubne rodbine iz Nabrežine. Novoporočencema vse najbolje 1 Osebne vesti. — Višja carinska of<-cijaia Ivan Borič in Karol Mallover sta imenovana kontrolorjema carinskega urada v VIII. plačilnem razredu na glavnem carinskem uradu v Trstu. Za pogorelce v Bovcu je poslal naš rojak g. Andrej Marfreda iz Idrije ob Biči, tačasno v Ameriki, 2 tolarja t. j. K 9*30. Jutri t Solkan!—Telovadno društvo .Solkanski Sokol" priredi jutri prvo javno telovadbo ter veselico s petjem in plesom po vsporedu, že objavljenem. Društvo vabi na mnogobrojno udeležbo, katera bo tudi gotovo izdatna toliko iz Gorice kolikor iz okolice. Mi od svoje strani kličemo: Jutri v prijazni Solkan t Bratje Sokoli! — V nedeljo dne 27. t. m. priredimo pešizlet v Solkan združen z javno telovadbo. Odhod bode ob 2. uri popoldne z " viSČeka, (Katarinijev trg), kjer ¦«** ^^»^ ** rojakov dvignil žepni nož ter ranil v prsi domačina Josipa Vugo, ki je bil v večji družbi. Pravijo, da so Slovenci klicali, ko so srečali one Lahe, živio ter še druge besede, potem pa so šli naprej. Jeden izmed Lahov je mislil, da jih žalijo s takim klicem ter zakričal za družbo, najbrže razžaljivo, na kar so prišli k njim Vuga in Levpušček Anton in Vidič Ivan. Tu pa so se sprijeli, in v tepežu je sunil nekdo Vugo z nožem v prsi, —na bi bila lahko postala jako nevarna. Bassi je trdil, da on ni udaril Vuge, da tudi nož, kateri ima sodnija v rokah, ni njegov, marveč da ga je imel jeden izmed njegovih tovari- udov, to je 3 9 88 manj nego lansko leto, ko je imela 80.046 udov. V goriški nadškcfiji je manj udov 396, v lavantinski pa manj kar za 21151 V ljubljanski jih jemanj 915, v tržaški 210. Družba razpošlje letos svojim udom 456.348 knjig. Vsega vkup je dala družba Slovencem doslej knjig 9,300.040. Kje iskati vzrok, da je ;ietos število članov ppdlo kar za skoro 4000? Ali so bili poverjeniki malomarni, da se niso pobrigali, da bi vsaj ostali pri dosedanjem številu, ako bi že ne bilo mogoče isto povišati ? Skoro neverjetno, verjetnejše pa je, da se obrne marsikdo od družbe zato, ker ga zalaga preveč z moiitveniki in z enako robo, mesto z drugim dobrim, koristnim in po-dučnira gradivom! Vodstvo družbe naj bi o tem razmišljalo; bi ne bilo prav nič od škode. Gorenjih 4000 govori jasno v tem pogledu! Oproščen »regnleolo*. — Te dni se je vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo obravnava proti 21 letnemu Lahu iz Abrucov v Italiji, po imenu Benetto Bassi, ki je delal pri železniški gradnji tvrdke Sard-Lenassi. Obtožen je bil, da je dne 30. avgusta t. 1. na cesti proti Kanalu v dražbi dveh spojit,k kolikor mu ljudje znašajo za nje denarja. še čudno, da se naši ljudje držijo tako hladnokrvno. Lah je ošaben in predrzen. Namesto da je šel Bassi s svojima tovarišema lep« mirno naprej, ko — nota benel — niti vedeli niso, kaj so rekli Slovenci, kar je priznal na sodniji Bassi, so se obrnili ter izzvali Slovence k sebi, gotovo s hudobnim namenom, kajti takoj je začel igrati nož svojo vlogo. Ranjen je bil Slovenec. Lahi se delajo po svoji stari navadi jako nedolžne. Bassi ni nič kriv, druga dva sta jo pa popihala lepo domu. Mi smo že svoj čas pravili, da postopanje z delavci na črti od Gorice do Kanala utegne imeti neljube posledice. Kakor se vidi, so že tu. Ali pridejo še druge ? Kdo je kriv?! Slovenci ne. Slovenci so mirne krvi ter ne izzivajo, Ie narodnih nasprotstev ni treba vstvarjati na tak način, kakor so vstvar-jena na omenjeni črti, pa bo mir na vse strani. Da bi pa .regnicoli* izzivali naše ljudi, ko jih niti ne razumejo, na naših tleh, to pa je vredno vse obsodbe. Kar iščejo, utegnejo tudi najti. 1000 bron je odposlal, kakor je povedal pred kratkim na prižnici, neki duhovnik v gorah stran, ker ne more citati toliko maš, Tam je okoli 600 ljudij, pa znašajo v farovž toliko za maše, da jih ne more opraviti duhovnik sam, marveč je moral od nabranega v kratkem času poslati proč 1000 K. Duhovnika je zapekla vest ter je to sam naznanil na prižnici, češ, naj nehajo, pa tudi za oče-naše ni treba toliko prinašati, naj molijo rajši sami doma. Redek je tak duhovnik. Storil je dobro delo. Slučaj pa kaže, kam gre toliko in toliko denarja is našega ljudstva prav po nepotrebil Govorijo o bedi in o vprašanjih, kako jo zmanjšati, ali med tem se sipljejo krone za kronami kar v stotinah v farovški žep l V tem tiči lep v i r bede na- šega ljudstva. Kaj šele, ako bi pogledali v razne zapuščinske akte, ko se peha v slučajih potomce v revščino in obup, za .štiftane* maše, cerkve in nunce pa ne primanjkuje denarja 1 Na to stran treba učiti kmeta pameti, da ne bo mislil le na hudiča in pekla, s katerima ga tako sistematično strašijo njega izsesavale i. Zakaj, vemo vsi! Dva »sodraga*. — V odgovoru »Rud. praporju" smo povedali, da „sodrug\ Trevi-sani, katerega se je »Rd, pr.* kako razveselil, ko je prišel iz ječe, je poznat kot jeden najzagrizenejših Lahov, ki je že toliko psoval in grdil Slovence, da je njegovo postopanje proti nam naravnost škandalozno in grozno, ali seveda vredno sina dvatisočletne kulture. O Tem žagnzencu pravi ,Rd. prap.", da je bil najzvestejši spremljevalec sodruga Kopača, ki je vedno storil svojo solidarno in mednarodno (I) dolžnost, ki je pošten socialist in stoji visoko nad ,Sočino* gospodo (to pa to!) itd. Tak odgovor v .Rd. prap." je prebe-dast, da bi se še dalje pečali 2 njim. Omenjamo le, da je Trevisani krčmar, ki se je oprl na socijaliste le zato, da ga podpirajo v krčmi. Ako pa g. Kopač nima boljše družbe od Trevisanija, < ki je bil vedno poosebljeno sovraštvo Slovencev ter spuščal vsaki dan toliko psovk na Slovence, da je zaslužil za to premijo, potem je pomilovanja vreden! .Mednarodna dolžnost* Trevisanijeva obstoji v tem, da psuje Slovence!------Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si l Adijo, g. Kcpač! Vojafika služba In goriški magistrat. — Čudno, prečudno! Naš magistrat je izdal oklic, v katerem pozivlje letos v vojake potrjeno mladino, naj vstopi prostovoljno v vojsko s 1. oktobrom, da se morejo odpustiti tretjeletniki. Stvar se več kot gotovo zravna v državnem zboru tako, da se odpravi Chiarijev pristavek ter se pokličejo vsi novinci pod zastave. Naš magistrat se poprej ni pobrigal za to reč, sedaj pa je čutil kar na-krat potrebo, pokazati svoje patriotično srce ter pozvati p o mladino v vojake! Kaj pomeni to? /adno godrnjajo radikalni laški listi, da potrjajo preveč Lahov v vojake, — sedaj pa jih celo vabijo, naj vstopijo v avstrijsko vojsko! Magistrat je sedaj prav pohitel z oklicem, da ga ne prehiti drž. zbor s sprejetjem že podane predloge, po kateri bo mogoče takoj poklicati novake. Pa ne da bi gospodje na magistratu postajali nezvesti svojim — tradicijam?; Pesek v oči pa je včasih tudi dobro sredstvo v Avstriji! Novo vino. — Tukajšnji magistrat razglaša, da prodaja novega vina (mošta) ni dovoljena do 30. okt. t. 1. Kdor bi se ne ravnal po tem, zapade kazni do 200 K. (Dalje t prilogi.) ljeval nebo, da je prišel v službo *k takemu krezu; pri tem mnenju je vstrajal do konca pojedine, katere ostanki so ga odškodovali za njegov dolgi post. Ko pa je zvečer postiljal svojemu gospodu, je njegovo domišljanje izginilo. V stanovanju, ki je obsegalo samo predsobo ir spalnico, je stala jedna sama postelj. Planchet je spal v predsobi na pregrinjači, ki je spadala na d'Artagnanovo postelj in mu jo je ta prepustil za vedno. Athcs je imel slugo, ki je bil na izvanreden način izurjen za njegovo službo in se je imenoval Grimand. Ta gospod je bil jako molčeč. Dobro je treba pomniti, da govorimo o Athosu. Za pet ali šest let, tekom katerih je živel s svojima tovarišema Porthosom in Aramisom v ožjem prijateljstvu, sta ga ta dva, kakor sta se spominjala, pač večkrat videla smehljati se, a nikdar ga nista slišala, da bi se bil smejal. Njegove besede so bile kratke in jedrnate ter so povedale vedno to, kar je bilo treba, in nikdar več: nikakih olepšav, nikakih okraskov, nikakih arabesk. Kar je povedal, je bila celota brez vsake epizode. Dasi je bil Athos star šele trideset let ter velike telesne kakor duševne lepote, je bilo vendar vsem znano, da živi brez ljubice. Nikdar ni govoril o ženskah. Toda branil ni, da so v njegovi prisotnosti govorili o njih, dasi je bilo lahko opaziti, da mu je ta zabava, katere se je vdeleževal samo s trpkimi besedami in človeštvu sovražnimi opazkami, silno neprijetna. Njegova reserviranost, njegova nepriljudnost in nemost so iz njega napravljale skoro starca; zi|to je Grimanda, da bi ga ne motil v njegovih običajih, navadil, da ga je slušal na priprosto gesto aH na prjprost migljaj ustnic. Govoril je z njim samo v naj-redkejših slučajih. Včasih je mislil Grimand, ki se je bal svojega gospodarja kakor ognja, dasi je čutil nasproti njegovi osebi veliko ljubezen in nasproti njegovemu ženiju veliko spoštovanje, da je popolnoma razumel, kaj hoče, planil, da bi izvršil zapoved, ter storil ravno nasprotno. Nato je Athos samo zmajal z rameni in, ne da bi ga obšla jeza, pretepel Grimanda. Take dneve je nekoliko govoril. Porthos je imel, kakor je čitatelj že mogel videti, značaj, ki je bil Athosovemu čisto nasproten: ne samo, da je govoril mnogo, ampak govoril je tudi glasno; sicer pa — kar je res, mu moramo pustiti — mu je bilo malo na tem, ali ga sliši kdo ali ne; govoril je vsled veselja do govorjenja in vsled veselja, slišati samega sebe; govoril je o vseh stvareh, le ne o znanostih, ter se pri tem skliceval na zastarano jezo, katero je gojil proti učenjakom, kakor je rekal, že izza otročjih let. Bil je nekoliko manj odlične zunanjosti kakor Athos, in zavest njegove manjše vrednosti v tem oziru ga je v pričetku njune zveze delala pogosto nepravičnega proti temu plemiču, katerega je skušal prekositi s svojo blestečo opravo. Toda s svojo priprosto mušketirsko uniformo in samo z načinom, kako je stopil z nogo naprej in zamahnil z glavo nazaj, si je Athos takoj zopet pridobil mesto, ki mu je pri-stojalo, ter zavrnil Porthosa, željnega bleska, v drugo vrsto. Porthos se je tolažil s tem, da je polnil predsobo gospoda de Trčville in louverske stražnice s pripovedovanjem o svoji sreči pri ženskah, o kateri Athos ni govoril nikdar; in ko je prišel od uradni škega do vojaškega plemstva, od advokatove soproge do baronice, je bil za trenotek pri njem govor samo še o neki tuji princozinji, o kateri je pravil, da je vanj vsa neumna. « i Star pregovor pravi: »Kakoršen gospod, tak sluga.« Preidimo torej od Athosoyega sluge k Portho-sovemn, od Grimanda k Mousquetonu. Mousqueton je bil Normanec, katerega miroljubno ime Bonifacij je izpremenil njegov gospodar v neskončno blagozvočnejše ime Mousqueton. Pri Porthosu je stopil v službo pod pogojem, da bode dobival od njega samo obleko in stanovanje, toda to izborno; zahteval je samo dve uri na da*\ da bi jih posvetil nekemu drugemu opravilu, ki j« imelo oskrbovati druge njegove potrebe. Porthos je sprejel ponudbo, in stvar je šla izvrstno od rok. Iz svojih starih sukenj in plaščev, katere je imel hranjene za silo, je dal Mousquetonu narediti jopiče, in po zaslugi nekega jako inteligentnega krojača, ki je preobrnil stvari ter jih napravil skoro kakor nove in katerega ženo so sumili, da hoče spraviti Porthosa ob njegove aristokratske navade, je Mousqueton, spremlj&je svojega gospoda, bil videti čisto dober. Kar se tiče Aramisa, o katerem mislimo, da smo dovolj označili njegov značaj, sicer značaj, katerega bodemo mogli v bodočnosti zasledovati kakor onadva njegovih tovarišev, se je njegov sluga imenoval Bazin. Vsled nadeje, katero je gojil njegov gospod, namreč, da neki dan postane svečenik, je bil vedno črno oblečen, kakor se spodobi svečenikovemu slugi. Star je bil pet do šestintrideset let, krotek, miroljuben in rejen, preživel je prosti čas, katerega mu je pustil njegov gospod, s čitanjem pobožnih knjig ter znal pripraviti obed za dve osebi, sicer z majhno različnostjo v jedilih, toda izborno, V ostalem je bil nem, slep, gluh in preskusen v zvestobi. Ker vsaj površno poznamo sluge in gospode, si hočemo ogledati Še stanovanja vsakega izmed njih. Athos je stanoval v ulici F6rou, dva koraka od Luxembourga; njegovo, stanovanje ste tvorili dve Priloga >Ce" št. 77. z dne 26. septembra 1903. * DevlnsM kaplan se izgovarja v zadnjem »Prim. listu*, da mu je Slo pri veselici .Ladje" le za — ples. Zato da se je oglasil v cerkvi ter svaril tudi otročiče pred plesom. Saj teh vendar ni vabil nikdo na ple'' Poleg tega pa tako neumno, kakor delajo novodobni fanatizovani popje, udriha po svojih vernikih ter govori o slabem obisku cerkve. Kaj to mari javnosti, ako bi tudi bi|o^p|^m treznojodeč gospod, tako* da ni- res. Tako grdo obiranje ljudij pač ne vabi nikoga v cerkev, marveč ga podi ven! Pope pa priznava sam, da je govoril o veselici celo v cerkvi ter svaril pred plesom. Ples je bil pa le pretveza. Med vrstami njegovega dopisa se bere jasno, da je delal proti veselici, kakor tudi so prav tolmačili De-vinct njegovo rovanje. Vse izgovarjanje ne pomaga nič. ReCemo pa, da je tako postopanje, kakoršno je vprizarjal ta kaplane ob imenovani veselici, skrajno škandalozno ter škodljivo narodni stvari v Devinu. Sram ga bodi! Laiki duhovniki se Cisto nič ne spod-tikajo nad Furlani, kadar plešejo za .Lego^ bmz veselice, slovenski pa uganja, ko gre za tako važno narodno stvar, tako nenarodno delo! Fej, izrode! Knjižico poštne hranilnice je falzi-ficiral Matija Kohipacher v službi v hdtelu .Union'. Iz 10 K jih je napravil 400 ter tako dobil dva zneska. Hotel je vzdigniti Že tretjo svoto, pa so na pošti spoznali falzifi« kacijo ter ga aretirali. Onega Henclna, ki je bil pobegnil iz hotela »Sudbahn* z inkasiranim denarjem, so prijeli tet privedli v tukajšnje zapore. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Pontonijeva in Kur-nerjeva. Sr*na proSnja. - Dne 13. aept. 1903. zadela je kanalsko dolino na Koroškem velika nesreča. Oblak se je utrgal ter poplavil taisto. Vihar je razsajal, podrl sad*, o in gozdno drevje, otreseč še le na pol zrslo sadje in uničil ^eliko polskih pridelkov. Voda je tako močno' narastla, da je v Lipaljavesi raztrgala in odnesla 6 hiš, veliko travnikov o njiv s poljskimi pridelki, 2 hiši sti močno poškodovani in v nevarnosti. Rešiti moglo se je najpotrebnejše hišne oprave. Beda je velika, izdatka pomoč nujna. Ker je v drugih alpinskih pokrajin nevihta veliko nesreč napravila, se na izdatno državno pomoč ne more računiti. L:paljavas je zadnja slovenska vas v Kanalski dolini ob italijanski meji. Rojaki in Rojakinje! Ne zabite torej potrebnih ponesrečencev! Vsekake milodare iz usmiljenja sprejema župniški urad v Lipaljavesi, pošta Pontafel. — Došla nam je še druga taka prošnja iz Beljaka, kjer pobira milodare g. Ivan Hochmuller, Hans Gassar Platz 2. Zgubljen moUtvenlk. — Neka gospa je zgubila v" nedeljo od ulice Alvarez (Studenec) do stolne cerkve francosko molitveno knjižico, vezano v črno usnje. Ker je knjižica ljub spomin, za najdilca pa brez pomena, dobi lep dar oni, ki jo prinese v hišo št. 21. ulica Alvarez. Stanovanje s tremi sobami in kuhinjo se odda v najem v ulici Soški most št. 63. Listnica. — 6. dop. na Ajd.: Oprostite, da Vašega dopisa ne priobčimo. Dopis, kateremu je Vaš protidopis, nam je došel iz rok moža, ki je naš stalni sotradnik ter mamo nikafcega* vzfola^voriiitii*^^! nam ne bil poročal resnice. A Napačno prenavljanje je vzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa batft.ima za želodec iz lekarne B. Fregner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudj vtukajšnjihlekarnah. Glej inserat J 1 Razgled po svetu. Držvni zbor se je sešel v sredo. Vlada je predložila cesarsko naredbo glede proračunskega provizorija, razveljavljenja zakona o sladkornem kontingentu in državne podpore povodom elementarnih Škod. Minister za deželno brambo je predložil zakon glede uvrščenja novincev nabornega leta 1903., ki se glasi tako-le: § 1. Na mesto 2. stavka § 2. zakona od 25. februvarja 1903., drž. zak. št. 53 ima stopiti nastopno določilo: Resnično uvrščenje novincev za vojsko (vojno mornarico), katerih nabor za dežele in kraljestva, zastopane v državnem zboru, je bil s tem dovoljen, ima po večem številu, nego v prejšnjih letih, nastopiti le tedaj in v toliko, v kjl:kor pride do uvrščenja tudi dotični, po določilih § 14, vojnega aakona na dežele ogersko krone odpadajoči kontingent novincev. — § % Izvr&uje tega zakon?-., ki stopi takoj v veljavo, se pocerja mojemu ministru za deželno hrambo, ki ima doseči sporazum-ljenje z državnim vojnim ministrom. Takoj začetkom seje se je oglasil mi-nisterski predsednik Korber, da pove, zakaj je sklicala vlada državni zbor na tako kratko zasedanje. Rekel je, da ogerski parlament je porabil priliko, ko se je pri nas dovolil pravočasno kontingent novincev, za narodne zahteve, ki bi vojsko fundamentalno spremenile, s tem pa je posegel v pravice najvišjega poveljnika vojske in v pravice in interese te polovice cesarstva. Radi tega je prišlo do ostavke tostranske vlade meseca junija. Demisija vlade pa ni bila sprejeta. Glede vprašanja o pridržanju tretjeletnikov je rekel Kčrber, da se je to vedno godilo vseh 25 let sem po potrebi in pri posamičnih četah. Sedaj je odpadla potreba one izredne odredbe — pridržanja tretjeletnikov — ker sedaj se zahteva le kontingent novincev v isti meri kakor prejšnja leta. Končno je prosil zbornico, naj hitro sprejme to predlogo, da h mogoče odpustiti tretje-letnike. Pernerstorfer je stavil predlog za otvoritev debate o izvajanjih ministerskega predsednika, ali je bil odklonjen. Bilo je podanih več nujnih predlogov glede novincev in odpuščenja tretjeletnikov, katere je utemeljeval Plaček. Posl. P r oh a z k a in tovariši so vložili interpelacijo na ministerskega predsednika kakor pravosodnega ministra radi nezakonitosti in nered-nosti na volitvah v občinski svet tržaški. Stavili so vprašanje, ali je min. predsednik pri volji razpustiti tržaški občinski zastop ter uvesti discipl i naTtnr- -preiskavo proti nam. svetovalcu vit. Je 11 m ar ju. Dr. Svlvester je interpeliral glede „vetaa pri volitvi papeža od strani Avstrije. Schreiter in tovariši so predlagali, naj vlada v pogajanjih z Nemčijo dela na carinsko združenje, Wolf in tovariši, naj se razveljavi doredanjegospodaifskoTažm^ Ogersko, Kinderman pa je interpeliral vlado, da naj izvede avtonomijo nemškemu narodu na Češkem. Baia je interpeliral gledo dogodkov v Macedoniji. Po govoru Plačkovem je bila seja pretrgana za 5 ur. Potem je zahteval Klofac uvedenje češkega jezika v Ceikih vojaških oddelkih. Včeraj je bil sprejet Plačkev predlog z dvetretjinsko večino. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede tretjeletnikov. Potem je prišel na razgovor vojni zakon. Khuen sestavi novo ogersko mlnl-sterstvo t — Grof Khuen je dobil od cesarja nalog, sestaviti novo ministerstvo. Ta vest ni posebno razveselila Ogrov. Izšlo je ročno pismo cesarjevo na Khuena, v katerem se rnu poverja sestava novega ministerstva. Tam pa čitamo tudi to-le: „Ko so se v letu 1867. mej deželami moje ogerske krone na eni in mej kraljestvi in deželami zastopanimi v državnem zboru na drugi strani določila sredstva iz pragmatične sakcije izhajajoče in združene obrambe, je določil § 11. zakonskega člena 12. od 1. 1867., da je meni prepuščeno reševanje stvari, ki se nanašajo na jednotno vodstvo in notranjo organizacijo skupno vojske. In kakor sem jaz vsikdar strogo pazil, da se te, na podlagi zakona prevzete obveze pošteno in vestno spolnjujejo od vsake strani, istutako sem odločen braniti nedotaknjene, meni pripoznane pravice ter iste nepoškodovane izročiti mojim naslednikom. Jaz bi torej ne mogel dovoliti v spolnjenje onih zahtev, ki merijo na tako spremembo izkušenih institucij, ki ne le ne odgovarjajo interesom moje ljubljene Ogerske, ampak bi mogle v svojih zadnjih konsekven-cah spraviti tudi v nevarnost celokupnost dežel moje svete krone. Z druge strani pa se ne odtezam takim odredbam, odgovarjajočim moji kraljevi oblastnosti, glede katerih so moje vlade v zadnjem času podale v državnem zboru izjave in ki, skupno s točkami, označenimi od mene, ustvarjajo tisti okvir, v katerem so te odredbe dopustne«. F ogerskem državnem zbora je bil v četrtek pravi vihar. Khuen je imel težko stališče, niti govoriti ni mogel v zbornici, tako so ga obsipali z raznimi nelepimi priimki. Slednjfc so odgodili zasedanje do sestave nove vlade. Kranjski dež. zbor se je sešel v torek. Škof je blagoslovil nov deželni dvorec ter spustil pri tem političen nagovor, dasi tega ni nikdo pričakoval. Postopal je prav brez-taktno ter ponujal klerikalno politiko kakor kak siten jud. V zbornici je bil mir. Klerikalci so predložili nujni predlog o spremembi volilnega reda v smislu razširjenja volilne pravice na vse sloje prebivalstva. Predlog je bil sprejet ter izročen odseku 12 členov. Predlagalo se je tudi od narodno-napredne kakor od klerikalne strani glede odpustitve tretjeletnikov. Prih, seja se naznani pismeno. _??!^aM.'A9 predložili nekaj naročenih in falzificiranih peticij raznih občinskih odborov glede spremembe volilnega reda za dež, zbor. Sedaj so bili mirni — ker jim je tako kazalo ! Baski car priredi na Dunaj dne 80. t. m. ob 10l/i dop. Z zapadnega kolodvora se popelje naravnost v Schčnbmnn. Pop. se popeljeta vladarja v Murzsteig na lov na divje koze. G«r odpotuje z Dunaja v Darm-stadt dna 3. oktobra. Priprave za vojno. — Kakor poročajo češki listi, se zadnji čas izvažajo iz artilerijske zaloge pri Budjejovicah celi vagoni streliva in druge vojne potrebščine, tako da je železnica popolnoma oddana za vojne namene. Oflcijalno se priznava, da je Bolgarija oborožila 30 rezervnih bataljonov. Turška je zapovedala, mobilizirati vse rezervne bataljone do zadnjega. Neki najodličnejSi turški državnik je izjavil, da je vojna edina rešitev nezdržljive situvacije in da se smatra vojna za neizogibno. Dva Brozdova tovariša. — Profesorja za veronauk na realkah v Pragi Jul. Kolnar in Josip Sprongel sta suspendirana na nedoločen čas. Nadškof je njuni službi oddal drugima dvema duhovnikoma, Oba odstavljena kateheta sta namreč odbornika sv. vaclavsko posojilnice. Slovansko Sokolstvo. — Ljubljanski Sokol slavi jutri svojo 40)etnico. Ravno ta dan priredi Sokol v Solkanu pri Gorici javno telovadbo. — Dne 4. oktobra letos razvije Bokolski prapor Sokol v Varaždinu. — Letos vršil se je prvi sestanek dalmatinskih so-kolskih društev v Evnišu in obenem proslavila ustanovitev tamošnjega Sokola. Zbranih je bilo 500 Sokolov iz Spljeta, Zadra, Sibe-nika, Makarske in Drniša. Ob razvitju ba-rjaka je bila staroslovenska služba božja. — Dne 8. septembra zbralo se je okolo 100 Sokolov v Karlovcu prilikom prve javne vežbe tamošnjega Sokola. Zagrebčani so pripeljali s seboj dečke-telovadce, da so skupno s kar-lovskim naraščajem nastopili v prostih vajah in igrah. — Sokola v Serajevu in Mostaru prirejata pridno izlete s telovadbo. V Senju gojijo poleg telovadbe prav pridno tudi veslanje. — Predsednik zaveze čeških Sokolov, dr. Jan Podlipnv, odvetnik v Pragi, je ime- majhni, Čisto dostojno opravljeni sobi v hiši, določeni za najemnike, katere lastnica, ki je bila Še mlada in res še lepa, ga je zastonj napadala s svojimi ljubeznivimi pogledi. Na stenah tega priprostega stanovanja so se kazali tupatam še ostanki nekdanjega velikega bleska: to je bil na primer bogato damaskiran meč iz dobe Franca I., meč, katerega ročaj, okrašon z dragocenimi biseri, je bil sam vreden gotovo kakih dvesto pištol! in celo v trenotkih največje sile se Athos ni mogel odločiti, da bi ga zastavil ali prodal. TsTmeč je dolgo časa držal na se Porthosa, ki bi bil rad žrtvoval deset let svojega življenja, če bi ga bil mogel dobiti v pest. Nekoč, ko je imel dogovorjen sestanek z neko Vojvodino, je Athosa celo prosil, da bi ga mu posodil. Athos ni rekel niti besedice, izpraznil je vse svoje žepe, poiskal vse svoje dragocenosti, svoje mošnje, zapestnice in verižice ter vse to ponudil Porthosu; toda meč, je rekel, je trdno pribit na steno in sme svoj prostor zapustiti samo tedaj, če njegov gospodar sam zapusti stanovanje. Razun tega meča je visel na steni tudi portret gospoda iz časa Henrika IV., ki je bil oblečen j ako elegantno in je imel na prsih red Svetega Duha; in ta portret je imel z Athosom podobnosti, ki so jasno kazale, da je ta visoki gospod, vitez kraljevih redov, njegov prednik. Končno je sredi na kaminu stala še umetno izdelana omarica z istim grbom, kakor meč in portret, ter tvorila živo nasprotje z ostalo opravo. Athos je nosil ključ te omarice s seboj. Toda nekoč jo je odprl v Porthosovi prisotnosti, in Porthos se je mogel prepričati, da so bila v tej omarici samo pisma in papirji: brezdvomno ljubavna pisma in rodbinski papirji. Porthos je imel prav veliko, na zunaj j ako krasno stanovanje v ulici du Vieux-Colombier. Kadarkoli je šel s kakim prijateljem mimo okna, ob katerem je vedno stal Mousqueton v lepi livreji, je Porthos dvignil glavo in roko, rokoč: »Tu je moje stanovanje!« Toda nikdar ga ni nihče našol doma, nikdar ni nikogar povabil, naj bi šel ž njim notri, in nihče si ni mogel predstavljati, kakšne resnične zaklade hrani znotraj ta krasna zunanjost. Kar se tiče Aramisa, je imel majhno stanovanje, * stoječe iz boudoirja, obedniee in spalnice, izmed Katerih se je poslednja, ki je bila kakor ostalo stanovanje v pritličju, odpirala na majhen vrt, senčnat in za oči sosedov neprodirljiv. Kar se tiče cTArtagnana, že vemo, kako je stanoval, in seznanili smo se tudi že z njegovim slugo, gospodom Planchetom. D'Artagnan, ki je bil prav radovedne narave, kakor so sploh vsi ljudje, ki so nadarjeni za spletke, se je trudil na vse mogoče načine, da bi izvedel, kdo so Athos, Porthos in Aramis v resnici; kajti za temi vojaškimi imeni je sleherni izmed mladih mož skrival svoje pravo plemiško ime, zlasti Athos, na katerem je bilo že od daleč poznati, da je potomec odličnega rodu. Zato se je obrnil na Porthosa, da bi poizvedel kaj natančnejšega o Athosu in Aramisu, in na Aramisa, da bi poizvedel o Porthosu. Žalibog je Porthos sam o življenju svojega molčečega tov., .iša vedel samo to, kar se je o njem splošno govorilo. Baje je doživel veliko* nesrečo v svoji ljubezni, in strašna izdaja je zastrupila življenje tega galantnega moža. Kakšna izdaja je bila to? To je bilo neznano vsemu svetu. Kar se tiče Porthosa, je bilo z izjemo njegovega resničnega imena, katero je tako kakor oni dve njegovih dveh tovarišev vedel samo gospod de Treville, njegovo življenje lahko pregledati. V svoji prevzetnosti in indiskretnosti je bil ljudem prozoren kakor kristal. Jedino, kar bi bilo moglo opazovalca zmotiti, bi bilo, da bi mu.bil verjel vse, kar je lepega pripovedoval o sebi. Kar se tiče Aramisa, ki se je kazal, kakor bi ne imel nikake skrivnosti, je bil mladenič, poln misterij, kratkega odgovarjanja na vprašanja, ki so se tikala drugih, in izogibal se je onim, ki so se tikala njega samega. Ko ga je d'Artagnan nekoč dolgo izpraševal o Porthosu ter izvedel od njega javno govorico o mušketirjevem razmerju z n^o princezinjo, je hotel od njega izvedeti še kaj o njegovih lastnih ljubavnih dogodkih. »In vi, moj ljubi tovariš,« mu pravi, »vi, ki vedno govorite o baronicah, groficah in princezin j ah drugih?« »Oprostite,« ga prekine Aramis, »govoril sem o tem, ker Porthos sam govori o tem, ker se je v moji prisotnosti ponašal s temi lepimi stvarmi. Verujte pa mi, moj ljubi gospod d'Artagnan, če bi to vedel iz kakega drugega vira ali bi mi bil to zaupal sam, da bi ne bilo molčečnejšega spovednika od mene.« »O tem ne dvomim,* odvrne d'Artagnan; toda zdi.se mi, da vi sami precej dobro razumete grb»\ kar dokazuje oni vezeni robec, kateremu dolgu jem čast, da sem se seznanil z vami.« To pot se Aramis nad tem ni jezil, ampak z naj-ponižnejšim obrazom mu je ljubeznivo odgovoril: »Moj ljubi, ne zabite, da hočem postati svečenik, in se izogibam vseh posvetnih priložnostij. Robec, katerega ste videli, ni bil podarjen meni, ampak neki prijatelj ga je pri meni pozabil. Moral sem ga čuvati, de nisem razkril njega in dame, katero ljubi. Kar se tiče mene, nimam in ne maram imeti kake ljubice, po j ako pametnem vzgledu Athosa, ki prav tako kakor jaz nima nobene.* novan od francoske vlade za zasluge na so- ] kolskem polju članom francoske akademije, to je dokaz, kako visoko francoska vlada ceni telesno vzgojo. ¦— Pri letošnjem kongresu poljskih Sokolov se je prost"., vaj udeležilo 2000 Sokolov. Posebr srčno pozdrav- ljalo Sokole iz Po, „: . Šlezijc, Westfal-skega in Berolina. Lepo in slikovito vezbanje s kopji proizvajalo je 520 poljskih Sokolov. Dne 15. avgusta letos imeli so češki Sokoli 3hod v Budjevicah, proste vaje je vežbalo 1409 telovadcev. Voditelji praškega sokolstva vzdržujejo za češko mladino vezbanje na velikanskem igrališču. Leta 1902. je vežbalo 25.000 srednješolske mladine in 33.087 dečkov ter 25.384 deklic, skupaj 83.421 oseb. Največje je igrališče na Letni, kjer se obdr-žavajcr velike praške sokolsfce slavnosti; več tisoč dece lahko hkrati telovadi. Vsako leto se vzdržujejo v Pragi tečaji za profesorje, učitelje in učiteljice, ki pomagajo voditi te igre. Dobijo v to svrho dopust, podporo od vlade aH pa ob občine. Sploh žrtvuje praška občina zelo mnogo za gojenje telesnih vai. N«j?e*li kuhinja na svetu. — Pariški bazar Bon Marehe se more pohvaliti, da ima največjo kuhinjo na svetu. Svojih uslužbencev ima 4000, in vse te oskrbuje s hrano. Najmanjši lonec za kuhanje obsega 75 L, največji 375 1. Za zajutrek se potrosi 7.8000 jajc in do 750 litrov kave. Kuha 100 kuharjev in 100 pomočnikov. Lepega faJmoStra Imajo. — Slavno uredništvo »Soče-. ,Soča* je prinesla v svoji 70. štev. vest — Lepega fajraoštra. Ker ta vest ne temelji na resnici, prosim, da sprejmete v smislu § 19. tisk. zak. nastopni stvarni propravek; Ni res, da ob štirih ni bilo o duhovnu ne duha ne sluha, res pa je, da je bil v župnišču v družbi gg. kaplana, župana in enega cerkvenega ključarja, pripravljen mrliča pokopati. Ni res, da je mež-nar — ozir. mrliški oglednik — pričel jamo kopati v določeni vrsti, res pa je, da sopo-grebci kopali jamo brez župnikove vednosti na prostora, ki je namenjen za cerkev zaslužnim možem. Ni res, da sem rekel, da je ta kraj za bogatine in ne za reveže, res pa je, da sem rekel, da je ta prostor — kakor pri vseh pokopališčih posebno še po novem pokopališkem redu — za zaslužne može ali za take, ki kaj dajo za vzdrževanje pokopališča. Ni res, da sem rekel, da bom očeta le tedaj pokopal, če bo kaj plačal, res pa je, da sem rekel, naj pa še on '.aj plača, kakor zahtevajo sami farani in radi plačajo za ta prostor-v korist cerkvi. Ni res, da sem sina, delavca, vprašal, jeli soc. demokrat, res pa je, da sem rekel: tega pokopališkega reda se mora držati, če je tudi soc. demokrat tako tukaj kakor v Tržiču kakor drugod. Res je, da za prostor in pogreb sin ni ničesar plačal. Preddvor, dne 10. sept. 1903. Matevž Jereb, župnik. » Pripominjamo le to, da nam je poslalo ta .popravek" — lažnjivo Obrambno društvo v Ljubljani. Zakonska BratuSa nedolžna. — Kakor je znano, je bil pred dvema letoma prijet čevljar Bratuša iz Majšperga, ker je bil na sumu, da je umoril svojo hčerko, katero so že tri tedne pogrešali. Pri hišni preiskavi, kaiero je sodišče odredilo, je našla komisija v neki skrinji krvavo hčerkino obleko, v peči pa skoro zgorele kosti, o katerih so izvedenci trdili, seveda ne s popolno gotovostjo, da so človeške. Bratuša je pa pred sodiščem izpovedal, ne da bi njegova žena, kojo so tudi zaprli, ugovarjala, da je nekega dne našel svojo ubeglo hčerko v gozdu onemoglo ; ker je bila že tako oslabela, da bi itak ne mogla več dlje časa živeti, jo je zaklal in jo nesel domov. Domov prišedši sta mrtvo truplo skupno z ženo razkosala v pet delov in jih spekla v peči. Nato sta to pečeno meso tudi povžila. Tej izpovedi je sodišče, dasi je nosilo na sebi pečat neverjetnosti, verjelo tem bolj, ker je bilo več takih momentov, iz katerih se je upravičeno smelo sklepati na resničnost Bratuševe izpovedbe. Zakonska Bratuša sta bila na podlagi tega priznanja spoznana krivini ter obsojena na smrt na vešalih. Cesar pa ju je, dasi se tega ni pričakovalo, pomilostil v dosmrtno ječo. — Preteklo soboto se je sodišče v Mariboru na novo baviio s tem zagonetnim slučajem. In izkazalo se je jasno, da je bila ona grozovita izpoved čevljarja Bratuše le izro-dek razgrete in bolne domišljije. Pokazalo se je, da kri na dekletovi obleki ni bila človeška, ampak svinjska, in da tudi ožgane kosti v peči niso bile človeške, marveč svinjske. Kri je prišla na obleko, ker je Bratuša na skrinji, v kateri je bila shranjena, nekaj časa preje zaklal svinjo in meso te svinje je nato pekel v peči, kjer so našli potem že ogorele kosti, katere so izvedenci smatrali za človeške. To so pač morali biti izborni izvedenci, ki so tako imenitno umeli ločiti človeško kri od svinjske in človeške kosti od svinjskih I Vsa čast takim izvedencem. Tudi Bratuša je sedaj priznal, da ni umoril svoje hčerke. Na vprašanje, zakaj si je izmislil take grozovitosti, je odgovoril, da so ga v to prisilile dolžitve in sumničenja, katerim se ni mogel z dovoljnimi argumenti upreti, in da se je vsled tega udal misleč, da je bolje trpeti nedolžno na tem svetu, kakor pa na onem. Iz tega bi se dalo sklepati, da so one grozne izmišljotine bile deloma tudi plod sugestije! Zakonska Bratuša sta bila, ko se je izkazala njiju nedolžnost, oproščena. Bratu-ševa žena je bila takoj izpuščena iz zapora in je odšla na kliniko v Gradec, ker je v ječi zbolela na očeh. Bratušo samega pa so še pridržali v zaporu, ker se bo moral še zagovarjati radi obrekovanja svoje žene, katero je dolžil, da mu je pomagala pri umoru hčerke. Tako se je torej končala ta senzacionalna afera! Radovedni smo, ali bodo sedaj one nemške časnikarske hijene, ki so svoje dni na najpodlejši in najnesramnejši način blatile in zasramovale cel slovenski narod baš z ozirom na ta slučaj, imele toliko čuta dostojnosti in časti v sebi, da bodo preklicale in obžalovale ona nečuvena brez-stidna obrekovanja, s katerimi so s ciničnim zadovoljstvom slikale slovenski narod kot rod surovih kanibalov, da so se neuki ljudje kar zgražali pred nami — barbari?! Narodno gospodarstvo. butava loveje živine v Komnu. Kmetski odsek c. kr. kmetijskega društva v Gorici za okraj komenski je pokazal svojo delavnost tudi v tem, da je v kratki dobi svojega obstanka priredil razstavo goveje živine dne 6. septembra t. 1. v Komnu. Jako primeren prostor pod vasjo ob rihemberški cestir v senci košatih akacij, je bil razdeljen s tramovi v šest oddelkov za živino, ki je bila razdeljena na šest skupin tako-le: f. Teleta od 6—12 mesecev starosti; 2. Teleta od 12 mesecev dalje že z mlečniki; 3. Breje telice od 2 do 4 zobov; 4. Krave brez teleta; 5. Krave s teletom; 6. Voli. Za vsako skupino so bile določene tri denarne nagrade po 20, 15 in 10 K in tri priznanilnice. V Juriji so bili sledeči gospodje: Dominko Viljem, ravnatelj deželne kmetijske šole v Gorici, Fonzari Ivan, veleposestnik v Št. Mavru, Klavžar Milan, pristav na deželni kmetijski šoli v Gorici, Muha Anton ml., veleposestnik v Lokvi, in Nardini Hadrijan, c. kr. okrajni živinozdravnik v Sežani. Vse živine je bilo razstavljene nekaj nad sto. Potem, ko se je komisija konstituirala in volila svojim predsednikom g. Vilj. Domiinka, je otvoril razstavo gospod vit. Fabiani, veleposestnik v Kobdilju, kot predsednik fcmet-skega odseka s primernim nagovorom. Na to je obhodila komisija parkrat vse oddelke razstave in si zabilježila odlikovanja vredno živino. Ta zaznamovana živina je prišla ponovno pred jurijo v natančno oceno. Po dovršenem ocenjevanji so bili proglašeni odli-kovanci, katerim je g. predsednik kmetskega odseka takoj razdelil nagrade. Živina, ki je bila preroovana s prvimi tremi nagradami (po 20, 15 in 10 K), je dobila še lepo pletene vence iz smrečja, okrašene z rudečimi, modrimi, oziroma z belimi trakovi. Lepo je bilo videti okrašeno živino odhajati proti domu, za kojo so zavestno stopali njeni lastniki z zlatim denarom v žepu. Otvorjena je pa bila razstava VtlO. ure predpoldnem in zatvorjena 7>2. ure popoldne. Odlikovani so bili: A) Z nagrado 20 K: Strekelj Andrej iz Korana h. št. 5. (dve, za tele in vola); Adamič Viktor iz Škrbine h. št. 80. (dve, za tele in kravo s teletom); Zavadlav Anton iz Val hšt. 9.; Pire Andrej iz Vojščice hšt. 11. B) Z nagrado 15 K; Dugulin Andrej iz Škrbine hšt. 73.; Stok France iz Pliskovice hšt. 110.; Žerjal Katarina iz Pliskovice hšt. 36.; Kovačič Josip iz Komna hšt. 29.; Adamič Viktor iz Škrbine hšt. 80.; Milanič Josip iz Volčjigrada hšt. 44. G) Z nagrado 10 K: Podgornik Jakob iz Kobdila hšt. 36.; Godnič Ivan iz Gorjan-skega hšt. 66.; Lozej Jernej z Vojščice hšt. 15.; Curk Štefan od Kobolov hšt. 4.; Milanič Josip iz Volčjigrada hšt. 44.; Trampuž Josip iz Kostanjevice hšt. 28. C) Častna priznanja so prejeli: Alojzij Pipan iz Preserij hšt. 18.; Volčič Anton iz Komna hšt. 15.; Fabiani vit. Josip iz Kobdila hšt. 42. (trikrat); Fakin Florijan iz Škrbine hšt. 35.; Cotič France iz Škrbine hšt. 51.; Krmolj Josip iz Svetega hšt. 46.; Žerjal Filip iz Pliskovice hšt. 28.; Trobec Josip iz Velikegadoia h§t. 23.; Milanič Martin z Vojščice hšt. 46.; Trčon Janez iz Klanca hšt. 15.; Strekelj Andrej iz Komna hšt, 5.; Kraj-niger Alojzij iz Preserij hšt. 1., Dugulin Andrej iz Škrbine hst. 73. (dvakrat); Gec Anton iz Tomaže vice hit. 2.; Ostrovska Frančišek iz Velikegadoia hšt. 34. Ob 2, popoldne je bil v Švarovi gostilni banket, kojega se je vdeležilo 60 oseb iz raznih stranij naše dežele. Prihiteli so k nam preblagorodni gospod Anton Rebek, c. kr. okrajni glavar sežanski, kateri je pokazal kakor vselej, da živi z vso vnemo za izročeni mu okraj; visokorodni gospod grof Panigaj in bi. gospoda prof. Motz in De-varda, adjunkt kemičnega poskuševališča, kot zastopnika c. kr. kmetijskega društva, blag. gospodje Klančič, Jakončič in Petarin, kot zastopniki deželnega odbora; blagorodni gosp. c. kr. komisar Mosettig, kot zastopnik vlade. Počastile so omizje tudi mnoge čestite dame ter mnogo odličnih drugih gostov iz vipavske doline in Furlanije. Pri izborni, prostodušni zabavi in intimnih razgovorih se je približala prerano noč, ki je spremila čestite goste v naročje svojih domovanj. Hvala, slava jim 1 Kmetski odsek je razposlal vsem županstvom komenskega sodnijskega okraja plakat v razglašenje, nabiralne pole in prošnje, da bi svojim občanom prigovarjala prignati vso lepšo živino na razstavo. Ali žalostna resnica je, da županstva v Gabrovici, Koblje-glavi, Selah, Mavhinjah, SHvnem, Temnici in celo v zavedni Nabrežini niso bila ras topa na, in še žalostnejše je, da so nekoji župani razstavi nasprotavali. Ne rečem drugega nego da so ti pokazali svojo nesposobnost ali pa duševno nagoto! Razstave so postale v našem času, ki je neizvojevana vojna med producenti in konsumenti, šola napredka. Razstave dramijo, vspodbujajo in učijo v svoji -*roki manj izobražene sloje, da svoje izdelke in pridelke v popolnejši obliki nudijo konsumentom. Ali producent sam, če ne že radi drugega, že iz tekmovanja skuša prekositi svojega strokovnega tovariša. Te momente je uvaževal tudi kmetski odsek v Komnu, v najboljši nadi pri »A hudiča! Dober ste [mušketir, vendar še niste I abb6.« »Začasen mušketir, moj ljubi, kakor pravi kar-| dinal, mušketir proti svoji volji, a v srcu svečenik,! verjemite mi. Athos in Phortos sta me sp avila sem, j da imam kak opravek; nekoliko pred svojim posve-čenjem sem imel majhno nepriliko z... a to vas ne zanima, in kradem vam vaš dragoceni čas.« I »Nikakor, to me jako zanima,« vsklikne d' Ar-tagnan, >in za trenotek nimam ničesar opraviti.« »Da, toda jaz moram citati brevir,« odvrne Aramis; »nato moram spesniti nekaj verzov, za katere me je prosila gospa d' Af guillon; potem moram iti v ulico Samt-Honore\ kupit ličila za gospo de Ohevreuse: zdaj vidjte, moj ljubi prijatelj, če se ne mudi vam, da se tim bolj mudi meni.« In Aramis poda svojemu roko mlademu tovarišu prijazno ter se poslovi od njega. Kljub vsemu prizadevanju d'Artagnan o svojih treh novih prijateljih vendar ni mogel izvedeti ničesar več. Sklenil je torej, da za sedaj hoče o njihovi preteklosti verjeti to, kar se je o njih govorilo, nadejaje se od bodočnosti zanesljivejših in natančnejših razkritij. Za ta čas pa je gledal na Athosa kot na Ahila, na Porthosa kot na Ajaksa in na Avamisa kot na Jožefa. V ostalem je bilo življenje štirih mladih ljudi j veselo: Athos je igral, in vedno nesrečno. Vendar si ni nikdar izposodil od svojih prijateljev niti vinarja, dočim je bila njegova mošnja njim vedno odprta, in Če je igral na častno besedo, je drugo jutro že ob Šestih dal zbuditi svojega upnika, da je plačal si-nočni dolg. Porthos je bil vročekrven: če je dobil, ga je bilo videti prevzetnega in radodarnega: če je zgubil, je za nekaj dnij izginil popolnoma, na kar se je zopet pri- kazal z bledim in kislim obrazom, toda z denarjem v žepu. Aramis ni igral nikdar. Ta je bil najslabši mušketir in najnedostojnejši gost, ki si ga je možno misliti. Vedno mu je bilo treba delati. Večkrat, ko je sredi pojedine v oduševljenju vina in v ognju pogovora marsikdo mislil, da se lahko ostane pri mizi še dve ali tri ure, je Aramis pogledal na svojo uro, s prijaznim smehljajem vstal ter se poslovil od družbe, da bi se šel, kakor rekal, pogovorit z nekim kazuistom, s katerim sta se dogovorila, da se snideta. Drugikrat zopet je šel domov pisat neko tezo ter prosil prijatelje, naj ga ne motijo. Athos se je pri tem smehljal z onim ljubkim me-lanhoničnim smehljajem, ki je tako izborno pristojal njegovemu plemenitemu obrazu, in Porthos je pil ter se rotil, da Aramis gotovo ne pride nikdar višje kot do vaškega župnika. Planchet, d'Artagnanov sluga, je užival na dostojen način svojo srečo; dobival je trideset novčičev na dan j ter cel mesec prihajal domov vesel kakor ščinkovec in prijazen proti svojemu gospodu. Toda ko je nad Življenjem v ulici des Fossoveurs zavel nasproten veter, to je, ko je bilo štirideset pištol kralja Ludo-vika XIII. porabljenih ali skoro porabljenih, je pričel s tožbami, katere je imenoval Athos ostudne, Porthos nesramne in Aramis smešne. Zato je Athos d' Arta-gnanu svetoval, naj odpusti tepca, Porthos je hotel, naj ga prej pretepe in Aramis je menil, da gospodar o njem ne sme slišati drugega nego poklone, ki jih delajo z ozirom nanj. »Vam je to lahko reči,« odvrne d'Artagnan: »vam, Athos, ki živite z Grimandom nemo, ki ste mu prepovedali govoriti in ki vam torej ž njim ni treba imeti prepirov; vam, Porthos, ki živite sijajno Živ- ljenje in ste bog za svojega slugo Mousquetona; in končno vam, Aramis, ki vas vedno razstresajo vaše blagoslovne študije ter svojega slugo Bazina, krotkega in pobožnega moža, navdajate s spoštovanjem; toda jaz, ki sem brez mesta in brez gmotnih sredstev, jaz, ki nisem mušketir in tudi gardist ne, kaj naj počnem jaz, da navdam Plancheta z naklonjenostjo, strahom ali spoštovanjen ?« Stvar je resna,« odvrnejo trije prijatelji; »to je zadeva notranjosti. S slugami je kakor z ženskami, človek jih mora takoj postaviti na nogo, na kateri jih hoče imeti. Premislite torej.« D'Artagnan je premišljeval in sklenil, da Plancheta za enkrat pretepe, kar se je tudi zgodilo s točnostjo, ki je bila d'Artagnanu lastna pri vseh stvareh ; potem, ko ga je nabil, mu je prepovedal, zapustiti službo brez njegovega dovoljenja; »kajti,« je pristavil, »bodočnost ne bode hotela, da bi vedno živel v pomanjkanju ; neizogibno morajo priti boljši časi, katerih pričakujem. Tvoja sreča je torej gotova, če ostaneš pri meni, in jaz sem predober gospod, da bi te pustil zaigrati srečo s tem, da bi te odslovil, za kar me prosiš.« To vedenje je vzbudilo pri mušketirjih precej spoštovanja pred d* Artagnanovo politiko. Plancheta se je tudi polastilo občudovanje, in več ni govoril, da bi šel proč. Življenje štirih mladih ljudij je postalo skupno; d'Artagnan, ki ni imel še nikake navade, ker je prišel šele iz svoje rojstne pokrajine ter padel v svet, ki je bil zanj popolnoma nov, je takoj sprejel navade svojih prijateljev. Vstajali so proti osmi uri po zimi in proti šesti poleti ter šli h gospodu de Treville po povelja dotični dan. Dasi d'Artagnan ni bil mušketir, je vendar s prihodnji enaki razstavi pokazati dober korak | naprej. Prispeval je k položenju novega te- I raeljnega kamena, k umni živinoreji, ki je podlaga kmetijstvu in gospodarskemu napredku. Ozrši se dobrih 25 let nazaj, treba priznati, da so Kraševci napredovali, bodisi gled6 plemena, kakor tudi glede reje goveje živine. Mnogo je takih na Krasu, kateri .zaslužijo, .spjgfno priznanje glede* reje, pa ie malo takih, ki bi pazili na Čistost plemena, katero je tukajšnim razmeram najprikladneje. Zato smo tudi opazili v razstavi najrazlicneje plemenske tipe, in marsikoje govedo je bilo odlikovano radi lepe reje, ne pa radi umne žiVinorejeTlžmed' vse razstavljene živine ni bilo najti 36 glav, ki bi po veČini kazale tip untenvaldskega plemena, zato je Jurija razdelila razpolagajoča odlikovanja tudi med druge, z ozirom na lepo rejo. Torej le od jedne strani smo napredovali, ker kakor pravim pred 25 leti ste bili v Komnu le dve mlinarjev« kravi lepe reje. Ni pa onega sploinepa napredka v živinoreji, katerega treba občudovati v drugih avstrijskih kvonovinoh in še bolj v drugih državah, kakor n. pr. v Švici in na Holand-skem. Proti njim smo mi, izvzemsi Bosno in Dalmacijo, na najnižji stopinji. Ker so pa Kraševci domoljubni in tudi razmerno pristopni napredku, nisem zgubil upanja, da ne pridejo na stopinjo, katero zahteva sedanji Cas in korist in ki jim prinese blagostanje v toliko ljubljeno domovje. G. kr. kmetijsko društvo v Gorici je spoznalo že pred 25 leti, da je za. Kras najprimerneje untervvaldsko pleme, zato je pa tudi le tega plemena bike porazdeljevalo po Krasu. S tem se je staro kraško pleme sicer nekaj izboljšalo, a vendar ne tako, kakor se je v zaCetku mislilo. Vzrokov je temu dovolj: !. Premalo Število bikov tega plemena; 2. Bikorejci niso bili navezani na licencovanje bikov in so kupili tako, kakor je njih gmotnim razmeram najboljše kazalo, ne oziraje se na pleme; 3. Kmetje niso pazili pri izreji telet na čistost plemena, ampak prodali so ona teleta, koja jim je mesar dobro plačal, slaba so pa pridržali za rejo; 4. Semnji v Gorici in Sežani, od koder so vpeljali belansko, istrsko in razna druga plemena. Tako imamo sedaj na Krasu neko zmes plemen, kakoršne ni bilo Se nikoli in jo gotovo nikjer ni. Kakor je padla ostra kritika vešCakov glede plemena, se je hvalila pa tako skrbna in lepa reja, kakorSne v tem letnem Času niso pričakovali. Merodajne oblasti, kojih zastopniki so se udeležili te razstave, so se prepričali, da imamo Se iedino rušiti. Eksperimente z raznimi plemeni živinoreje smo prestali: iskati kaj novega v tej stroki menda tudi za naše razmere ne kaže, ker ,da Gute liegt so nah' P* Torej posnemati napredek drugih dežel in držav, kjer stoji narod na višku kmetijske izobrazbe in se veseli svojega blagostanja njegove državne finance pa obilih dohodkov. Z novim zakonom v zadevi živi- noreje, ki je bil potreben, kakor voda ribi in ki stopi prihodnje leto v veljavo, je sicer mnogo storjeno, posebno, ako se bode strogo izvrševal, ali zakon zadobil bode še-le takrat veljavo in svoj pravi pomen, ko spoznajo njegovo dobroto ne le zapovedujoči, ampak tudi poslušajoči. Opozarjam na kmetijske razmere in vpravo v Švici. Da cvete tam bla-f (tanje, je jtfipomogla in lahko reCem vse rjlasErolovnlTzioBrazrja krneti. Švico so povzdignile kmetijske nadaljevalne šole, kojih mi nemarno in naš kmet o njih še slišal ni nikoli. Zato so pa Švicarji bogati in domoljubni. Moj glas ostane sicer v puščavi, ker *prinas ni denara za šole in napredek in ce bi ta ideja količkaj v javnost prišla, culi bi kmalu protestne shode. V Gorici imamo sicer dve kmetijski šoli, a tek ne more vs ki kmečki sin obiskovati, ker je predaleč in redi tega je sin za dve leti odsoten, a gospodarstvo brez enega delavca, od druge strani pa so tudi s šolanjem v Gorici združeni troški. Zraven tega ne delati te dve šoli cesti deželi, ker dežela navalila je vse delo le na dve učni osebi, kateri ne moreti obvladati vse snovi radi prevelikega obremenjenja. In ravno čujem, da bode dežela o letu ko pride njen zakon o umni Živinoreji pravomoCen, v istem letu sama pokazala nazadovanje v kmetijskem šolstvu s tem, da zjedini slovenski in italijanski oddelek. Mesto obe šoli razširiti ter pomnožiti učna mesta in urediti jih, kakor jih imajo druge, tudi nbožniše dežele, nameruje se skrpucati zavod, ki bode nam v škodo, drugodeželanom pa v posmeh. Zato smo pa tudi mi prav ubogi, kakor so Švicarji bogati. Kmetu treba izobrazbe. Kako naj se drugače ta drž.ivo tvoreCi in vzdržujoči element, (a do danes še povsod preziran, ravno vsled nevednosti elementa samega) povspne na višjo stopinjo? Nezaupen in okoren je kmet, kakor nobeden drugi stan, in to ravno radi tega, ker vsled pomanjkanja izobrazbe se ne more otresti podedovane stra-hopelnosti. Vlada naj se poslusi pozitivnih sredstev v prospoh kmetijstva in stebri države ostanejo neomajani. Upati pa je, da se bodo tudi kmetje paralelno z drugimi stanovi sami jeli oglašati in tirjati svoja prava, in ko to mislim, zrem v duhu v boljšo bodočnost, katere bodo tudi Kraševci deležni ter pokazovali vedno večji napredek v vseh pinogah kmetijstva. V to kličem jim: vzdramite se, vstanite, zahtevajte! J o s. Štrekelj. tnjiževnost Zapiski mladega potnika. — O tej v naši tiskarni kot ponatis iz ,SoCe* izišli knjigi Citamo v »Slovanu* : Vedno so popotnike z veseljem sprejemali in poslušali. »Cele tedne so jedli in pili in pripovedovali," pravi oCe Homer, ,in šele potem jih je pobaral gostitelj, kdo in odkod in kam.* In v srednjeveških grajščinah so imeli povsod pričakovati ljubeznivega spre- I jema in pogoščenja. Tudi mi jih še vedno radi poslušamo. Samo izbirčni smo postali, j Veliko jih je, ki so videli pol sveta, in veliko jih je, ki bi nam radi govorili o svojih doživljajih. Ni nam torej zameriti, ako smo sedli nekoliko skeptično k nogam našega .mladega potnika", da ga poslušamo. Zdi se, kakor da ga skraja motijo « «aši--nezaupni pogledi, kakor da mu še noče gladka govorica iz ust. No, počasi se mu jezik razvoz-ljuje in bolj in bolj se polašča pripovedovalec naše pozornosti. Včasi nam celo duša rahlo zadrhti in včasi se nam za hip ustavijo misli pri razumni opazki. Toda škoda, da pripovedovalec tamintam vendarle pozablja, da — pripoveduje. Razumemo ga ... spet mu je priplavala pred dulo aivha slika bo-^ žanstvenega mojstra in on strmi vanjo in on govori o njej in jo nam hoCe pričarati pred oči, Tako je navdušen za vse te kipe, doprsja, slike, palače, da niti ne sliši ve5 našega diskretnega — zehanja. Toda — naslednji trenutek nas že zopet ima. Tu miena epizodica, tako srečno vpletena, tam izvrstna misel o kulturnem stanju, o značaju naroda, o katerem govori. In bas teh misli, teh opazk bi si želeli le še več. Kajti zaupanje imamo do pripovedovalca; zdi se nam objektiven j še več, zdi se nam poklican, da sodi, graja in hvali, Seveda nas včasi neprijetno dime kaka opomba, da si mislimo: *Hm, prijatelj, oprosti, da si mislimo o tem mi svoje. Drugače smo vzgojeni, oziroma so nas vzgajali, drugače se zrcali svet v naših glavah !¦ In bolj in bolj mu teče beseda. Izgubljajo se Cimdalje bolj preobširne refleksije, pregloboka pogrezanja v davno zgodovino, — v pripovedovanje prihaja sistem, Veselo zavest imamo, da smo dobili literata, ki je poklican, da obogati baš ono panogo našega slovstva, kjer smo še posebni reveži. Odkrito priznavam, da sem prišel že precej globoko v knjigo le kot poročevalec, a da sem je bil bolj in bolj vesel in jo končno — posebno II. del o sveti deželi me je popolnoma zadovoljil — odložil s prepričanjem, da smo dobili izbornega potopisea. Pisatelj je še mlad, a ima sredstva, glavo in pero. Posebno me je veselilo, da pisateljeve hibe — pripo-vedovalne in jezikovne — ginejo takorekoč od strani do strani. Kako prijetno bode Citati njegova poročila n. pr. o Rusiji! Človek bo imel zavest, da je videl in presojal vse to pisatelj z odprto glavo in odprtim srcem, sine ira et studio — objektiven opazovalec. To vedno izpopolnjevanje v eni in isti knjigi priča, kako je Vošnjak sam čutil, da se mi; skraja ni vse posrečilo. Vošnjak je sam vedel ob koncu svojega dela, kaj bi bilo lahko drugače, in jaz slutim zato, koliko boljša bo že njegova druga knjiga. Prav prisrčen: .Dobro došel 1" — Gospod GabršCek je te .zapiske* prav lično opremil, k čemur so veliko pripomogle pisateljeve sličice. Dolžnost občinstva pa je, da opogumi pisatelja, naj koraka dalje po svoji poti. J. Š. .Domovina« pa piše med drugim; ,Ne kar vidijo vsi ljudje, kar je videl samo on in kar je občutil samo on, to nam mora pokazati pisatelj; ne sme biti fotograf, on mora biti impresionist, ki slika predmet, ki ga je sicer slikalo že sto in sto drugih, a nam vendar poda lo novo sliko. Pisatelju te knjige moramo priznati, da se je na splošno držal tega pravila, dasiravno ne vedno, zato so tudi ona mesta v knjigi najlepša, kjer je, izbravši si le eden moment, eno značilno potezo pustil ostalo pokrajino ali ostali dogodek popolnoma izpred oči in dopolnil potem sliko s predstavami in občutki svoje duše. Knjiga sestoji iz dveh delov. Središče prvega dela je Rim, drugega dela Jeruzalem. Razun popisa rimskega mesta nam podaja pisatelj v prvem delu natančen in vesten popis raz-njh umetniških zbirk in galerij, predstavlja nam skulpture antičnega sveta, uniotvore Rafaela in Michelangela in našl»elje potem iz tega mrtvega sveta v pestrobujno življenje modernega Rima: v parlament, med dijaštvo, po vatikanskih sobanah in papeških vrtih, Najbolj zanimiva so ona mesta, kjer govori o modernem Rimu in o moderni Italiji. Ni mu bilo mogoče izogniti se temu vprašanju; ko je pogledal Vatikan, in videl Kvirinal, je pač moral govoriti, A v zaslugo mu je, da je to storil s finim taktom in na jako obziren način. V drugem delu nam popisuje pisatelj potovanje po sveti deželi, V tem delu preveč potopisa. Zanimiva se tembolj ona poglavja, kjer nam govori o Židih in Rusih v Palestini. Glede slednjih nam nemški potopisci gotovo ne bodo pisali resnice ; tembolj hvalevredno je, da je pisatelj temu vprašanju posvetil več pozornosti. Vsakega Slovana bo pač veselilo, ko bo čital, da je obcevalni jezik v Palestini — ruski jezik.* Izdava.*) Na ponovno dohajajoča mi osebna vprašanja iz bovškega, tolminskega in koba-riškega okraja, kedaj da jim pošljem že pred štirimi meseci naročene slike, izjavljam, da oni Welss, pri katerem so prizadeti naročili slike, ni pri meni že nad polleta v s i u ž b i ter ni s podpisanim prav v nl-kaki zvezi, Ako je pri sprejemanju naročil rabil mojo firmo, kakor da ona naročila izvrši moj atelje, je to grda zloraba mojega imena, gleda česar storim le druge korake, ako pridem z gotovostjo na sled takemu izkoriščanju moje firme, Gorica, 24. septembra 1903, S spoštovanjem Ani Jcrkič, lastnik odlikov, fot, atcljea v Gorici, Gosposka ulica, *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo lo toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Naznanilo. Naznanja se, da se vsled podražanja prevoznine poviša cena jelovim drvam v zalogi podpisanega oskrbništva c. kr. gozdnih uradov s 1. oktobrom 1903. od 5 K 60 Tin. na 6 K. C. kr. oskrbništvo gozdnih uradov v Gorici, 25. septembra 1903. čudovito točnostjo živel Življenje takega; vedno jo l)il na straži, ker jo vedno delal družbo onemu izmed svojih treh prijateljev, kateri jo je imel opravljati. Med mušketirji je bu* poznan, in vsakdo ga je imej za dobrega tovariša; gospod de Trdville, ki ga je znal ceniti na prvi pogled in mu je bil res naklonjen, ga je neprestano priporočal kralju. Tudi s svoje strani so trije mušketirji jako ijubili svojega mladega tovariša Prijateljstvo, ki je družilo te štiri može, in potreba, videti se zaradi kakega dvoboja, zaradi kakih opravil ali kake zabave na dan po tri-ali štirikrat, sta neprestano podila drugega za drugim kakor sence, in vsak hip je bilo najti neločljive, ki so se iskali od Lusembourga do trga Saint-Sulpice ali od ulice du Vieux - Colombier do Luxem-bourga. Med tem so šle obljube gospoda de Treville svojo pot. Nekega lepega dne je zapovedal kralj gospodu vitezu des Essarts, naj sprejme d'Artagnana kot kadeta v svojo gardno stotnijo. D' Artagnan je vzdihnil, ko je oblekel to uniformo, h kateri bi bil rad pridal deset let svojega življenja, če bi jo bil smel zamenjati z mušketirskim plaščem. Toda gospod de Trčville mu je obljubil to po dveletni poskušnji, katero pa lahko okrajša, če bi se mu ponudila prilika, izkazati kralju kako uslugo ali izvršiti kako znamenito dejanje. In zdaj je bila na Athosu, Porthosu in Aranrisu vrsta, iti z d'Artagnanom na stražo, kadar je imel povelje. Stotnija gospoda viteza des Essarts je imela torej mesto jednega moža štiri, kadarkoli je bil na vrsti d'Artagnan. VIII. Dvorna spletka. Štirideset pištol kralja Ludovika je imelo, kakor vse stvari tega sveta, po svojem pričetku tudi svoj konec, in ta konec je spravil četvorico tovarišev v veliko silo. V pričetku je nekaj časa vzdrževal zadrugo Athos s svojimi lastnimi sredstvi. Porthos ga je posnemal, in s tem, da je vnovič izginil, česar so bili pri njem že navajeni, je zadovoljeval po svojem povratku približno štirinajst dnij potrebe vseh štirih; končno je prišel na vrsto Aramis, ki se je dobrovoljno vdal v to, in ki se mu je, kakor je rekel, posrečilo prodati nekaj svojih bogoslovnih knjig, da je dobil nekaj pištol. Nato so se kakor navadno obrnili na gospoda de Trčville, ki jim je dal naprej nekoliko njihove plače; toda ta predplačila pri treh mušketirjih, ki so imeli pokriti še različne dolgove, niso zadostovala dolgo časa, in zlasti še ne pri gardistu, ki ni imel Še nikake plače. Ko so končno izprevideli, da ima nastopiti splošno pomanjkanje, so s poslednjim naporom spravili skupaj osem ali deset pištol, s katerimi naj bi igral Porthos. Žalibog ta dan ni imel sreče: zaigral je vse in zraven še petindvajset pištol na svojo besedo. • Zdaj se je sila izpremenila v bedo; videti je bilo sestradane v spremstvu njihovih slug tekati okoli, da bi dobili od svojih prijateljev kolikor mogoče mnogo povabil k obedu ; kajti po Aramisovih besedah je bilo v času sreče treba sejati obede na desno in levo, da je bilo v nesrečnih dneh možno nekatere požeti. Athos je bil povabljen štirikrat in je vsakokrat pri peljal s seboj svoje tovariše z njihovimi slugami. Porthos je imel šest prilik in je ravno tako delil srečo s svojimi prijatelji; Aramisu se je to posrečilo osemkrat. Kakor je čitatelj Že lahko opazil, je bil to človek, ki je malo kričal, a mnogo delal. Kar se tiče d'Artagnana, ki v glavnem mestu ni še nikogar poznal, je dobil samo šokoladni zajutrek pri nekem duhovniku, ki je bil njegov rojak, in jeden obed pri nekem gardnem praporščaku. Peljal je svojo armado k duhovniku, kateremu so pojedli zalogo za dva meseca, in k praporščaku, ki je delal čudeže; toda, kakor je rekel Planchet, Človek je" vedno samo enkrat, čeprav je" veliko. D'Artagnan se je torej čutil precej ponižanega, ker je imel za pojedine, katere so mu preskrbeli Athos, Porthos in Aramis, vrniti samo poldrug obed, kajti zajutrek pri duhovniku je bilo mogoče računati vsekakor le za polovico obeda. Domišljal si je, da je svojim tovarišem dolžan povračila, ker je v svoji čisto otročji poštenosti pozabil, da je redil to div.lbo celi mesec, in njegov duh, ki se je pečal samo e um, je pričel neprestano delati. Mislil je, da mora imeii zaveza Štirih mladih, hrabrih, podjetnih in delavnih mol za svoj smoter kaj drugega nego utrudljive iapve-hode, borilne vaje ter bolj ali manj duhovite dovtipe. Res, štirje možje, kakor oni, štirje možje, ki so bili pripravljeni, žrtvovati drug za drugega vse od mošnje do življenja, štirje možje, ki so se vedno podpirali, ki so niso nikdar umaknili, ki so vedno izvrševali sklepe, določene skupno ali posamezno ; štiri roke, ki so pretile štirim kardinalnim točkam ali so se obrnile proti jedni sami točki: ti so si morali na vsak način, javno ali. skrivaj, z zvijačo ali s silo napraviti pot k smotru, katerega so hoteli doseči, in bodi ta še bolj nepristopen ali še bolj oddaljen. Jsdino, nad čimur se je d' Artagnan čudil, je bilo to, da njegovi tovariši Še niso mislili na to. Mislil je na to in sicer resno, uhijSje si možgane s tem, da bi tej združeni, početvorjeni moči, o kateri je mislil, da bi mogel z njo premakniti zemljo kakor Arhimedes, če bi bil imel podlago, našel smer, ko Pran Wilhelmov odvajajoči čaj FRANA WILHELMA ttin»ji to c. Ir. tamit i«laprd(i t Neunklrcheu, Spodnje Avstrijsko sn dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 2 kroni avstr. vezave. Kjer se ne dobi, vrši se pošiljafev direktni. Postni zavoj --= 15 zavitkiv 24 kron franki na vsaki avstri-igerski pošto. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunfcirchen (devet cerkva). Podpisani priporoča slavnemu občinstvo v Gorici to na deželi, svojo prodajataico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrat, različne moke iz IlajdlČavega mlin« v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjeveo, domači tropinovee, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in no mernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semenski ulici St. 1 v lastni hiši kjer je »Trgovska obrtna zadruga* Trgovski učenec z dobrimi spričevali se sprejme takoj. — Ponudbe sprejema Hedžet & Koritnik, trgovina z manufakturnim blagom, Gorica, na voplu starega tribunala. Učenca ¦=== sprejme trgovina z žeiezjem Konjedic & Zajec v Gorici. Zahteva se 2—3 srednji Soli. Ifarol Prašču\, pekovski mojster in aladdičar . v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Brivskega učenca sprejme takoj Anton Pueelj brivski mojster v Gorici na Travniku. Naznanilo in priporočilo! V trgovini pri Ljublj Ravnokar doSlo, najnovejše, najlepše in najmodernejše zimsko volneno, sukneno in bombažasto blago za možke in ženske obleke kakor tudi zimske odeje, vsakovrstno perilo srajce, maje itd. v veliki izberi se prodaja Hedžet & Koritnik -u Gorica, na voglu starega tribunala. Postrežba točna — poštena. Doslej je izšlo u zalogi »Goriške Tiskarne fl. Gabršček" t- Borki ? knjig „Denca slouanskih pouestif 8 B I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost — 5. Na brodu. — 6. ZJatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni, — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena .... K l-~ III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne J« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena......„.....K 1-20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — ">. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1'žO V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. - 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noe v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd Sumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1*20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja/ — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. - 2. Dež. - 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — a. Zakaj ? — Cena K 1-20 »Vi'u , 15 , , 850 , • . • * >5 dalje . , , 15"— » vrhne suknje vsake mode ...... 24-— t , »za častilo duhovžčino , 28'— , hlače.............., 5-— , Haveloke in sobne plašče 15 K nop^. Za dame in gospice: Haveloke...............25 K Sako in pelegrine............0 „ V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! nekdo slabotno potrka na vrata. D'Artagnan zbudi Plancheta in mu zapove odpreti. Pri besedah »D'Artagnan zbudi Plancheta« naj si čitatelj ne misli, da je bila noč ali da se še ni popolnoma zdanilo. Ne, ura je bila štiri popoludne. Planchet je dve uri preje prišel k svojemu gospodarju in ga poprosil za obed, a ta mu je odgovoril s pregovorom: »Kdor spi, j(š.< In Planchet je obedoval v spanju. Planchet pusti vstopiti moža precej neumnega obraza in meščanske zunanjosti. Planchet bi bil za dessert rad poslušal pogovor, toda meščan pravi d'Artagnanu, da je stvar, katero mu ima razodeti, važna in zaupna ter želi zaradi tega z njim govoriti med štirimi očmi. D'Artagnan odpusti Plancheta in povabi gosta, naj sede. Nato nastane kratek molk, tekom katerega se moža opazujeta, kakor bi se hotela najprej seznaniti. Nato se d'Artagnan pokloni v znamenje, da posluša. »Slišal sem pripovedovati, da je gospod d'Artagnan zelo hraber mladenič, - pravi meščan, »in ta govorica, ki je čisto opravičena, me je privedla k sklepu, da mu zaupam neko skrivnost.« »Govorite, gospod, govorite,« pravi d'Artagnan, ki je instinktivno pričakoval nekaj ugodnega. Meščan napravi nov premor ter nadaljuje: »Jaz imam ženo, ki je nadzornica perila pri kraljici, gospod, in ki ji ne nedostaje niti modrosti niti lepote. Oženili so me ž njo nekako pred tremi leti, dasi je imela le majhno premoŽenje, ker je gospod de la Porte, ki nosi kraljičini vleček, njen krstni boter in ji je jako naklonjen...« »Torej, gospod?« vpraša d'Artagnan. »Torej,« odvrne meščan, »torej, gospod, mojo ženo so mi včeraj zjutraj, ko je stopila iz delavnice, odpeljali.« »In kdo vam je odpeljal vašo ženo?« »Gotovo ne vem, gospod, a nekoga sumim.« »In kdo je oseba, ki jo sumite.« »Neki mož, ki jo je zasledoval že dolgo časa.« »Hudiča!« »A povedati vam moram, gospod,« nadaljuje meščan, »da po mojih mislih pri tem igra ljubezen manjšo ulogo nego politika.« »Da igra ljubezen manjšo ulogo nego politika,« odvrne d'Artagnan z zelo zamišljenim obrazom, »in kaj slutite pri vsi stvari?« »Ne vera, če vam smem razodeti svoje slutnje. »Gospod, opozoriti vas moram, da jaz za svojo osebo pri stvari nimam nič. Vi ste prišli k meni. Vi ste mi rekli, da mi imate zaupati neko. skrivnost. Storite torej, kakor se vam zdi prav, vedno imate še čas, da odidete.« »Ne, gospod, ne, vi imate zunanjost poštenega mladeniča, in popolnoma vam zaupam. Mislim torej, da moje žene niso odpeljali zaradi njene lastne ljubezni, ampak zaradi ljubezni neke mnogo odličnejše gospe.« »Ah, ah, morda zaradi ljubezni gospe de Bois-Tracy?« pravi d'Artagnan, ki se je hotel svojemu meščanu kazati, kakor da pozna vse ljubezni na dvoru. »Višje, gospod, višje!« »Gospe d'Aiguillon?« »Še višje I« »Ali...« d'Artagnan obstane.« «Da, gospod,« odvrne pobiti meščan tako tiho, da ga je bilo komaj možno razumeti.« »In s kom?.« »S kom drugim bi moglo biti, kakor z vojvodo... »Z vojvodo...« »Da, gospod,- odvrne meščan s še bolj tihim glasom. »Ali kako vam je vse to znano ?« »Ah! kako mi je znano?« »Da, kako vam je znano ? Nikakega polovičnega zaupanja ali... razumete me.« »Znano mi je od moje žene, gospod, od moje žene same.« A kako je to znano nji?« Po gospodu de la Porte. Ali vam nisem že povedal, da je gospod de la Porte, kraljičin zaupnik, držal mojo ženo pri krstu? Torej dobro, gospod de la Porte jo je spravil v službo pri Njenem Veličanstvu, da bi imela uboga kraljica na strani koga, kateremu bi mogla zaupati, ker jo je kralj zapustil, ker kardinal zasleduje vsa njena dejanja in so jo vsi zapustili.« »Ah, ah, zdaj mi stvar postaja jasna,« pravi d'Artagnan. »Moja žena me je obiskala pred štirimi dnevi, gospod; jeden njenih pogojev je bil, da sme priti k meni dvakrat na teden; kajti kakor sem vam imel že čast povedati, me moja žena jako ljubi. Obiskala me je torej in mi zaupala skrivnost, da je kraljica ta čas v velikem strahu.« »Res?« »Da, kakor je videti, jo gospod kardinal preganja bolj nego kedaj. Ne more ji odpustiti dogodka pri sarabandi. Saj vam je znati dogodek pri sarabandi?« »Moj Bog, seveda mi je znan,« odvrne d'Artagnan, ki o tem ni vedel niti zloga, toda se je hotel kazati, kakor da mu je vse natanko znano. »Tako, da zdaj ne goji do nje samo jeze, ampak se hoče tudi maščevati.« (Dalje pride). m Naznanilo o preselitvi. Naznanjam slavn. občinstvu, da preložim s t. oktobrom t. 1. svojo pls^^^ štorov v Gosposki ulici št. 7. v lastno hišo v ulici treh Kraljev (Via tre Re) št. 9. v obližju nove justične palače.. *~ DrrHenrik Turna, odvetnik v Gorici. Dve hiši na prodaj j Anton Potatzky v Gorici na Solkanski cesti (od mitnice do Solkana) blizu bodoče že-leznične postaje in arsenala. Hiši ste dve- in trinadstropne 1 s kletjo in obsežnim dvo-j riščem, vrtom in hlevi. — Ponudbe na naše upravništvo. Z Dunaja! požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Bivam na Dunaju, obiskujem največje tovarne iii skladišča v oblačilnem blagu ter izbiram izmed lepega = nsglepše. = J. Medved Cono Giusoppo Verdi. Smekalovimi novo sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnie, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih ' strojev. ! ! 129 odlikovanj 11 Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališoe nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarn, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in Čevljarje. Svelinjice-----Rožni tenel. — Masne knjižico. Hišna obuvala za vse letne Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce pmače sredstvo, ki ozdravi znane poNledic« nezmernostl, pogreške v dleti, prelilajenja in imdlufno zaprtost, kakor zgago, napenjanje/ preobilno kisliao in lajSa krčevite bolezni je zdravnika Rosa balzam za iolodec iz lekarne B. Fragner v Pragi. k5V2U*IlO* Vsi deli omota imajo postavno deponirano var-t eno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragiier, e. kr. dvorni ;aložnik ,Pri črnem orlu*, Praga Mala strana na voglu Spornerov«* ulice o. ;>U3. Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 2 oti se puSlje in za K 150 majhna steklenica fronto na vse pf staje avslro-ogerhke monarlijc. Zaloga v vseli lekarnah Avstro-Ogerske. V Gorlei v lekarnah: Cristofolcttl, Oliubieh. Poiitoni in Gironcoll. 1 Naznanilo preselitve. Podpisani naznanjam svojim cenjenim odjemelcetn iz mesta in z dežele, da sem preložil svojo krojaško delavnico, zalogo sukna in gotovih oblek iz dosedanjih prostorov v ulici Josipa Verdija Št. 2G. v ravno isto ulico in sicer nasproti stavbišču »Trgovskega Doma« v hišo št. 33. Anton Krušič, krojaški mojster v Gortei ulic« Josipa Verdija štev. 33. Nemec o našem napredku v Gorlei. ; V Gorici se je mudil nemški pisa- | telj z Dunaja. VidevSi, da je prešel veliki hotel južne železnice v naše roke, ' se ni malo začudil, da je našel letos I vse lepše in boljše, kakor je le v ho- I telih zares prvega reda. Ko je pa izvedel, da je isti konsorcij kupil tudi I hotel »pri zlatem jelenu s se ni mogel j dovolj prečuditi podjetnosti teh par « slovenskih rojakov v Gorici. Z zairi- ' matijem se je informoval o vsem ter | v želji, da bi nam mogel kaj koristiti,, napisal feljton v dunajski ,DIe Arbelf, ki je osrednje glasilo avstrijskih delodajalcev, industrijalcev, veletržcev. . utatelje naše, ki znajo nemški, I bode zanimalo, kako celo Nemec sodi o recemh dveh naših podjetjih v Gorici. Zato ponatiskujenio cel feljton, ki se glasi tako: Alljahrlich im Spatherbst sieht die Friaul Schvvarme von Touristen aus dem unfreundlichen Nordsn unter seinem milden Himmel. Die einen ziehert von Stadt zu Stadt durch die sudlichen Provinzen, mit einer vvahren Besessenheit den romisehen Aiter-tiimern nachspurend, an welchen das Gebiet um das alte beruhmte Aquileja so reich ist, die anderen sonneti sich am Meeresufer in Triest, am Strande von Sistiana, Grado oder Gngnano. Es lohnt sich \vohl, sich an einem der reizenden Punkte des Kustenlandes fur eimge Wochen oder Monate sesshaft zu machen und wer kein Sammeifex oder kein zunftmassiger oder Amateur-Altertumsfor-scher ist, vvird es sicherlich vorziehen, seine Erholungsferien oder seinen Rekonvaleszenz-urlaub nicht im nervenzerstcJrenden Jagen und Hasten nach Denk- und Sehensvvtir- digkeiten totzuschlagen, sondern in besehau-licher Ruhe und in ruhigem Geniessen die Reize der siiditalienischen Vegetation, die Wohltat des gesunden und milden Klimas und die Erinnerungen an die Poesie und Schonheit der antiken romisehen Weit auf sich einwirken zu lassen. Und,wer sich auf gut Gluck entschliesst, Gorz zum Mittel-punkte seiner kusteniandisehen Reisen oder etwa gar zum Winteraufenthalte zu vvahlen, der hat sicherlich wohl daran getan. Gorz, die Hauptstadt des zum Ver-vvaltungsgebiete „Kiistenland" gehorenden Kronlandes „gefurstete Grafschaft Gdrz und Gradišča", vereinigt alle Bedingungen fur einen klimatšschen Kurort in sich: eine milde und gesunde Luft, eine uppige Vegetation und reiche Gelegenheit zu herrlichen Spaziergangen und Ausfliigen. Das Klima, das mit jenem zu vergleichen sein diirfte, , vvelches die stidlicheren Teile des Gardasees I begiinstigi, ist milder als das des angrenzen- j den italienischen Flachlandes. Die vvarmen j Seelufte finden freien Eintritt in das Gorzer i Becken und vverden iiber demselben durch S die nordliche Gebirgsmauer festgehalten. ¦ Die Einwirkung dieses Klimas auf die Ge- j sut.dhett sovvie auf die Entvvieklung der Vegetation vvird noch dadurch begiinstigt, dass die meteorologisehen Beobachtungen eine grossere Gleichmassigkeit zeigen und schroffe . Uebergange selten, sovvie starkere Winde nicht enthaltend sind, Die Bora, die das herrliche Klima in den Winter- und Fruhjahrsmortaten allerdings gelinde beein-trachtigt, bringt dafiir regelmassig Aufhei-terung nach vorangegangenem .Regen. Zur kaltesten Zeit des Winters sinkt die Temperatur vor Sonnenaufgang zuvveilen auf 3° C bls 5° C.; grossere Kaltegrade gehoren zu den seltesten Ausnahmen. Des Mittags aber sinkt die Temperatur niemals unter 0° C Die Einvvirkung des Gorzer Klimas auf die Vegetation aussert sich in dem Gedeihen und dem Charakter der ganzen Pflanzen- j vvelt. Selbst die Pflanzen einer siidliciieren i Abstammung gedeihen hier besoders kraftig und schnell und jene der mitteleuropaischen Flora gelangen in einer vveit friiheren Periode zur Blute als jenseits der Alpen. Ausser den gunstigen klimatisehen Verhaltnissen tragen noch andere Umstande j dazu bei, Gorz zu einem klimatisehen Kurort hervorragender Art zu gestalten. Die ; Hauptstadt des kleinen Kronlandes bietet namlich den Kurgasten auch einen behagli-chen Komforh Erst kurzlich hat ein Konsor-tium von zehn namhaften hiesigen Kaufleuten und Industriellen das »Hotel Sudbahn" von der „Handels- und Gewerbegenossen-schaft" zur Fflhrung ubernommen und das-selbe mit grossen Kosten auf das Prachtigste eingerichtet. Im Hotel samt Dependance sind iiber 70 Zimmer von 3 Kronen auf-vvarts zur Verfiigung der Passagiere. Auf der Piazza della Ginnastica, dicht am Stadt-park gelegen, der den Fremden durch seine schonjn Aniagen und den reichen iippigen Pflanzenvvuchs iiberrascht, ist das Siidbahn-hotel, das mit samtlichem Komfort der Neu-zeit ausgestattet ist und ein eigenes Elektri-zitatsvverk und als besondere Radtat einen elektrisehen Automobilomnibus besitzt, ein Meistervverk der Wiener Automobil- Fabri-kation. Bei dieser Gelegenheit soli die ganz sonderbare Art von „TramwayK nicht un-ervvahnt bleiben, flber vveleher die guten Gorzer in den vom Cornoplatz bis zum Theater und vom Theater bis zum Bahn-hofe verkehrenden Vehikeln verfugen. Es sind ganz gevvohnliche Omnibusse, deren einzige Aehnlichkeit mit den Tramways in der niedrigen langgestreckten Gestalt besteht, vvahrend die — Schienen fehlen, Was tut aber schliesslich der Streit ums Wort, die Hauptsache bleibt, dass man auch mit den Tramvvav-Omnibussen ans Ziel igelangt. Binnen kurzem vvird iibrigens ausser dem »Sudbahnhotel«, vvelches auch den exquisitesten Anspriichen gereeht zu vverden vermag, auch noch ein zvveiter prachtiger Unterkunftsort geschaffen vverden. Das be-reits ervvahnte Konsortium hat auch das im Handelscentrum der Stadt gelegene Hotel „Zum goldeiienHirschen" samtBier-halle „Žum Eiskeller" angekauft. Alle drei dazugehorigen Hauser vverden zu einem einzigen, drei Stockvverke hohen Gebaude rekonstruirt, vvelches dem Publikum uber fiinfzig Fremdenzimmer zur Verfiigung stel-len vvird. Der Salon des neuen Hotels, bis jetzt der schonste in Gorz, ist nach den modernsten Anspriichen der Zeit ervveitert und auf das eleganteste eingerichtet vverden. Er ist mit einem Glassalon, der als Wir»ter-garten dienen soli, verbunden, aus vvelchem man in den prachtigsten Restaurationsgarten von Gorz gelangt. Das Konsortium hat der Stadt und dem Publikum durch seine beiden Unter-nehmungen einen grossen Dienst ervviesen. Gorz fehlt es ja nicht an empfehlensvverten Hotels und guien und bequemen Wohn-ungen fur die Fremden; durch die beiden neuausgestatteten Etablissements verftigt es aber uber den Komfort einer modernen Stadt. Wenn in dieser Stadt aber unter dem vvohl-tatigen Einflusse der iauen Siidvvinde die meisten sudlichen Kulfurpflanzen, vvelehe den Kustenstrichen des Adriatischen Meeres eigen sind, unter freiem Himmel gedeihen, vvenn ihre Salubritat, die in den zahlreichen, in ihrem Weichbilde gelegenen grossen Privatgarten eine Erklarung findet, auch von I den ersten medizinisehen Kapazitaten be-statigt wird, dann vvird es wohl nicht un-gerechtfertigt erseheinen, vvenn vvir Gorz mit dem stolzem Titel: ,,Qesterreichisches Nizza" bedenken und es allen jehen em-pfehlen, bei vvelehen ein geschvvachter oder in Rekoitvaleszenz begriffener Organismus dpr Nachhilfe bedarf. t I I Is t k •!! Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor cement, staTbne nositeUe, vsakovrstne okove, želeje, strešna okna, eevi za straniSža itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovefiib. tovarn. Opozarja na svojo bogato izber iMhlnlskaga In hlinaga orodja, pečlj, itedll- nI kOV po brezprimerno nUklh cenah Z& ^| Za blrmance, Zrn slavnostl }§§» in otroke: rokavice, nogavice, in druge veselice; vsakovrstne ^1 pajčolane vsake vrste, oblehe, narodne trakove, kojim preskrbi i čepice, razno perilo. na zahtevo vsakovrstne napise. BpsV* Cene brez vsake konkurence. "Mj Zahtevajte moj iluslrovani cenik z ved kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna hila ¦¦psi it. 248. — (Češko). Anton Pečenko # Vrtca ut.ca 8 - GORICA — Via Oiui| priporoča ^ Njega parobrodje L80 ;-- velikanskih "'- parni Kov. (t* (v)$\meriko aE^^e*^" \------^ direkfna.najhitrejšaprekomorskcivožnja z brzoparniki iz Hamburga v Novi York aii^a v Halifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnita daje o d visoke vlade potrjeni zastopnik: Hamburg Aiiierikci Lin i o Fr. Seunicj v Ljubljani i L)^n9iska-cesl"ašfv 31 poleg-velike mifnice ališrange.j Christofle & CM c. in kr. dvorni založniki Heinrichhof Dunaj L Opern Ring 5. Težko posrebrnjeno j namizno orodje In posodjo vseh vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnost.. Največja izbera najlepših modelov. ¦MP^ Ilustrovan cenik na zahte vanje. '%H Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Schichtovo hranilno jedernato milo z varstveno znamko garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. • • • • Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # • • • Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica. Dobi se povsod! pristna bal* In črn« vina •z vlpc vsklh, furlanskih, brlsbl?., mall«i Ista, ViltOft! Dostavlja na dom in razpošilja po tet'; U im kraje avstro - ogerske monarhije v »odih J-i itrov naprej. Na zahtevo pošilja tadi uxoree. C«n« s««rn«. Po«tr*iba p«««na,