FfPpiMP^ip" V 'J! W f i Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda t List slovenskih delavcev v c>AmerikL The txTst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. & NO. 105. — ŠTEV. 105. Emtere* m Sscomd-Olass Matter, September 11, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1S79. NEW YORK, FRIDAY, MAY 4, 1906. — V PETEK, 4. VELIKEGA TRAVNA 1906. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Konvencija premogarjev. Pripravljeni za štrajk. PREMOG AR SKI DELEGAT JE BODO DANES NAJBRŽE GLASOVALI ZA PRIČE TEK ŠTRAJKA. Mitcha'1 je še vedno za to, da se ustanovi mir in sporazum. K POLOŽAJU -o- Ser an t o*r , Pa., 4. maja. Konven- cija pr» HM »garjev, ktera ima nalogo rediti, u aj se li napove štrajk premo- gmrjev ill ue, pričela se je včeraj do- polu dne ot » uri. K« otvoritvene j ><\P Jf vaUtvu, nI dopuščen tudi vstop prebi- Hla kasnejše seje so bile naravno ti ijne. Predsednik Mitchell je bil j1'« iioglasno izvoljen vodjem sborova n j a , nakar so >e vršile ostale volitve. Pri j» danskej -seji je mllwr poro- čal, da mu ni bilo moj:,H-e. izposlovati premog LT it »tu iKivišanja plače ali ka^e dnt»re 4 ccsijc, nakar sc je javilo kakih d t delegatov za besedo, kteri vsi > m /Javili v prid štrajka. Ot> 2" 35 >e je pričela tajna seja, pri k te re j y.oiK:t večina delegatov iz- javila rid ~tra taki* da lwiile Mitehcl lu težavno rešiti mir. Dele- gai L/. Je rmvna. Pa., kteri zastopa 50,000 i mogarjev, je dejal, da so ne sledi že nave.ičali večnih obrav- na v, 'ka jti lastniki rovov niso privo- lili niti najrnanjše koncesije, tako da je ž krajši čas, da se prične s štrajk«w n. b 10. dopolnilne se je pii- Dane -» o želo n:u tal. evanje konvencije. J<»h tu- »t o\ vil, Pa., 4. maja. V Wind- ber ju >w čeraj zvečer zaprli dvajset preuh^g >v, literi so se udeležili iz- gredov V 1 'ainl freeku mkiolo -soboto. Jetniki SO obdotženi, da so ^>ožgali re diš *u mesta zavladale so zopet normal r e razmere, le na strategiČno važnih toč call -traži še vojaštvo. Pa- trulje nacijonalne garde skrhe za mir v predn ies tjih. &trajkarji se zadrže mirno in le v oddaljenih tovarniških okrajih se pri- peti tu pa tam kak tepež. -o-- Štrajk pobrežnih delavcev v Cle-velandu. Cleveland, O., 3. maja. Lastniki parnikov na Erijskem jezeru so sklenili, da v nadalje ne bodo delali razlike med unijskimi in neunijskimi delavci na svojih parnikih in pomolih. Radi tega je pričakovati, da se štrajk vseh pobrežnih delavcev prične tekom tedna dni. Lastniki parnikov nameravajo zatreti unijo. Tudi ako je hiša, v kterej prebirate, &e tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti revnMbtizmu, oslabelosti in druge bo-iaaoi. Steklenice po 50 in 25 eeotov. William Williams o naseljevanju. BIVŠI NASELNIŠKI KOMISAR PRIPOROČA, DA SE USTANOVI V INOZEMSTVU OGLEDOVANJE. Povišanje naselniškega davka naj se porabi za vzdrževanje detektivov. RAZDELITEV NASELJENCEV. V poslopju United Charities v New Vorku vršilo se je včeraj pod vod--tv.uu American Social Science Association zborovanje o naseljevanju. Pred vsem je govoril bivši naselni-ški komisar William Williams. On je pri}»oroeal, da se ustanovi posebna on ni za izključenje an-alfal>etov, kajti tudi med temi je mnogo dobrih naseljencev. Mnogo naseljencev je pa nedobrodošlih in zelo težavno je izdati zakone proti takim naseljencem, ker ni mogoče izdelati zakonov proti deželam, iz kterih prihajajo. Nadalje je tudi trdil, da dobiva polovica semkaj došlih naseljencev podporo ter izjavlja, da bi on poslal nazaj vse naseljence, kteri pridejo semkaj s pomočjo podpore, ako nimajo tukaj najbližjih sorodnikov. Ves Williamsov govor dokazuje, da. odkar je moral službo v naselniškem uradu« neprostovoljno ostaviti, ni ničesar pozabil in se ničesar naučil. Raymond L. Griffis je govoril o razile.itvi naseljencev, češ, da vse države potrebujejo naseljencev. Zakon proti uvažanju pogodbenih delavcev naj se razveljavi in onim, kteri potrebujejo delavce,- naj se dovoli nabaviti >i |H>trebne ljudi v inozemstvu. T; li je priporočil, da se zakon proti Kitajcem razveljavi. ---o--— AMERIŠKI RIBIČI V MEHIKAN-SKEJ JEČI. Mehikanska topničarka je zaplenila ribiško ladij o iz Z j edin jenih držav. Galveston. Tex., 3. maja. Poslovodja Gulf Fisheries Co.. Nunn, dobil je danes brzojavko od Warren Fish Co. iz Pensacole, Fla., s ktero se mu naznanja o zaplembi ribiške Indije Ral-lie Rtein. ktero je neka mehikanska topničarka na Gulfu vjela minoli četrtek. Deset ribičev so zaprli in oblasti jim niso pustile stopiti v zvezo s konzulom Zjed. držav. Poslovodja Nunn je o tem sporočil senatorju Culbersonu, da izposluje ribičem pravico. Ladija je bila naložena z ribami, ko so jo vjeli. Washington, 3. maja, Mehikanska vlada in poslaništvo Zjed. držav v Mexico Ciudad sedaj obravnavata o zadevi aretovanih ribičev v meliikan-skem zalivu. Mehikanska vlada zatrjuje, da so ribiči Zjed. držav že dolgo lovili na roebikauskem vodovju in da so jih o-blasti že čestokrat posvarile. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron' za $1020.00 ............ 5000 kron- Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsot« popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka. Naie denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad t 11. do 12. Denarje nam poslati j« najprilič-neje do |25.00 v fo to vini t priporeČe-um ali refiatrovanem pismu, večje meake po Domestic Postal Money Order ali pa JT«w York Bank Draft FRAXK BAKSBB, tM Greenwich Street, Hew T«rk. 1758 it Olaii St Cleveland, OUt. Razdelitev podpore. 0 katastrofi v Frisku. PODPORNI ODBOR ZA POMOČ PREBIVALSTVA V RAZDEJANEM MESTU IMA NA RAZPOLAGO LE $900,000. Naložitev velikih svot denarja od strani raznih družb v San Franciscu. IZDAJA BONDOV. San Francisco, CaL, 3. maja. Pralnica za veliko bolnico rezervacije Presidio je danes zjutraj do tal pogorela. Xadaljno razširjanje požara so preprečili. Glede ustanovitve novega kitajskega mestnega, dela so nastala med mestnimi oblastmi in Kitajci nasprotstva. Kitajci niso zadovoljili s tem, da jim odkaže gotov okraj in so izjavili, 1.000,000 in za vojno proti Indijancem .$660,000, tfatere svote ima California za dobiti od osrednje vlade. Potres in požar sta napravila za $300,000,000 škode, oziroma petino vrednosti vse države, da kongres lahko uvidi, kako potreben je denar v Cali-forniji. San Francisco, 3. maja. Tekom jednega leta bode v San Franciscu naloženega za $200,000,000 kapitala, in sicer za novo ulično železnico na (5carv Street $340,0t)0, Home Tele-piione Company bode izdala jeden milijon, zavarovalne družbe bodo plačale $173,000,000, United Railroads izdale bodo za nove gradnje 9 milijonov, mestni bondi iz leta 1904 sedemnajst milijonov, Ocean Shore Railway bode izdala jeden mil i J :i: Pacific Rtates Te ephofte Company izda za . prave $1,000.000; vlada izda za po-■ iavo svojih ipuslupij $770,000; za Vladajo, (iziivma uravnavo obrežja se izda $2,000,000, tako da bode znašala -i.m; na sv,.ta $207,110,000. Na/mije boile mesto S;un Francisco izdalo bon,le. za ktere bode vlada jamčila. B.mlov bodo izdali za 200 milijonov d.larjev. Sc.liij, dva tedna potresu, se je v- mestu vse spremenilo. Okraji, kateri niso zgoreli, so skoraj že popravili in ulice izgledajo kakor pred potres, m. Električna razsvet java postaja vedno bolj popolna in sedaj so razsvetljene skoraj vse ne oškodovane ulice. Najboljše napredujejo železnice in trume delavcev popravlja pro-v razdejanih okrajih. Washington. 4. maja. Vojni tajnik Ta ft sprejel je od predsednika družbe rudeteara križa in podpornih odborov v San Franciscu brzojavno poročilo o tarnanjem položaju. Odbor se zahvaljuje tajniku za takojšnjo pomoč od strani zvezine vlade in izjavlja, da je vlada z razde it vijo podpore.postopala pravilno ter povila rja, da vlada med "overnerjem, mavorjem, pomozmm odborom, vojaškimi oblastmi in družbo rudeČega ikriža popolna vzajemnost. Pomožni odbor ima sedaj na razpolago $900,000, kar je zelo malo. ■ Tudi general Greeley poroča vojnemu tajniku, da se razmere izboljšujejo, da pa je v mestu le še za 10 dni jest vin na razpolago. Vstaja na Filipinih. Ječe so prenapolnjene. LOV NA SVOBODOLJUBNE DOMAČINE NA FILIPINIH SE VEDNO NADALJUJE. Samo v ječah v Bilbidu je nad 4000 domačih glavarjev. NADALJNE GONJE. Manila, 4. maja. Ječe na Filipinih so tako prenapolnjene z raznimi <{u-staši", da je bil generalni guverner prisiljen imenovati takozvani sodni odbor, kteri bode preiskoval posamezne slučaje vjetih " revolucijonarjev". Samo v ječali v Bilbidu je nad 4000 glavarjev, kteri so večinoma obsojeni radi ustaje. Prihodnji teden bodo poslali oddelek konštablerjev v Cavite, da bodo tam zajedno s četami guvernerja J. Schaika skušali vjeti glavarja Monta-lona in njegove ljudi, kteri se mude sedaj južno od vulkana Taala. Oblasti so prepričane, da bode ekspedicija vspelp.. ROPAR PAT CROVE ZOPET V STISKAH. V Omahi, Nebr., so ga zaprli, ker se je streljal s policaji. Omaha, Nebr., 3. maja. Tukaj so a-retovali znanega Pat Croveja, kteri je svoječasno ukradel sina milijonarju Cudahvju, ker se je v minolej noči streljal s policaji. Ko so porotniki Croveja sodili radi odvedenja imenovanega dečka, prišla je Miss Hazel Montgomery vsaki dan k obravnavi in prinesla roparju lep šopek cvetlic. Ko je bil Crove oproščen. se je pa njena ljubezen do nje-^ra ohladila, toda on jo je zasledoval. Včeraj po noči prišel je Crove v hišo George Warnerja, kjer je mislil, da ona stanuje, in je z revolverji v roki preiskal vse sobe. Ker pa ni našel dekleta, svetoval je rodbini, naj jo ne sprejme pod streho, kajti ako to stori, bode postreljal v so rodbino. O tem je Warner naznanil policiji, ktera je takoj poslala detektive v hišo. Kasneje se je Crove vrnil in pričel razbijati vrata. Policaji so pričeli streljati skozi vrata in okna. Crove je bežal in pri tem neprestano streljal na svoje zasledovalce. Iskali so jja vso noč in šele danes zjutraj so ga prijeli. Vesti iz Rusije. Nov minist. kabinet. RUSIJA JE DOBILA BIROKRA-TIČNE MINISTRE POD VODSTVOM GORE-MTKTNA. Bodoča upravna politika v Rusiji še ni znana. — Vlada in kmet-ski poslanci. GAPON ŠE ŽIVI. Petrograd, 3. maja. V krattkem je pričakovati popolno organizacijo novega kabineta. Vsi ministri so podali ostavko, Raz un Goremikina, kteri je jKistal ministerski predsednik, bodo v novem'kabinetu: Stolipin (sedanji gu-bernator v Saratovu), notranje zadeve; Kokovzov, finance; knez Gali-cyn, promet; Kaufman, nauk; knez Žerinjskij-Saknatov, prokurator svetega sinoda; Sčelgoverov, pravosodje. Vsi so birokratje. Kafka bode bodoča upravna politika v Rusiji je še tajnost in niti časopisje ne ve,, pomenja-li Wittejev padec obnovitev reakcijonarae vlade ali podlago parlamentu. Pet rograd, 4. maja. Po ministru Durnovu izdelan načrt za pridobitev kmetskih poslancev takoj po njihovem prihodu v Petrograd se je izjalovil. Znano je, da so Korone v in drugi tajni agentje že več tednov potovali po Rusiji, da organizujejo vladino kmet-sko stranko. Za kmet^ke poslance je dal Durnovo prirediti stanovanja v vladinih poslopjih. V raznih guber-nijah je prišlo to na dan in posledica temu je bilo ogorčenje med kmeti. Vendar mu je pa načrt po nekoliko tudi uspel. Včeraj so 40 poslancev nastanili v taka stanovanja, ktera so pa kmalo ostavili. Petrograd, 4. maja. Gaponov zastopnik Margolin izdal je včeraj izjavo, da ima na razpolago dokaze, vsled kterih revolucijonarji niso umorili duhovna Gapona. Razne novosti iz inozemstva. AVSTRIJSKI SOCIJALISTI SO ZAPRETILI S ŠTRAJKI, AKO SE VOLILNA RE-» FORMA ODKLONI. Zmaga Košutove stranke na Ogrskem. — Proti koleri v nemškej in ruske j Poljski. KUGA V PERZIJI. Gl Tališfca družba bankerot. Chicago, 111., 3. maja. Znana Iroquois Theatre Company iz New Jer-seva napovedala je bankerot, ker jo razne stranke tožijo za plačilo odškodnine v znesku $2,000.000 še radi požara v gledališču Iroquois v Chi-cagu. Upniki imenovane družbe bodo zborovali dne 11. t. m., ko se imenuje tudi oskrbnik. Gledišče je kupila Metropolitan Theatre Co. Oškodovani bodo le oni, kteri tožijo družbo za odškodnino radi pri požaru zadobljenih poškodb in za izgubo sorodnikov. Tožbe so vložene v New Jerseyn, kjer je bila družba inkorporovana. Policaj našel svojega otroka, ne da bi ga poznal. Newyorski policaj Clarence Vining v Brooklyn Borough, našel.je v minolej noči na 40. ulici in 4. Ave., Brooklyn Borough, malo deklico, ktera je nepopisno jokala in klicala svojo mater. Ker ni vedel, čegav je otrok, prijel je dekletce za roko in skušal najti, čegav o je. To se mu ni posrečilo in tako je povedel otroka seboj na postajo ter se vrnil nazaj v svoj okraj na 46. ulici. Tu je našel svojo ženo, ktera mu je jokaje naznanila, da je zgubila svojo hčerko Clarice. ''Džizes Krajst" odvrnil je policaj, jKijdi na policijsko postajo, morda jo je kak "cop" našel." Mati je takoj odšla na postajo, kjer jej je matrona povedala, da so policaji tekom dneva našli le jednega zgubljenega otroka, kterega je pripeljal baš njen mož na postajo. Na to je matrona pokazala otroka Mrs. Vinin-govi in slednja je takoj spoznala, da je izgubljeno dekletce njena Clarice. O polunoči, ko je Vinig prišel domov iz službe, je tako gledal, kakor bi se bal onega, kar se je zgodilo doma. Čemu ni zamogel na ulici spoznati svojega lastnega otroka, neče povedati Dowie je smrtno bolan. Chicago, 111., 3. maja. Prorok kr-ščansko-katoliške vere, sv. Elija Dowie, je smrtno bolan in leži v svojej hiši Shiloh v Zion City. Verniki prirejajo posebne molitve za njegovo o-zdravljenje. V Zion City primanjkuje jestvin, k* vsaka rodbina občuti. Jestvine je težavno dobiti. Danes je odpotovalo iz Zion City 48 meščanov drugam si iskati zaslužka in drugi se pripravljajo na odpotovanje. Mesto Carteret dobi ime Roosevelt. Carteret, N. J., 3. maja. Tukajšnje mesto spremeni svoje ime in se bode j v naprej imenovalo Roosevelt. Tako iso namreč sklenili tukajšnji meščani [skoraj jednoglasno, kajti le jeden je glasoval proti temu pi-edlogu. Samomor v cerkvi. V cerkvi sv. Sofije na Dmaju se je ustrelila iz revolverja neka m ada go-spa. Umirajočo so odnesli v bolnico, kjer je kmalo umrla.- Gospa je bila hči dvornega zobozdravnika dr. Močile rja. Ukradli prstan za $600. Chicago, 111., 3. maja. Gospej I. W. Doane iz New Ybrka je nekdo iz njene sobe v hotelu Auditorium ukradel prstan z dragocenim dijamantom v vrednosti $600. Gospa je šla popoldne k igri base ball in je ostavila prstan v svojej sobi. Ko se je vrnila, je prstan izginol. ŽELI POVEDATI RESNICO. Mr. Louis Minarik, trgovec v Curtis Bay, Md., priposlal nam je naslednje pismo, ktero z veseljem podajamo čitateljem: "Moja rodbina me je večkrat silila, da pišem, in radi tega sem sklenil, povedati Vam resnico. Tri leta sem bolehal, bil sem bled in slaboten, nikoli se nisem dobro počutil in končno sem bil prisiljen oditi v bolnico, kjer sem užival vsakovrstna fcdravila. Ker se mi pa stanje ni izboljšalo,, pričel sem uživati Trinerje-vovo ameriško grenko vino ter sem bil veselo iznenaden, ko sem opazil hitri učinek tega sredstva na mojem sistemu. Zdravje se mi je vrnilo in radi tega izjavljam, da bode to sredstvo v naprej vedno v mojej hiši. Priporočam je prijateljem, ker , jih bode vzdrževalo v dobrem zdravju in moči. To je resnica. Nijedno drugo zdravilo ne bode kaj tacega dosglo na boljši in trajni način. Ono podeli izmučehemu prebavalnemu sistemu naravno delovanje ter podeli vsemu truplu žila-vost. To zdravilo bi morala rabiti vsaka rodbina, kakor hitro se komu tek poslabša ali pa pojavi izmučenost in nervoznost, bolehnost in bledost, oziroma vedno, kadar se dobro ne počutite. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chisago, HI Dunaj, 4. maja. Ako državni zbor ne sprejme predloga za ustanovitev splošne iii jednake volilne pravice, bodo soeijalni demokratje priredili po vsej Avstriji štrajke. Budimpešta, 4. maja. V devetih o-krajih Budimpešte, v kterih niso bili nikdar izvoljeni pristaši Košutove stranke, izvoljenih je bilo včeraj pet poslancev, ktei*i so Košutovi pristaši. Iz Segedina poročajo: Bivši orožnik Karol lvodas je v praznikih hotel obiskati v Maria Theresiopelu svojo ženo in otroke ter jim prinesi darov. Za to potrebni denar si je h>>tel preskrbeti 7. lomom v hišo trgovca Viljema Ivardosa. lvodas je prereza i trgovcu vrat. Trgovčeva soproga je priletela v sobo ter se jokaje vrgla na truplo svojega umorjenega moža. Dekla Marija Torro je od daleč gledala umor, hitela je po zdravnika, ker pa zdravnika ni bilo doma, vrnila se je nazaj v hišo. Iktero je morilec ravno ropal. Morilec je planil k dek.i, jo ubil. potem pa s plenom pobegnil. Morilec je že prijet in je svoja strašna dejanja tudi priznal. Torunj. nemška Poljska, 4. maja. Zastopniki nemškega in ruskega zdravstvenega sveta so včeraj tukaj zborovali, da se dogovore glede skupnih odredb v svrlio preprečenja razširjanja kolere. London, 4. maja. Remka j se poroča, da se kuga ob perzijsko-afganskej meji še neprestano razširja. Anglija ni poslala na mejo Afganistana in Perzije anglo-indijsko vojaštvo, kakor se je prvotno poročalo iz Petrograda. Petrograd. 3. maja. Rusko-japonska vojna je dokazala, da je uniformiranje ruske armade zelo pomanjkljivo. Zato je rusko vojno ministers t vo oklenilo, da uvede polagoma novo uniformi ra.n je armade. Nove uniforme bo-j do jx> kroju uKvčno jxulobne avstrijskim. j Berolin, 3. maja. Največja bo nišni-; ca bode gotovo Virchowa v Berolinu. j ktera bode otvorjena v bodoči s|h.-(mladi. Prostora bode v nji za 2000 bolnikov in 630 osob zdravnikov, stre-žajev in služabnikov. V bolnišnici bodo trtdi posebne šole za strežnike, dalje ustav anatomiši.io-pa tologiški, u-stav medicino-mehaniški in poseben paviljon za Roentgenove žarnice. Tudi posebna lekarna bode imela svoje prostore. — Dosedaj je bila največja bolnišnica v Hamburgu, v kterej je prostora za 1(530 bolnikov. SLOVENSKI DAROVI ZA SAN FRANCISCO. V Collinwoodu, Ohio, nabrala sta rojaka Al. Pavlin in Avgust Jarc $21. Našemu pozivu za prispevke v svr-ho podpore sodržavljanom v po potresu razdejanem mestu San Franciscu, sta so razun že poročanih rojakov, odzvala rojaka Al. Pavlin in A. Jarc, ktera sta med rojaki v Collinwoodu, O., nabrala v imenovano plemenito svrlio $21. Prispevali so naslednji rojaki: Al. Pavlin $2, Avg. Jarc, Ivan Ro-šelj in Ant. Jekuš j»o $1. Jurij Rajar, Ivan Balnič. Ivan Porenta, Helena Heferle, Ivan Pogačnik, Ivan Kam-par, Ivan Knaus, Ivan Debelak, Jož. Debelak, Ivan Kastelie, Ivan Plevel in Jožef Sukač po ">Oc.. Priian Praznik. Anton Zaverl, Ivan Žili!-::. .lož. j Prosenik. K rane Simenk. Kiane Yu-čer, Franc RoSek. Stefan Cuk. Ivan Bukovinski, Matija Sukač, Franc V.a-rold, Blaž Franc. Frane Peve. Iirnac Fori una, Franc Kovačič. Franc o 20c.. Franc Miklič in Jure Rude po 1">e.. Leojwld šešek, Franc Česen. Al. Rober, Neimenovan, Jožef Paholt, Franc Skrobut, Anton 5Tah, Marv Ižanc. Franc Koclan, Fr. Rošelj. Ivan Žermen. Franc Ivompare Neimenovana in Val. Oblak po 10c., Ivan Pavle, Rud. AnžiČ in Jož. Prus- nik po 5o. Rkupaj torej $21. Naše uredništvo je do sedaj nabralo za sodržavljane v Californiji $77. Živeli darovalci! : Slovenske novice. V South Lorain i?, Ohio, p->ročiJa >e je gospodična Ivanka Virant z ir. .To-siponi Svetetom dne 1. t. m. Čestitamo ! Pri 12 letih je pi! strup radi — ljubezni. Dvanajstletni deček Nicola Rubino v Rimu si je dogovoril sestanek z i 1-letno Carmelo Pamcrazio, o kterej je rekel, da jo ljubi! Mati je pre|>ove-dala zaljubljenemu sinčku iti na ren-dez-vous. Deček je šel v svojo sobo ter izpil tam neki strup. Ivo ga je začelo viti po trebuhu, je kričal na vse pretege. Prenesli so ga v bo niš-nieo, kjer so mu zdravniki hitro iz-prali želodec. Gorki bode počival. Colorado Springs, Col., 3. maja. Ruski pisatelj Maksim Gorki dospel je semkaj v svrho izboljšanja svojega zdravja, ktero nikakor ni povoljno. Tu se zatrjuje, da bode živel leto dni ali pa še več na nekem ranehu blizo tukajšnjega mesta, tako, da bode lahko v zvezi z ostalim svetom. ftto si namenjen sorod aflte ter pUi za. pojasni SAKSER, M9 ženo, otroke ali pa >f.«..i« v Ameriko vzeti, in vožne cene na: FRANK ' Qrecawich St, New York, N. Y., ZLOČINI SE MNOŽE. Tudi samomori in umori postajajo vedno bolj mnogoštevilni. Coronerjev urad mesta New York objavlja statistične podatke o umorih in samomorih v mestnem delu Manhattan tekom meseca aprila. Medtem, ko se je v marcu pripetilo v okraju Manhattan 4S umorov in 33 samomorov, imeli smo v aprilu 49 umorov in 42 samomorov. Nadalje so v aprilu umrle v mestnem okraju Manhattan nenaravne smrti naslednje osobe: zgorelo je 14, utonilo 12, povoženih je bilo 14, avtomobili so usmrtili 2, hiše pri podiranju 2. ulična železnica je j>ovozila podulična železnica 1, druge železnice 5 in vspenjače 3 osobe. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Barbarossa i>. maja iz Genove, ("retic 3. maja iz Genove z 2400 pet-Ti iui. Baltic 3. maja iz Liverpoola. Despeti imajo: lihynland iz Antwerpena. Rt, Lu t h be rt iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Cassel iz Bremena. Pretoria iz Hamburga. Pallanza iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Weste'rnland iz Antwerpena. Odpluli so: Cedric 4. maja v Liverpool. Odpluli bods: St. Louis 5. maja v Southampton. Ktruria 5. maja v Liverpool. Vaderland 5. maja v Antwerpen. St. Cuthbert. 5. maja v Antwerpen. HohenzoMern 5. maja v Genovo. Caledonia 5. maja v Glasgow. Patricia 5. maja v Hamburg. Hudson 5. maja v Havre. ,.: - ... il nSK i ^ JH . ■ "GLAS NARODA* »■ist slovenskih dv'avcev v Ameriki. urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Publishen FRANK SAKSER, »09 Greenwich Street, New York City- ia leto velja list za Ameriko . . . $3.00 ** pol ]-ta............. 1.50 ta Evropo, za vse ieto.......4,50 *s " " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •GLAS NAHODA ,*haja vsaki dan iz-vzemSi nedelj in praznikov. «OLAS NARODA^" ('•Voice of the People") Kjfiued eve^y day, except Sundays and Holiday-. Subscription year.y $3.0C. Advertisement or ngreement. Za oglas«' do de^et vrstic se plača X centov. Dopi&i bre.'. podpisa in oeobnosti se ie natisnejo. Denar naj se blagovoii pošiljat: po Won-y Order. Pri spremembi kraja naročnikov orostmo, da se nai.i tudi prejšnje bivali«. iČc naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopis«m in pošiljatvam naiedlte uGIn:i \'Hroda'» -09 Greenwich Street. New York Citv; Delavci in San Fran= cisco. \ \•'•eraj.xijem i-lanku "Glasa Naroda" smo cenjenim čitateljem izročali, da >e jKKljetuilki v San Francis- • cu boje, da bi tamošnji delavci seda-Jijo ugodno priliko ne jwrabili v to, da bi zahtevali izdatno povečanje plače. Xewyor.^ki list <4Sun" poroča, da je zidarska unija v Oaklandu, Cal., oklenila, da radi katastrofe v San Franeiscu nt bode zahtevala za svoje člane večje plače, da ne bode zahtevala dvojne plače za delo "čez čas" in da bode tudi dopustila, da delajo neiinijski delavci zajedno z unij-nkimi. "Sun" hvali ta (korak tamošnjih zidarjev. Nam se pa dozdeva, da hvala od te strani delavstvu sovražnega lista dokazuje, da je ona unija na na-I»ačuem ]*>lu. Toda to omenjamo le memogrede, kajti delavci mesta San Francico in okolice že vedo, kako morajo čuvati svoje koristi. Kadi tega smatramo umestnim baviti se raje z vprašanjem, ktero je z delavci izven * alifornije z ozirom na tamošnjo katastrofo v tesnej zvezi: bode-li to .število delavcev, 'litcri sedaj žive v Sail Franeiscu in okolici, zadostovalo jHjtrebatn, ali bode to število premajhno To vprašanje je za delavce izven Ca.il'ornije zelo važno, kajti od odgo-vora na to vprašanje je odvisno, je-li svetovati delavcem hoditi iz družili držav i>.vali dela v ('alilornijo, ali Pred vsem je samoumevno, da palm bn .I» !avcc ne Ixwle šel i/, iztoka! \ Sail l' rauciseo iskati dela, dokler ne pridejo od tamošnjih delavskih orga-' nizacij zanesljiva jniiorila o stanju I ti. njega trgoviš/-a delavskih močij. [ Samoumevno je tudi. da bodo tamuaj j itn »ovali veliko število deiivcev, /l.t-li .niti -ta\ bene -t roke. Toda ti| dclavci ne bodo takoj potrebni, ker .-i- z delom ne prične takoj. Mnogo )*»lopij prično namreč graditi še le po preteku leta dni, aii pa še kasneje, tako da 7a sedaj zadostujejo jx>trebam oni delavci, 'kteri so že tamkaj. Fred v>em bodo v San Francisco jHitreb 'Vali zidarje, te>arje, livarje in nei/učeiie delavce ali dninarj« za odvažauje razva.in in kopanje za temelje novih {toslopij. Takih delavcev pa imajo naravno v San Francis-«-u \ izobilju. Vsi delavci, kteri so delali v razdejanih tovarnah in delav-tticah, so radi jM»žara zgubili delo in teli je toliko, oinočiiiki bodo zidarji. Hadi tega našim rojakom ne svetujemo hoditi v San Francisco, dokler ta mošnje delavske organizacije ne po-ročajo, da primanjkuje delavcev. Nočna banka. Ker New York nikdar ne spi in izvršuje soje finančne posle ravno tako ponoči, kakor j>odnevu, so kapitalisti našega mesta ustanovili posebno banko, ktera bode odprta noč in dan in" v kterej bodo jtoslovali po noči ravno tauo, kakor po dnevu. Da je banka za trustijane, oziroma tatove velike važnosti, je samoumevno. kajti: "Time is money." Iste važnosti je pa ta banka tudi za — male tatove, kteri poslujejo tudi skoraj izključno le po noči. Od polunoči do 3. ure zjutraj izvrše te vrste 1 junije največ "jobov". Predstavimo si toraj položaj tatu po poklicu. Tat je po trdem delu srečno ukradel par sto dolarjev. Kaj naj neki počne z denarjem zjutraj ob 3. uri ? Po izvršenem delu se hoče naravno okrepiti. On odide torej v kako gostilno in prične morda tudi igrati in predno se zaveda, njegov težko zaslužen denar že odide k vragu. Odkar so pa na 5. Avenue otvorili nočno banko, se je to spremenilo.Vsak tat j k > jh .klicu hiti takoj po izvršenem delil direktno k blagajniku one banke, kteremu izroči svoj plen. Na ta način se tatovi lepo privadijo na štedijivost in tudi na treznost. Ze marsikak spreten tat, kteri je imel najlepšo kari-jero, si je v>o bodočnost pokvaril, ko je v pijanosti spregovoril kako nepremišljeno besedico. Nočna banka ima razum tega tudi to prednost, da se tatovom ni več bati radi zaznamovanih bankovcev. Mnogo trgovcev namreč zaznamuje denar s Številkami ali pa si zapiše uradne številke bankovcev, predno zvečer zapro blagajne. Ako tatovi torej vzamejo tako blagajno in alko jih potem slučajno ter najdejo pri njih še zaznamovani denar, jih naravno takoj obsodijo. Ako se pa ukradeni denar nemudoma ]>o izvršenej tatvini naloži v banko, jx>tem nihče več ne bode vedel, kedo je prinesel zaznamovani denar v banko. Nova banka je torej j alko hvalevreden zavod, kteri naj kar najbolje uspeva. Umori otrok na Anglezkem. Angležka j>olieija zasleduje dvoje žensk, ki sta imeli svoje otroke pri domačih zajcih in kozah in jih z njimi onako redili. Otroci so bili suhi kakor okostniki, živeli v silnem smradu in zanemarjenosti in bi bili v kratkem času ]>orarli od lakote. V zadnjem času se detomori po Angležkem si:no uinože. Mirovna konferenca. Washington, 2. maja. Semkaj se poroča, da bodo mirovno konferenco v Haagu vslcd priprošnjc Nizozemske preložili na prihodnjo spomlad. Iz slavjanskega sveta. Maloruski izseljenci na otok Cipr. Dozdaj so se na otok Cipr pri Mali Aziji izseljevali Žid^e, da bi bili bližje svoji domovini Palestini. Od zdaj se bodo tja začeli izseljevati tudi Malo-rusi (F.irajinci) iz Rusije. Mnogo izseljencev iz Ukrajine se je v zadnjih let ilt naselilo pri reki Ainuru v daljin j iztiK-nej Aziji a.i pa na Kavkazu. A v amurski okraj sedaj nečejo, ker -o veliko slišali o Japoncih in nečejo biti njihovi sosedje; na KavCiazu so pa vedno revolucije. Kadi tega se je v Poltavščini delniško družtvo 'bogatinov. ki ku-pujejo na Cipru ozemlja in bodo tam naselili ukrajinske izseljence. Slavjanska naselbina v Avstraliji. -delila le-teni izseljencem. Podelitev te^a ozemlja je izseljencem izposlovat avstralski <'eb 1. V. Ulrich v F rein an tli. Staroslavjansko pogansko grobišče so našli pri Hulinicah na Češkem, ko mi zidali novo cesto ob Moldavi. v grobišču je ležalo 7 do S olkostnjakov brez krst. P« d eg kostenjakov so našli različne posode, ki so b reki. Nasproti temu grobišču na drugi strani Moldave leži malo selišče Levy Hra-dec. — Ruska književnost na Grškem. Grki so se začeli v zadnjem času zelo zanimati za rusko književnost in za ruske razmere vobče. V zadnjih mesecih je v grških listih izšla cela vrsta člankov, ki se v njih popisujejo zadnji ruski dogodki in se izraža goreča simpatija do ruskega naroda, ki se bori za oproščenje iz verig birokracije in nasilja. Ziasti zelo marljivo se prevajajo ruski pisatelji. Grški pisatelj P. Lef je izdal nekoliko zbornikov ri*&ih povesti; J. Velianitis je prevel zgodovino ruske književnosti A. Skabičevskega. Anton Čehova "Čajka" je izšla v krasnem prevodu A. Konstantinida; v novi grški književnosti "Ilisia" je izšla velika množica povesti Čehova, Gorkega, Koro-lenka, Sologuba i. dr. Poljski učenjak umrl. fV Lvovu v Galiciji je umrl1 Roman Pilat, profesor poljskega jezika in slovstva na Ivovski univerzi v 60. letu svoje starosti. Roman Pilat je spisal celo vrsto temeljitih zgodovinsko- literarnih spisov in je vzgojil kot profesor veliko množico delavnih in vestnih poljskih učenjakov, ki sedaj marljivo delujejo na polju zgodovine poljske književnosti. Sibirske narodne pesmi bodo zanimiva novost za ljubitelje glasbe. Ruska vlada je poslala več glasbenikov v Sibirijo, ki jih sedaj nabirajo." Češka umetnost — poglavitna podpora nemške umetnosti. Listu "lllas Naroda" v Pragi se piše: Ob božičnih praznikih so se potrudili tudi nemški ilustrovani in humorist ični listi v Nemčiji, da bi se olepšali'z najlepšimi ilustracijami. In zanimivo je, da takoj tri izmed ftk nemških listov so prinesli najbolj pomembne in naj»krasnejše ilustracije od čeških umetnikov. Mnihovski humo-ristični list "Fliegende Blaetter" je prinesel ilustracijo od Čeha Dedine, Meggendorferjeve 41 Huinoristische Blaetter" ilustracijo od Čeha Hlava-tega in Mukarovskega, in berolinski list " Lustige Blaetter" ilustracijo od Ceha Sajnera. A kljub temu nemški šovinisti pri vsaki priliki trde, da so Cehi v primeri s kulturnim življenjem Nemcev inferioren narod. Rusko gospodarstvo. Ruski državni proračun za leto 1900 izkazuje 4S1 milijonov rubljev izrednih izdatkov, nadalje 150 milijonov za pokritje zakladnih nakaznic, kterih so izdali 1. 1905 v vojne namene za ISO milijonov rutbljev. Da pokrijejo te izdatke, nameravajo najeti posojilo pri ruskih in inozemskih bankah. Dunajsko bančno družtvo je pristopilo sindikatu, ki prevzame novo rusko posojilo. Proti Slovakom. Iz škofijskega seminarja v Ostrogo-ini (madjarski Esztergom) so izključili nekega slovaškega teologa zaradi "panslavistične gonje". V utemeljevanju razsodbe pravi cerkvena oblast, da človek z narodnostnimi čuvstvi ni sposoben za duhovnika, in da je treba nastopiti proti panslavistom brezobzirno, ker je med njimi močna agitacija zojjer ogrsko državno idejo, to je šovinistično madjariziranje. Razsodba je vzbudila med Slovaki veliko razburjenje. Ce pa zatirajo Hrvatom in Slovakom, Srbom in Slovencem ter Rtisinom na Ogrskem narodnost, postanejo duhovniki na Ogrskem nad-škofje in kardinali, kakor —Vaszary, ost rogonski primas. Izključenega teologa je takoj na tretji dan sprejel v svoje semenišče škof v Olomouci na Moravskem. Obrckovana ruska armada. Zadnje čase >e v proti ruskih listih ;iepresta>no napada in grdi nisi.a armada. p iscbno pa njeni častniki. Ne-davno je kanonir Ivan Burov srečal v Smva^iiju nekega častnika in vojaka, ki rta nosila uniforme lovskega jwdka. Zdela pa sta se mu sumljiva, da ju je v družbi nekega dragouca zasledoval ter ojHjzoril na nju policijo. Policija je takoj dognala, da ste preoblečena Zida ter ju zaprla. — Tudi vesti, da je general Stesel j prodal Port Art ur •laponeem, so raztrosi i Židje. Vse dosedanje preiskave niso dokazale za Steslja nič nečastnega. Ogrski Rusi. Po jMtročilu užgorodskega (ulivarskega ) lista Nauka", versko-nravne razmere ogrskih Rusov (Rusi no v) so zelo žalostne. Njihovi duhovniki bojda ne [vozjTuijo ruskega materinskega jezika svojih župljanov in zavoljo tega ne znajo niti čitati cerfevenih knjig. Število takih dušnih pastirjev je vsako leto večje. Sveščeniki (duhovniki) ne samo, da ne znajo citati ruski — piše list "Nauka" —> oni ne znajo niti ruski govoriti; to ni nič nenavadnega, da župljani ne razumejo svojega župnika, ki razume samo nekoliko ruskih besed i j in je prisiljen rabiti madjarski jeyJ.k, k terena zopet ne razumejo župljani. V užgorodski in dingih) gimnazijah se sicer podučuje ruski jezik kot neobvezen predmet, zato ta poduk nima nobenega uspeha. Posledica tega je, da večina ogrsko-ruske mladine, vstopivši v rusko duhovito semenisče, ne zna niti govoriti niti čitati po ruski. V semenišču se predava deloma latinsko, deloma ma-djarslko, tako da se zopet jezik ruski prezira. Ko gojenci zapustijo semenišče, ne znajo prečitati niti ruski "očenaš"; o čitanju ruskih obrednih knjig in o ruskih pridigah se ne more niti govoriti. — (In za vse tisto za-morejo biti ogrski Rusi hvaležni edi-nole svojemu "ruskemu" mukačev-skenra škofu Juliju Firczaku, kteri vse ruske obredne knjige svoje dieceze konfiseiral in zamenjal jih z madjar-skimi ali pa napol ruskimi, tiskane z latinico po madjarskej ortografiji. Op. ured. "01. N.") Srečni ljudje, ktere je ozdravil Doktor Leonard Landes, 140 East 22d Street, New York, najznamenitejši in najbolj priljubljeni zdravnik v Zjedinjenih državah. On edini more garantirati za ozdravljenje vseh bolezni. ČITAJTE SLOVENCI IN HRVATI najnovejša zahvalna pisma svojih rojakov! Prečastiti gospod doktor Landes:— Zdaj Vam pa naznanim, da sem popolnoma ozdravel. Zato bodi Vam čast in hvala, ker se prav dobro počutim do dela in do druzega. Zato še enkrat rečem, da bodi Vam velika čast in hvala. — S spoštovanjem JAN. TURK, 5 Chestnut St., Calumet, Mich. Veleučeni gospod dr. Landes:— Kar se tiče teh Vaših zdravil, so bila zelo uspešna pri meni, ker sedaj se popolnoma zdravega počutim, za kar Vam sem zelo hvaležen ter Vas bo-dem tudi priporočal drugim tukajšnjim rojakom. — S spoštovanjem MAT. C AMBRY, Box 179 East Helena, Mont. Veleučeni gospodine:— Javljam Vam, da je sada kod mene sasvim dobro. Prošlo je trganje, želudačna bol i bol od bubregah. Sada sam ja uvjeren, da je to proslo sve po Vaših ljekovima. Budite uvjereni, da ču Vas svakomu pri-poručiti, koji mi se potuži od ikakve bolesti, da je gosp. doktor Landes najbolji. Uz srdačan Vam hrvatski pozdrav ANDRO IVANČIČ, 320 East Front Street, Yonngstown, O. Štovani gospodine:— Prvo Bogu zafaljivam, pak Vami buduči, da se čutim sasmo dobro, Vi što ste mi pomoč dali, premda me niste videli več po mome pismu. Dosta su mi Vaši ljekovi dobro i predobro učinili. Drugo nemam, da Vam javim, več Vas Bog živijo i svako Vam dobro dao, ko ste i Vi meni, a ja djegod budem prebival, svakome ču pripovedovati, da ste dobri lječnik. — Sa štovanjem A. PILIPOVTCH, Box 81, Mountain View, Cal. Izvirna pisma so vsakemu na vpogled. DOKTOR LEONARD LANDES zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni s:ca, katar, prphlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preJiv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noga in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v lsovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovensko katoliško "Dvajseto stoletje". Pod tem naslovom je pričel izhajati v Petrogradu velik in obširen dnevnik. List je organ slavjanske zajednice in dela za sporazum Rusov, Poljakov in balkanskih držav. Bolgarski knez Ferdinand namerava svoj dvorec in sobranje spojiti z mikrofonom, s kterega ]*>močjo bode čul in tudi videl, ikar se v sobranju godi. V ta namen se bodo vi kratkem vršile j>oizkušnje in če te ugodno izpadejo, bode knez dal iz-vršiti najtravo. Ruski gledališki igralci v Nemcih. Da>i niso Nemci listi, ki bi gledali brez zavisti slavjansko umetnost, vendar ne morejo prehvaliti ruskih gleda-iških iirralcev. Vsi nemški li.-ii so polni hvale iu ne morejo najti besed, s kterimi bi dovolj močno izrazili svoje navdušenje za ruske imetnike, ki gostujejo sedaj na Dunaju. Tako je bilo vse za nje navdušeno v Berolinu — kjer se je njihovih predstav udele- ; ž.il nemški cesar v ruski uniformi in zdaj jili slavi zopet vse na Dunaju. Od zadnjega >tatista do prvega igralca — - tako pišejo lisi i — so vsi na-obraženi, da jih v d ra mat ski umetnosti noben narod ne prekaša. Maurida. Spisal Josip Premk. Turobno, kakor bi ihtele in plakale, so drhtele strune stare mandoline po tihem nočnem gozdu... Maurida, mlada ciganka, je igrala, j kot da hoče izliti v strune vso togo ! in žalost svoje obiupne duše. Črni, i dolgi kodri so se ji usipali globoko | čez ramena: velike, temne oči pa so ji sanjavo zrle v jasno zvezdnato nebo, , a v njih — je lesketala solza. Razgaljene prsi žolte barve so se ji bujno ! dvigale in zdajpazdaj se je izvi) iz : njih globok vzdih... "Oh, Markol" in zopet je zabren-kala. Streljal od nje je bilo šotorišče njenih ljudi. Vsi so že pospali okolo ognja, le ona ni mogla ostati med njimi in tiho, neopaženo je odšla v .emni gozd, legla na mehko travo in milo za-, brenkala... Čutila se je nesrečno, tako nesrečno, kot da bi ji bilo odvzeto vse veselo življenje, da je za njo le toga in obup, saj izgubila je vse lepe upe, ki si jih je zidala že tako dolgo... Prepričana je bila, da jo ljubi lepi Marko, saj ji je to tako mnogokrat zatrjeval, a zadnje dni, odkar so bili združeni z bogatimi Sevičevimi, je vedno kramljal le z Luto. Za njo so postajali njegovi pogledi hladni, pre-' zirljivi... In današnji dan ji je potrdil hudo slutnjo,, da je izgubila Markovo ljubezen. V s cvetlicami ozaljšanem vozu se je peljala Luta ponosno kot kraljica, a Marko je jezdil pred njo na najlepšem konju v svetišče, kjer j h je .bradati sivi pop slovesno venčal po njih šegi. O, kake bolečine je ob-eutila v onem trenotkin, ko je videla, da ga izgubi za vedno. Najraje bi bila glasno kriknila, da ni vreden blagoslova, da je goljuf, ker jo je tako nesramno varal — a molčati je morala... In sedaj, ko ona plaua za izgubljeno srečo, se topi Luta radosti v krvosramnem ležišču, uživa srečo, ki je bila namenjena njej... I »a bi bivala še dalje v njegovi b.i-.'•iiii, s to mislijo >e ni mogla spri-jazniti. Ne, proč mora. proč od ljudi, ki so jo tako nesramno zavrgli, jo storili tako nesrečno. Ali še enkrat mora videti ono obličje, koj eje tako ljubila. Vstala je. Tihih, opreznih korakov se je splazila do šotorišča. Čarobno so obsevali žareči ostaki ognja žolte libraizo spečih ciganov. Tam j od orjaškim hrastom sta pa ležala še vedno v objemu razgaljena Marko i:i Luta. Izniozgana moč i,> onemoglost udov jima je zadala trdno spanje. .. Kri je zastajala Mauridi, ko je gledala ta gnjiisen prizor. Nekj časa ju je nemo motrila, nato pa se oprezno Sklonila k Marku iu ira lahno jm>-ljtibila. Solza ji je pritekla jhi upa-lem licu, ko j ezačtati a njegov opojni dih... Naslonila se je na raskavo hrastovo deblo in male drobne ustnice so ji šepetale tiho, gorečo molitev... Obrnila se je, da bi odšla. Težko ji je bilo v prsih, neka neznan amoč jo je še vk*kla k Marku, kterega je še vedno tiho lueizmerno ljubila. Padla mu je na prsi in ga jela polju-bovati divje, goreče... Marko se je prebudil. Kakor človek, ki ne ve, kje da je, je zrl začudeno okolo sebe. A ko je zagledal jm>-leg sebe razgaljeno Luto, izvil se mu je iz prsi vzdih, ki je pričal bolj obup, kakor veselje; saj ljubil je Luto le zaradi denarja in ta je sedaj že počival v njegovi malhi. Nekak stud se ga je polastil do nje, a Maurida, ki je ležala na njegovih prsih, mu je zopet vzbudila spomin goreče, mladostne ljubezni. Hud boj je bojeval, boj med zakonsko zvestobo in pravo ljubeznijo. A zadnja je pač vedno zmagovalka in bila je tudi tu. Kakor besen je planil kvišku, se opravil, potipal, ako ima še denar, objel Maurido in jo milostno prosil odpuščan j a... Še en pogled na domače šotore in izginila sta v tihej noči... Iz daljave pa se je začulo veselo brenkanje mandoline, a obenem zvon-ka pesem Ma uridine zmagonosne ljubezni. Qs podp. društvo r svete Barbare TV. ZJedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Forest City', Pa. drM» a>« Januarja 1903 v Uržuvi PennaylvHu^i -o-o- ODBORNIKI: JOSIP ZALAR. ml., Bo* 547, Forwt City, r«. Predsednik_____________f ^^ Podpredsednik: JOHN TELBAN* Box 3,"Moon'"inm'pi. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City Pa H tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City. P«. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea Pa ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas W Va. FRANK SUNK, P. O., Luzeru., P».' POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City Pa JOHN SKODLAR. P. O., Forest City' Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City Pa 0itJ°?« "3 M P°ialjaj0 L Ujnikn: Ivan Telb«' fCT, pm* Društveno glasilo j« "GLA1 NARODA". v B°Jakl! SedaJ s« ™ SLOVENSKO - HRVATSKEM ZDK VVUŠČU nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali velepouč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki p« prečitanju te knjige takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaju kakor-snekoli bolezni se poslužite prej, ko se na kakšnega druzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvideli, na kakšen način zamorete najbolj zaaiesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori tega zdravišča zdravijo vse, tudi najstareje alk»,.ie in kromene bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadoblti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VPOŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK ALI MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VPOSLALA. Ovo je naš naslov: Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. J. E. THOMPSON. 334 VV. 2Qth. St. NEW YORK. Italijansko vojno posojilo. Italijansko vojno ministerstvo je .^ilenilii iskati jK>sojiln, ki znaša 3f>0 milijonov. S t(» svoto se zgradi sedem novih oklopnie. zbornici st- pričakuje resen od|»or. Avstrijska vlada ne zaupa Ita'ija-nom. Inomost, l(i. aprila. Za Trstom je piišt'1 sedaj Tridi'nt. Tudi tridenlski mestni ohčiui je sedaj vlada odvzela vojaške auuiKle ter j i ti izii rila <>iul<>l-nemu t.kiajiietuu irlavarstvu. <> tt-ai s<> > ila /<• davno {Mtitajauja med niini-sti\ ni n.itraiijili zaile\- iu tirolskim namestili št voiu. Prejšnji naim .-tnik baron Seliuartziiiau .-i je prizadeval, ■ la Tiiileiiia ne zadene toli'ko pooii/.a-nje. Ministerstvo pa je vztrajali« pri svoji zahtevi i/, državnih uzrokov. To je bil tudi nejiosredni uzrok, da je Schwartzenau odstopil. Italijansko vohunstvo ob avstrijskem obrežju. Z lieke je dušlo o vohunstvu italijanske vojne ladije <-C\velop" še sledeče poročilo: "Cyrlop" je tnlplul iz Benetk proti otuKn ('uri. mimo sihinj-skega pristanišča skozi zadrski prekop pmti Lošinju in Pulju. Iz Benetk je odplul pa mik ob tS. zjutraj, v Reko je pa dospel še le prihodnje dopoludne, dasi bi bil lahuo prevozil jnit iz Benetk v reško pristanišče v desetih urah. Ladijse je peljala malone mimo vseh vojaško zanimivih točk. Cyclop" si je že prej enkrat ogledal avstrijsko obrežje. Na ladiji je bilo tudi več častnikov italijanskega generalnega štaba. Prepričati so se hoteli, če že tunike i joni rajo novozgrajene opazovalne postaje na avstrijskem obrežju. i' Cyclop" je z Reke nenadoma hitTO odplul, ko se je pripeljali slučajno nekaj torpedovk v reško pristanišče. Sploh ]>a ima avstrijsko obrežje veliko privlačno silo za italijanske vojne ladije. Ne mine leta, ko bi je ne obiskalo nekaj italijanskih torpedoVk. "Cyclop" je ser-vitutna ladija z 000 tonami, ki ima 2 5.7 em. in dva 3.7 em. topova. Stroj je močan za 850 konjskih sil. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovin« j«>-zdravljava iskreno vse prijatelje iu znance širom Amerike, ]>OM'bno j a one v Port Washiugtonu, Wis. New York, 3. vel. travna 1000. Ivau Krolnik in soproga. Pri i hI hodu v staro domovino jk>-zi. :ii<"-. Kje AI-O.IZIJ FOKK.Ui.' I1:, I li) meseci je bil v .lolietu, 111., -t. !)J0 Chicago St.. ter ...Išel ne vem kam. Za njegov naslov bi rad zvedel brat: John Fork ar, Box 45, North Spring-Held. Pa. (4-8—51 Kje je IVAN MALNAR, ali po domače SIMOŠ AN/K/ Doma je iz Srednje vasi pri Dragi. Cenjene rojake v l'ennsylvaniji prosim, da mi naznanijo njegov naslov. John Mihciič, Camp John Knaus, P. O. Pendleton. Ark. NA PRODAJ lepo urejeni SALOON, kakor tudi uprava za stan dvanajstih mož. Najemnina majhna. Vež se izve pri: Andrew Flerjančič, 34"J Reed Street. Mi.warikee, Wis. (4-5—5) Kje so JOSIP ANZELC, doma iz Ma-liloga, JOŠT in LOJZA T L'H K, doma iz (lore pri Sodražici 1 Za njih naslov želita zvedeti Fran Turk in Matija Anzelc. ter prosita cenjene rojake, če 'kdo ve za naslov od kterega izmed zgoraj navedenih, tla ga blagovoli naznaniti: Frank Turk, P. O. Wood vi lie, Texas. (2-4—5) Kje je FRAN 1VŠIČ? Doma je nekje na Dolenjskem. Pred jedninj letom bival je v Ottumwa, Iowa, in odšel ne vem kam. Prosim eenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti prijatelju: Frank Laykovich, Leyden, via Golden, Colo. (4-7-5) VABILO. Tem potom prijazno vabimo vse v New Yorkui in v Brooklynu živeče Slovence na blagovolen poset DRAMATIČNE PREDSTAVE, ki se vrši v soboto dne 5. maja V češki Sokolovi dvorani, 420, 422, 424 E. 71. St. Igrali se boste dve igri: 1. "Idealna tašča"; 2. "Dobrodošli, kedaj pojdete domu T" Obe igri imate izvrsten humor in boste gotovo presenetili vse poslušalce. V uadeji, da poset i jo Slovenci prav mnogoštevilno imenovani igri in za igro se vršetv zabavo, beleži z velesspo-žtovanjem Dramatični odbor. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24, januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UKADNISx: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing. Mini. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . . 1824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nek. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov m druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, ICinn., j »o svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po Bvojem zastopniku in nobenem drugem. Zast« pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JALiOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožba. "Z Društveno glaailo je: "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Spreten tat na varnem. Na policijskih oglasih v Ljubljani je videti sliko godca Eduarda Schmida, rodom z Dunaja. Schmidu se je dokazalo deset tatvin, ki jih je izvršil v Ljubljani in ga je mestna policija oddala deželnemu sodišču. Schmid je najbrže izvršil še več tatvin, zato je naprošeno občinstvo, da si sliko ogleda, in kdor bi ga spoznal, da mu je kaj ponujal v prodajo, ali da je hodil po hišah, kjer se je zgodila kaka tatvina, naj to takoj naznani mestni policiji v Ljubljani. Nesreča. V lesni tvornici v Prescr-ju pri Jaršah je stroj odrezal nekemu delavcu prst ter ga storil skoraj nesposobnega za delo. Sedaj sta v tvornici menda le še dva delavca, ki nista bila poškodovana. Obrtni nadzornik se je ta malo preje v Vidmarjevi gostilni na Karolinški zemlji za nekega drugega fanta potegnil. Za kazen sta dobila vsaki po šest tednov ječe. V Ameriko jo je hotel popihati Jožef Hočevar, mizarski pomočnik iz Metlike. Sam je priznal, da niti ni mislil na to, da bi se bil pravočasno vrnil k naborni stavi. Sodni dvor ga je obsodil na 14 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. PRIMORSKE NOVICE. Neka " Aleksandrinka" je bila prišla pred časom zopet domov. Šla je k družini Špacapanovi v Ozeljanu, rekoč, da jej je naroČila hči Uršula, ki je v Aleksandriji, naj stopi k njim ter jih poprosi ,da bi jej zopet kaj poslali. Ta "Aleksandrinka" je rekla, da je Brika ter da lahko ona odnese blago hčerki Uršuli, s ktero sta dobri znanki, ko se kmalu zopet vrne v Aleksan-drijo. Špacapanovi so jej dali peršuta, i n • l-ii ___________žganja, medu itd., v vrednosti kakih naj bi si o priliki ogledal razmere. ■ \ ' . . - ,. • , -,.. „ Ido Iv, in "lirika" je odšla. Preteklo Vihar s točo je divjal li>. aprila , •> , , , , Z r, , ~ je S mesecev, ko se ni čulo nič, nobe- nad litijsko savsko dolino. Posebno » > na Janejem in okolico je toča napra- . . . „. •i -, i i„ :u :„ „„ slili, kaj mora to pomeniti, lici pa se vila mnouo škode na drevesih in na . , , . . 1 , 1 , .. . , ■ Kf je kar bala pisati v strahu, da so mor- polju. Padala je tako gosta, da je bi- *' 1 ' la zemlja Še zvečer pokrita 10 cm na debelo. Umrl je Jožef Rode. Nesreča. Na veliki ponedeljek se je neira odgovora ni bilo. Doma so mislili, kaj mora to pomeniti, hči pa se je kar bala pisati v strahu, da so morila doma že pomrli. Sedaj je prišla domov neka njihova sorodnica. ki je po- , i •• • vedala, da hči ni ničesar dobila, iz če- kammku Insm posestnik . __ J vozil i K ne* Na ne od Kogatca po strmi cesti. «* je kočijaž preveč napil. >t rinem klancu je konj pa- oliiezai »zla in m rt ev ociiaz odle- ar sledi, da je ona "Brika", ki se nahaja sedaj res zopet v Aleksandriji, v8., odk.y vladajo pri nas se- , i rn,, danje razmere. I mrl je OOletni posestni n«i_;o, /.cmi pa ve«- ret>er. I o pa ■ . J 1 , , , i >;;.,> ,.Stefan Pregarec. Z ozirom na za- rnOi ti _ra, ker je koeljaz pre\ee livalni ilan vsega krščanstva ni svirala Pobegnila je od doma 171etna Aloj- "odba 1,1 P®VC1 niso Peli- Le žuPan Je zija Klorjan.'-ič, hči gostilničarja Flor- °P,ilvl1 ""»litve, kakor vselej. — Ne- jančiča v Št. Petru pri Novem mestu, krščenih otrok je sedaj v naši vasi o- Proti očetovi volji hoče v Ameriko. kol° lu0' Policija i" zasledil je, Vezuvov pepel je padel 19. aprila Izpred deželnega sodišča v Ljublja- l^l^Idne med dežjem tudi v Trstu, ni. Brezuspešna rubežem Mana Zem- Zastrupila se je na pokopališču v liak. dekla v ZamosUeu. je bila po Trslu Iet sla™ Margarita Boga. Janezu in Mariji Zaje tožena zaradi Na>h so J° mrtvo- žaljenja časti. Bila je krivim s^zna- Ker ni hotel dati za Pivo. ^ bil v na in iia p,vrnitev 117 K 30 h odmer- Trs,u ranjen neki Cherini. V jenih stroškov obsojena. Proti ti raz- gostilni "al Vascello" so pa precej močno ranili ribiča Pensota. Strela je udarila na velikonočni ponedeljek v kočo Margarete Kern v Bregu, občina Nasoviee. Ogenj je kočo upepelil. Oproščena detomorilka. Tržaški porotniki so oprostili detomorilko deklo ■di tat. 1 Tlet ni Jožef Gusaj, ste- Ivano F»rJan, dasi je priznala, da je isec, je vzel iz zaklenjenega kov- umorila svojega prvorojenčka. Ker pa sodbi je vložila vzklie. Obenem pa, ker ni bila še 24 let stara, izposlovala je s svojo materjo in sovaruhom pri ljubljanskem okrajnem sodišču, da je bila še isti da n proglašena za polnoletno, češ, da gre v Ameriko. Sedela bo 1 mesec. Mlad klobrusec, zaklenjenega ^BpWB^^B čega delavca Franceta Jakoška denar- Je državni prijavi! ničnostno pritožbo, nico z vsebino 18 K Z vzetim denar- Fur!an fr Pndržali v zaporu, jem je šel igrati " einundzwanzig". Obesil se je v Trstu jetniški paznik — Sedel bo zato štiri tedne v ječL Franc »bamperle, ki je imel ljubavno Strmoglavljeni naklep. V noči na razm*rJe z ž*no nekega svojega tova- 20. novembra 1005 je zvabil Cene Si- nSa' a -l'e stvar Pnšla na in ker ma, ]>ei ar iz Ljubljane, neko 18 let se Skamperle bal slabih posledic, je staro dekle iz mesta. češ. da gresta na DaPravi1 konee sv°Jemu življenju. Bil Opekarsko cesto na neko veselico. Je 12 Vrhovelj doma. Med potjo pa je Sima pričel biti vsi- Samomor na železnici. V Škoeijanu ljiv. Dekle je začelo upiti. Ker vzlic na Pro^ Trst-Koper se je vrgel pred groženju, da jo bo pretepel, če ne bo vIak neznan mož kaklh 40 Iet star- molčala, je le kričala, na kar jo je za- |Vlak ^ Je straSno razmesanl. čel po glavi biti; zlomil ji je tudi des- no ključnico. Zagovarjal se je, da.je bil pijan. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece težke ječe. STAJERSKE NOVICE. Nevihta. Dne 15. aprila popoldne je razsajala v okolici Slov. Bistrice Napad. Posestnika sina Jožef Jan- nevihta z gromom, bliskom in točo. kovič in Miha Celežnik, oba iz Črne j Škode tokrat ni napravila znatne, če-\ asi, sta pri Remžgarjevi hiši napadla rav»t> je pobelila zemljo kakor sneg. domov idoča fanta Alojzija Močila r- J Sv. Jurij ob južni železnici. Strela ja in Martina Borštnika. Prvi je ste-'|J« zažgala in upepelila na velikonočni kel, druzega sta pa obdolženca na tla ponedeljek, dne 16. aprila, posestniku pobila in ga pretepla. Jankovič in Če- "Francu Zdolšku kozolec. Škode je o-lešnik sta bila jezna na Borštnika, ker koli K. Tri prste je izgubil pri velikonočnem streljanju tovarniški delavec Resnik v Lokrovcu pri Celju. Samomor. Ustrelil se je s službenim revolverjem četovodja Gross graškega deželnobrambovskega polka št. 3. Bil je velik veseljak in je zapravil v kratkem času dedščino 0000 K. KOROŠKE NOVICE. Strela je udarila veliko nedeljo o- poldne ob pol dveh v. streho slaščičarja Stoeckla v Pliberku. Ogenj so sosedje takoj pogasili. Stepli so se na veliki ponedeljek ponoči v Celovcu fantje od 17. peš-polka v kavarni Sehibert. Izkupil jo je tudi natakar, ki je miril. Samomor. Nedavno se je ustrelil v Celovcu častniški sluga Benedit na stopnicah domobranske vojašnice. Smrten udarec. V Celovcu je neko žensko na velikonočni ponedeljek neki konj tako udaril s kopitom, da je par ur potem umrla. BALKANSKE NOVICE. Oče ustrelil svojo hčer. V vasi Bod-jani. okraj Daruvar, kmet Lazo Kne-zevič, ko je šel spat, ni opazil, da njegove hčere še ni doma. Ponoči Čuje lajanje psa. Knezevič je mislil, da so ulomili tatovi, zagrabi puško, in ko sliši, da se odpirajo vrata, zakliče, kdo je. Ni dobil odgovora. Nakrat u-streli v osebo, ki je stala pri vratih. Na svojo žalost je kmalu opazil, da je ustrelil svojo hčer. Tragedija dveh častnikov v Bolgariji. Iz Sofije poročajo listi: Podpolkovnik Bogomil se je poročil pred kratkim s hčerjo čislanega posestnika, akoravno so se širile govorice, da ima dekle srčne zveze z nekim nadporočni-kom. Te dni je prišel podpolkovnik poprej domov kakor je bila navada in je presenetil svojo ženo v družbi nadporočnika. Podpolkovnik je zgrabil samokres in je ustrelil na zapeljiv-ea svoje žene; a ni zadel. Nato je poslal nadporočniku svoje priče in drugi dan ob 7. uri zjutraj se je med obema častnikoma vršil dvoboj na pištole. Streljala sta oba naenkrat in takoj se je zgrudil na tla nadporočnik mrtev, zadet v srce. Ko so navzoči planili k zadetemu, si je podpolkovnik pognal krogljo v glavo in padel mrtev na tla. Srbija. Princ Arzen, ki se je udeležil rusko-japonske vojske, je došel v Belgrad. Princ bo imenovan za poveljnika srbske armade. — Iz Belgra^ da so odposlali vse ustaše v notranjo deželo, ker se boje novih bojev med njimi in socijalisti. V Belgradu je o-stal le še vojvoda Gligor. Boj na Balkanu. Na velikonočno nedeljo so napadli turški vojaki pri , Vlahkarisi 4(j mož močno bolgarsko i četo. Bolgari so izgubili 31 mož, ostali so se utrdili v neki hiši in se trdovratno branili, dokler niso z lastnimi bombami zažgali hiše, v kteri so vsi zgoreli. Turki so imeli štiri mrtve in pet ranjencev. i Strašen umor. Dne 14. aprila zvečer je skočil v Opavo v Frcihentau blizu mesta Opave 331etni čevljarski pomočnik Janez Curek z namenom, u-smrtiti se, a ga je rešila mati s pomočjo someščanov. Nato ga je pripravila mati do tega, da je legel in zaspal. Ponoči pa je vstal, odšel tiho ven in se vrnil s sekiro. Ubil je z njo očeta in mater in potem zbežal. Orožniki so ga našli ob reki Opavi spečega. Potem, ko se je poskusil še enkrat u-smrtiti, se jim je posrečilo, da so.ga odvedli v zapor. Sodijo, da je blazen. Amerikanski d~oboj. Iz Varšave poročajo: Na plesu grofa Teodorova sta dva poljska plemenitaša. Milewski in Komorowski, prišla do prepira. Sklenila sta končati afero z dvobojem na amerikanski način, in sicer sta do-ločila «la bosta igrala na karte a oni, ki bo zgubil, se bo moral ustreliti. Res sta šla v posebno sobo in tam na karte igrala. Igro je izgubil Komorowski, ki se je takoj na licu mesta z revolverjem ustrelil. Umrl je kardinal Callegari, škof padovski. 21.000 delavcev brez dela. Iz vseh tovarn tekstilne industrije v Aacbnu so odpuščeni delavci iz tovarne radi diferenc radi mezde. Brez dela je 21 tisoč delavcev. Samomor iz ljubezni do žene. Na Dunaju se je ustrelil zasebnik Viljem Gessmold vsled žalosti, ker mu je u-mrla žena. Mlada po ročen ca. V Radomišlu na Češkem sta bila pustno nedeljo poročena dva "nadepolna" zaročenca, ki imata vkup 147 let. Njemu je 72 let, nji pa 75. On se ženi tretjikrat, ona pa če t rt i k rat. Ko je dekan sramežljivo nevesto iz šale vprašal, ali je polnoletna, odrezala se je, da že tretjikrat. | Dohodki berolinskih zdravnikov. ; Berolinska zdravniška zbornica je o-belodanila nedavno zanimivih podatkov o dohodkih berolinskih zdravnikov. Povprečni letni dohodek berolin-skega zdravnika znaša 9000 mark, toda v Berolinu je 1322 zdravnikov, ki 1 služijo na leto manje nego 5000 mark. V višjih krogih zdravniškega poklica jih 48 služi na leto 50.000 mark in tudi še več. Petnajst jih služi po 60.000, trinajst po 78.000,, trije po 80.000, šest po 90.000, štirje po 120.000 in pet po 180.000. Eden služi 260.000 in eden 330.000 mark. Mater, očeta in sebe je ustrelil v Chiassi polslepi sin šolskega ravnatelja L. Barbierija. Samomor stotnika. Jaroslav, 17. a-prila. Tu se je ustrelil stotnik Ludovik Froemen. Poneverjenje. Iz Krakova poročajo, da je poneveril v mestni hranilnici v Niepolomicah blagajnik 80.000 kron in zbežal. Resna beseda rojakom Vedno se oglašajo Ln ustanovi j a jo takozvani "bankarji", kteri rojakom gostobesedno obečajo zelo "hitro" in ceno pošiljanje denarjev v staro domovino. Kolilko je med obečanjem in resnico, se je žalibog že mnogo rojakov prepričalo in trpelo občutno škodo, ker težko prislužene novce ni videl ne on, niti njegovi sorodniki v stari domovini. Več tacih bankar-jev lalikomišljeno špekulira s tujim denarjem, zvrtoglavi se jim, obečajo veliko in gostobesedno, prekladajo pošiljatve od tedna do tedna, ali z rame na raano, ko se pa le malo kriza pojavi, ali pa zaupani denarji v prevelikem številu zašpekulirajo, nastane "ropot". Ta Iktropot je po navadi zelo žalosten: ječa, ubeg ali samomor, — zato naj postanejo naši rojaki previdni in zelo oprezni, da ne bode kesanje prepozno. Dosedaj je skozi 13 let vseskozi pošteno in hitro rojakom v vseh bančnih potih postregel PRAN SAKSER v New Yorku in njegova podružnica v Clevelandu, O. Njegove visoke varščine jamčijo vsalkomn zaupani denar. Največji in najbogajte denarni zavod Ljubljanska mestna hranilnica ga je že pred leti imenovala svejim zaupnikom, enako Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Ti zavodi so dobro informirani o vsem poslovanju Mr. Fran Sakserja in so mu zaradi njegove kulantnosti dali to zaupno mesto. Zatorej, rojaki, bodit prvidni in se vedno tje zatekajte, kjer veste, da ste na sigurnem. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in naj cenej ii dnevniki PROTI IZPADANJU LAS, PRAHA JU IN LUSKINAMI je najbolje dosedaj poznano in po najznamenitejših kemikih in zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo "CRESCENT". Okrepčuje lasišče, odstranjuje luske, preprečuje izpadanje las, pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osebah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijetni duh. Velika škatlja $2.00, tri velike škat-lje $5.00. Denar je najbolje pošiljati v registriranih pismih ali po Money Order. P. FRANK 229 E. SSd St., New York, City. KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! All 111 bolezen največja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci ,,Yi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje. Citajte kaj pišejo rojaki. Veleučeni gospod! Dajem Vam na znanje, da so me Vaša zdravila popoinoma ozdravila, ča prav nisem imel u-panja, da i)i še kedaj ozdravil Vi pa ste me Jo kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Klapčič, Box S3. Barberton, Ohio. Mili Profesor! Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, 1214 R.Road St. McKeesport,Pa. Velespoštovani Profesor 1 Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli,a poprej me je celo telo bolelo. Jaz seda j tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen i nam. Ko l>i me oni videli, kako sem bila slaba in mršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in Zahvalo. Za sedaj ostajam vaša hvaležna Paulina Žagar, 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Spoštovani g. Profesor 1 Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-čujem, da se mi bolezen že dol-ni več povrnila iz česai sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim k repke j Šega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še jedno zahvalno pismo in mojo sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj. Gregor Fabjcnčič, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. I. ! Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov l»olezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno Zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. J., On je edini kateri garantira za popolno ozdravljenje vseh bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis — izdravi v kratkem času. Zatora j ! Zakaj bolujete in trpite ? Tse vaše bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. . Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zaVod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popeludne. Ob nedeljih in praznikih od 10. ure dopoludne do i. popoludne. > « NAZNANILO IN PRIPOROČILO, j Slavnemu občinstvu naznanjam, H* sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON 1 V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska ero-stilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-! k ami i Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon žtev. 2213—M Iowa 'Phone. Obeevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se cenj. ru jakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne VABILO NA NAROČBO! Prvo četrtletje je na zatonu in vse gg. naročnike prosimo, da blagovoli naročnino za "GLAS NARODA" pravočasno doposlati, da ne nastane kak nered. Cena dnevniku je vendar nizka: za četrt leta le 75 centov ali za vse leto $3.00. "Glas Naroda" je PRVI SLOVENSKI DNEVNIK in hode v polovici leta izhajal v še večji oWiki. Gg. naročnike, kteri so pa za letos še niso doposlali nikake naročnine, pa opozorujemo, da to nemudoma store, ker jim drugače moramo dopošiljanje dnevnika ustaviti, in to se bode zgodilo v prvi dni meseca aprila. V to nas silijo veliki stroški in ker imamo radi red v knjigah, saj veste, najlepše je: vsakemu svoje. Uprarmštvo "Glasa Naroda". Cuy. Phone Cent. 1610 THE STANDARD.BREWING CO, j najboljšu rsu, pive. 13*7 Ti-čtln St i 1 leveioncl, O. j Spominjajte s* ob raznih pnlikal na«« prekoristn* drusbe sv. Cirila 1l Metoda v Ljurijanil Ma! poloti da; do in o na oltar! (v d) Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAUDE-KA, stanujoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v zalogi raznovrstne slovensk« knjige. Upravništvo "Glasa Naroda". JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. I/ilelovsIer 'sranj.-kih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljeuje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-vrstnim je od $45 do $80. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom io grocerifo tako se obrni na Martin Oerdiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih '--^-•V ---^- obilni obisk. BRATOM Slovencem in Hrvatom j naznanjam, da imam na prodaj iz- < 1 vrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali Črno vino po 40c., Claret 40c. s posodo vred. Pri manjših naroČilih od 50 galon se mora plaCati $2 za posodo. Z naroČilom se naj dopoSlje polovica zneska naprej, druga polovica se pa plaCa pri sprejemu vina. Za obilna naroČila se toplo pri-poroCa Frank Stefanlch, posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresno, Cat -S3-S3-13 O ■53-^OrgB-aO^^ I Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, alko se ogl-asi pri njem. V V V V « V Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda' \ največji in najcenejši dnevnik. it KOMAR" & & & s & & £ & & & & & 49- \t darju. Tedaj so bila — rlast i v gorenjem koncu, sna-žiiii iti svetla, in spredaj so v čednih lončkih rastli košati žeravee (rožen-kravt) in temnonleei nageljni; v tesnem vrtcu na ju/, m* m koncu koče je bilo w |Milno pisanega cvetja, in to, kakor 1h-Io posuta stezica, ki je vodila 7. bližnje ceste d<> kočinih vrat. je sve-doeilo, da Oniahnetov Tomaž ne prebiva sam ]H»d to streho. Imel je pri sebi šestnajstletno hčerko Jerico — edinega otroka, ki mu je bil ostal iz kratkega zakona. Kaj hi jo opisovali ? Kadar ob praznikih in nedeljah stoje fantje v pustili gručah nekoliko korakov pred velikimi cerkvenimi vrati in mimo njih hite s {»ovešenimi očmi dekleta iz vse fare, pade marsikaka ostra, dovtipna beseda, ki se pa skoro nikdar ne tiče lepote tega ali onega lica, izvzemši, da isto samo oh sebi terja zlobno oceno; saj je vendar o-sehna lepota i*>| Klinoma relativna z o-zirom na okus opazovavčev. Dvoje zrcal ne ka/.e istega lica. iti dvoje očes le vidi enako. Kadar je šla Jerica mimo, ni bilo čuti opazk, ki bi kaj posebnega nameravale. Vedeli so vsi. da je " kaj žar jeva", pa četudi Omahneta ni>o ime!i v posebnih čislih. vendar o hčeri ni zinil nihče zlobne besede. Dekle je bilo lepo. "Kako mv!'' jo šepnil zdaj eden iz tolpe, "To je še otrok!" je zavrnil osorno Piškurjev Jnnika, ki je bil že tedaj glavni vodja v-eh fantov iz Grabna, kti'i'e_:» bes.'di in pesti -e je klanjal sleherni. Itilo je jeseni, ko so v Grabnu praznovali cerkveno žeunanje. Gori pri Topolščaku se je gnetlo vse polno pivcev pod košatima lipama, itak so bili zasedeni Vsi spodnji prostori v liiši. Na lili/njem podu pa je plesala mlade/ |>o čudnih glasovih, ktere sta dajala dva štajerska godca od svojih skromnih instrumentov. Eden je tolkel 7. lesenimi kladivci po strunah, napel ih preko široke deske — igral je na pentek, kakor so to imenovali — drugi pa je piskal na kratko piščal, kteri ni bilo moči izvabiti več zven-kov, nego jih šteje ena oktava. A zato je tembolj brlizgal in mladi in stari svet je bil zadovoljen, če je bilo moči prav rezko udariti s peto ob gladki, zvočeči pod. Letos je celo stari, resni Ožbolt gle-dal svoje goste malo prijazne je, nego je bila sicer njegova navada, in vsak je vedel zakaj: pred malo dnevi se je bil -siri Miklavž vrnil z gorenjega Šta-jerja, kamor ura je bil stari pred leti poslal služit siiiio zato, da se priuči nemščini. Vrnil se je zdrav in krepak in štajersko nemščino je tudi znal, več pa stari Topolščak ni zahteval; in ker mu je bil sin tako pogodil, zato se tudi ni zmenil, da Miklavžu danes — izpolnil je komaj štiriindvajset let — t * i hilo mitozo do tega, da bi {»omagal \ liisj in v kleti ter da se je mudil več i i podu med plesavci; — tam se je p>ita:al plešoč po štajersko — ali pa med fanti pod lipo, kjer je dajal za vino. "Dobrega sina imaš, Ožliolt," so klir.ili kmet je staremu, če se je pri-k.i'il ob kleri mizi, "vesel si ga leh-ko!" "I'iti zun. piti. in pete brusiti," je godrnjal stari, a videlo se je, da mu je hvala po volji. Miklavž .ji' hotel ravno iz goste družbe pod lipo stopiti tja na plesišče, ko zadene ob Omahnetovega Tomaža. "H.j, Tomaž — glej ga no! Kod pa hodiš, da te še nisem videl?" "Povsod, povsod! 1'a, da me še poznaš !' * "I, kaj bi te ne! Pit pojdi semkaj! Kaj pa ta — kaj, si li ti, Jerica? Kako si —!" Končal ni vzklika, nego čudeč in z veseljem ozirajoč se v deklico, obstal pred njo. "I'a ti, li! S oznala sem te komaj,' je zavrnila onn vsa rdeča v lice. "Tri leta se nisva videla!" "Da, tri leta," je ponavljal oni. držeč in tresoč njeno rjavo desnico. Na točil je polno kupo belega Štajerca in nazdravil Tomažu in hčerki njegovi. "Plesala boš pa vendar?" je vpra-šal takoj. "Saj ne znam!" "O, le pojdi!" "Ko pa ne znam. res ne znam!" "Naučim te že jaz!" Prijel jo je brez drugih ovinkov za obe roke in vlekel — zakaj napol se je branila in ustavljala — proti podu. "Halo — eno štajersko!" je za vpil in vrgel dve svetli dvajsetici godcu na pentek. Deklica je v njegovih spretnih rokah plesala bolje, nego je sama mislila, in v gosti tolpi, ki ju je obstajala, se je žarilo marsiktero oko od zavisti in slabo prikrite jeze. Ko nta se vrnila pod lipo, ji je na- takal Miklavž vnovič in Omahnetove-mu Tomažu se je širilo srce, ko je oni tudi njemu venomer pomikal polni kozarec pod roko. Miklavž se je vse popoldne bavil največ z Jerico. To tudi manj bistrim očem, kakor jih imajo naši ljudje v enakih stvareh, ni moglo prikrito o-stati, in zlasti med fanti, ki so bili že dokaj vinjeni, se je čula marsiktera pikra beseda, ki je postajala vedno glasnejša. "Cuj. Tomaž," je dejal zdajci Ceh-tanov Jurica ter se razkoračil pred mizo, "zakaj pa otrok doma ne zapiraš?" t »mahneta so po stari navadi vsi tikali. "Ka-aj?" je jeeal ta; bil je že vinjen. "Otroke doma zapiraj, če jih imaš veš! Če imaš pa samo tole rjavo pu-nieo, pa še >am doma ostajaj in jo straži — pravim ti!" Tomaž se je zleknil počasi čez ogel mize, prijel s koščenimi pestmi onega ob ramah za hodno srajco, da se je debela tkanina udajala pod prsti. Pijanost ga je minila. "Ka-aj? — ti kurji meh gorjanski — ti boš zabavljal? — Čakaj, jaz te l»oni stražil!" Stresel je Jurico, da so mu zobje šklepetali. Oni je i/.kušal Tomaža ujeti za vrat ali lase, pa zaman. Ta mož je imel daljše roke. Najnisled privzdigne nogo, da bi ga pehnil od sebe. Vtem trenutku prihitiia Jerica in za njo Miklavž s poda v gručo, ki se je bila na mah zagozdila okoli onih dveh. Deklica je klicala na pomoč ter se o-klenila očeta, Jurico pa je Miklavž prijel okoli pasa. Kričalo je vse križem. Vtem poseže zdajci orjaška pest Piškurjevega Janike med bojevnike in na mali so bili narazen. "Mirujte!" je vpil s silnim glasom; "tukaj se ne ho nihče pretepal, dokler sem jaz tu! Nihče se ne 1k> — pravim!" Fantje so se umeknili, le Tomaž je kričal: "Kaj zabavlja ta meh gorjanski!" "Molči!" je ukazal Jnnika. "Ti si začel, Jurica!" se je obrnil k temu, kterega je držal krepko za debelo svileno ruto pod ovratnikom. "Čakaj, ti pritlikavec, mi te že naučimo prepirati in tepsti se o belem dnevi!" Zasukal ga je z levico kakor sve-drec. z desnico pa mu segel zadaj na hrbtišču pod rob irhastih hlač in ga dvignil kvišku. Nad njim, toliko, da jo je mogel doseči, je štrlela iz lipovega debla močna, napošev odsekana veja, in nanjo je nateknil Jurice hlače in ž njimi seveda ubogega lastnika, da je visel sedem čevljev nad zemljo, otepajoč in mahajoč z vsemi štirimi po zraku. Prizor je bil tako smešen, da je glase n grohot zavladal ter je bil pozabljen takoj ves prepir. Jurica je jel klicati na pomoč, pa sodnik Janika je bil neusmiljen. Toda mehka lipova veja ni mogla dolgo nosili teže; čez malo trenutkov se je ulo-tnila 7. glasnim treskom in fant je te-lebnil na obraz. Ilu lega se mu ni pre-petilo; pobral se je naglo, kakor je bilo moči ter še kaj hujšega sluteč, jo popihal po cesti. Ofvalme je bil ]>oto!a'en in vina je •iti tuli že dovolj. Odšel je v mraku hčerko domov. Opomnje i:i opazke, ki so se cule tistega popoldne o Miklavžu in Jerici, so bile sicer kmalu pozabljene. A ne dolgo. Prišla je zima in tedaj so pripovedovali ljudje, NAJCENEJŠI DNEVNIK! r ""-■' rilitL imldVn ilM'"iiila NAZNANILO. J I .............10,000 ............ 8,(HM) .............8,000 .............8, t H K) 2">,ono 12,000 16,ono 9,000 9,1)00 'J,0()0 Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. pri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Biver, ob Morton St., N. 1 • •LA LORRAINE •LA TOURAINE »LA SAVOIE »LA PROVENCE »LA LORRAINE 10. maja 1906.»LA TOURAINE 14. junija 1906. 17. maja 1906. *LA SAVOIE 21. junija 1906. 24. maja 1906 »LA PROVENCE 28. junija 1906. 31. maja 1906.*LA LORRAINE 5. julija 1906. 7. junija 1906. TOURAINE 12. julija 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La Gascogne 12. maja 1906 3. P. M. La Breta«?ne 19. maja 1906 3. 1». M. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda. M. W. Kozminski, generalni agent za zupad, TI Dearborn St., Chicago, III CUNARD LINE £*ARJNiSCa F>L^JUJ&JO /VIED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM, PARNIKI IMAJO JAMO 0BSFŽEM P0KBIT PROSTOR KB0TO ZA SET AN J 55 POTNIKOV TRETiEWA BAZBRDr oilpluje iz New Yorka dae 6. maja. _ odpluje iz New-York a Une^ 22. maja. odpluje iNew Yorku due 20. maju. CLT0NIA> 8LAV0N1A m PANNONIA so parmla na ava v: laka Ti parniid ao napravljen? po najnovejšem kroju in zeio pniJado.-sa tretji razred JEDILA eo dobra ii po t d ikoni trikrat na da • mrjr poatrfežena Vožnja ustke prodajajo poctlaSče.u agent jo In Ttie Cunard Steamship Co., Ltd., Bro&riw*^ New Torb, 126 3tate St., Bostoi. 67 Dearborn Bt, (Jmcauo, DLTONIA M0H1A THE FOREST CITY BREW!IB GO. Jedina Češko-Slavjanska-- protitrustna pivovarna družba CleveUindi O. Vari iz najboljšega araerikanske^a sTadu in iz Iuiporti-ranee:a češkega brnela iz Žntea pravo pjzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval drn-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trustoTega jarma. Naša pivovarna nahaja se na Union Street nasproti Wheatland in Momewood St. • Matej Bečko, kolektor. = * AFSTR0-AME8ICAN LINE Kc^ulnrnl potni parnlkl "SOFIA hOHEINBERG" odpluje 9. maja.: "GIULJA.** ojf vir Vil vil vy ij W P!AR,\VNA /S KALIFORNIJSKA VINA ^ NA PRODAJ. ^ Domače podjetje. Veak Slovenec ali Hrvat pije! naj v korist svojega sdravj» ^ "Triglav" zdravilno grenko vino in "Ban Jelačič gren-čico'% ktero je vse narejeno iz jiristnib zelišč in pravega vina. JDobi se pn: "Triglav Chemical'Woncs", «68 W. 18th St^ CHICAGO, ILL. Dobro črno vino po 50 do 50 ct. galon s posodo vred. J*t Dobro belo vino od 60 do 70 ct. ^ galon s pohode, vred. ^ Izvrstna tropavica od $1.50 do $3 ftg galon s posodo ved. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko- ličine ne morem razpoiiljati. Jw Zajedno z naročilom naj ££ na- />K ročmki dopošljejo denar, ni^ro- Jjjj' na Money Order. Spoštovanjem JC' Nik. Radovicli, ^ 594 Verm 9nt St., San Francisco, CaL /S ft » Čast mi je naznaniti slavnemu - občinstvu v CluCftgi, I1L. k^ko« P tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglanf, 617 S. On»er Ave.. Cbicazo. 111., blizu 19. ulice, kjer točim prist no uležaio Atlas-pivo, izvrstni vina in dišeče smodke so pri men na razpolago. .Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in ijirdna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča IVfotior Mladič, tii7 So. Center Ave., Chicago, I1L Pozor! Slovenci Pozor! »'SALONA zmodernlm kogljlščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, 111. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, N. Y. 1752 St, Clair Street, Cleveland, O. Pošilja najhitreje r.a cenrjj denarje y staro domovino Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hran;l-niča na Dunaju. Kupuje in prodaia a^st^i'skf de-narje p^d najugodnejšimi pogoji. Nalaga denaije v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in 4% odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. ! Prevzema realizacije bančnih Prodaja parobrodne listke za ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih iz-plačuje. vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denaiji vedno varni in ima dovolj jamščine. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča Frank Sakser, 10^ < Telephon 3795 Cortland. Greenwich St., New York, IS. V.