Zgodovinski pomenki.
Na odgovor gosp. Terstenjaka v 84. in 85. listu.
Ako bi bil jaz v drugem pomenku od ^Ka^e^ m „KoIpe^^ izpričevaje govoril, ne bi hotel častitih brav-€ov več nadIeg'ovati, ker sem pa dragic govore le vprašal^ ktere izmed  dveli različoili   midel je g, Terateojak
zdaj, da mi ne bi bilo treba obeh izpodbijati in tako veliko nepotrebnega piaati, zato sem ei v nadi, da od-kaže slavno vrednistvo po znani svoji nepristranosCi se tem besedam mojim, v ti reci tadi poslednjim, nekoliko prostora, s tem bolj, ker je vzelo moje imenovano vprašanje z obljubo odpisa vred v svoj list^vkte-rem smo brali že večkrat po tri različne — nasprotne misli zastran ene reči, kar je vse hvale vredno, ker se bravci slisavsl več zvonov ložje averajejo, kteri naj bolje poje.    Naj sodijo tedaj častiti bravci.
Preklicavsi natihoma analogijo iz 74. lista: ,,dab = dob ... kupati se =: kopati se .., . Kapa = Kopa^', izpeljuje zdaj g, Terstenjak čudno vse iz korena ,,kup =: kop^: Kupo, Kopo in Kolpo, od ktere ni hotel v 74. listu nič slišati, češ da ste besedi kiip (Kanf} in „kop^' (kopa, kopica namesto kiip (Haofea) enega pomena. Na to odgovarjam, da je zastarana misel, ktere zdaj nobeden drug jezikoznanec več ne terdi. Kup, kupiti (^Kaaf, kaufen) in kup, kopičiti, kupljati, po serbski tudi kupiti (sammeln. aafhaafen) si niso po moji misli in tudi po misii slavnih jezikoznancov kar nič v rodu, so tedaj popolnama različna zaznamka, čeravno so si te besede slovanske in nemške jako podobne. Ali vprašam: bomo li tudi besedo ^^kupa (kupica^^ iz-peljavali iz staroslovenske besede ^kapa" (Haafen, ačer-vus)? bomo li nemški Schaf = šaf (ovca) in Schaff = šaf (škaf, kobelj) iz enega korena izpeljavali, zato ker ste si te besedi tako podobne , in se samo po poudarku razločujete, kakor naš kiip in^ktžp (Hiufe in Kauf), in serbski glagol ki/piti, kaufen, od ki^piti, sammeln, haa-fen. K misli, da sta si ki^p in kii^ v rodu je zapeljal nemara g. Terstenjaka tudi nemški uj^mek Haufea — kaufen. Ali ne poterjuje ne Adel uug ne slavni Gri m ra^ da se je izcimila beseda Kaaf, kaafen iz Haafen mutato A v & ali narobe.
Verjetuo je, da so ne mara besede kup (starosl. kupa}, to je: ko pica, ko pa, latinski čopi a, Šved. h o p, nemški Hanfe (po \Villeramu), zdaj Haufe(n) (mutato p y f, kakor Stepan, Stefdo) iz enega, — besede kup, po nemški Kofuf (po Ofifrieda), isl. Kaup., (vide Adel.), lat. capere(Deut. Kechtsg. Grimml. 431.) in Kauf pa spet iz enega (drugega) korena; ali da bi bile kt^p, kopa, ki^p, kupiti, klupiti, klopiti, kolpiti in po tem takem tudi Kopa, Klopa, Kolpa po 90. listu tudi Cupitius, C up eti nus, Cupeti na; Cupitianus in celo kepa, kapa in čepička — vse iz enega korena, — tega si ne morem misliti. Kdor verjame, mu ne branim. Re-^, da se samoglasniki jako spreminjajo; ali tako-----posebno v enem jeziku ne, kakor se gosp. Terstenjaku dozdeva. Ako bi bila taka, bi izpeljavali lahko tudi besede pod (mutato d v t) , pit (pijača), p ad , p ot (VVeg), pot (Schvveiss), peta in puta vse iz enega korena. To bi pa bilo iz vsega vse narejati.    Vnaka reč ima svoje meje.
Kar se tiče ^^Kupe" iz „kup, kupiti'' (Kauf, kaufen) opominjam tuiiaj na dalje, da izgovarjajo tisti Slovenci, ki pravijo imenovani reki „Kolpa'', vsak staro-slovenski u lepo, razločno kakor u; na pr. starosl. kuriti, gabiti, gubil — duša, izuli, um, kupiti (kaafen); ravno tako izgovarjajo tudi tisti Slovenci, kteri govore: Kolpa (ali kakor od reke bolj oddaljeni: Kopa, zakaj? v 73. listu). Od kopiti, klupiti klopiti iu kolpiti namesto kupiti ni pri vsih Slovencih sledu ne tiru; tako ni gotovo tudi nikoli nihče govoril; drugači bi bil kak košček te analogije še kje ali med narodom slovanskim ali v starih rokopisih, dosihmal prebranih najti. Vse to menim priča, da izpeljava gosp. Terstenjaka ne velja.
Iz kterega korena pa je K o I p a ? Iz „kup" ni, ta je gotova; iz kterega korena pa je, kaj pomeni, tega ni tudi
—   370   —
—   371    —
6lavni Š a f a r i k povedal, kar priča, da korena ni poznal, ne ondaj 1808, ne leta 1837 v ^starožitnostih^ (vidi Kol-pljane), dra^ači bi ga bil gotovo povedal, kakor pri dragih imenih. Zdaj ga ne vem tudi jaz; in mislim da je po Izgledu naj slavnejših jezikoznancov početniku ^pametneje reči na ravnost: ne vem, ali vsaj morebiti kot kaj neverjetnega povedati, kar bi bilo treba kmalo preklicati* Vsem besedam ne bodo nikoli jezikoznanci vsega sveta do korena prišli. Koliko besed je potehinilo, preden jih so zapisali, lastne imena iz takih izpeljane pa se žive; kdo bo takim koren ali pomen uganil? Taka je nemara tudi s Kolpo.
Preskočivši druge mervice, naj povem tukaj le še dvoje: Slovaška beseda „hokyn" (prav hokynaf, žensk, (sp.: hokyne) je iz nemške: der Hoke, Hoke, Hocker, žensk, sp«: Hokin, Hockerin (vide Jnngman, Berno-lak, A delu n g.) Po tem takem bi morali Sygini,— «ko zdaj po g. Terstenjakovo sodimo, da je ,jSygin" iz ^bokyn" — Nemci biti, neSlovani. — Ali so morda besedo ^^Hoke" itd. Nemci od Slovakov vzeli? —
Lahko, da je kedaj kteri narod ktero reko po svojem imenu kerstil; ali večjidel so menda narodi dobivali imena po rekah, gorah itd. Te misli je tudi Sa-farik na več mestih. Ni bilo treba, da bi jim bile stvari imena dajale, lahko so jih dajali sami ali pa so-eodje. Premišljujte imena: Sorič-ani, Po-Savci, Prek-Murci, Po-Kolpljani — in imena: Sorica, Sava, Mura, Kolpa. —
Poslednjič moram povedati, da ni pri Karlovcu nobene rečice po imenu „Banija^, da tedaj tudi ne more res biti, da bi bili dali ,,8tari Banijani^'(Panonci) Kupi ainonimiško poznamjljenje, češ, da ste si sestrici, kakor g. Terstenjak pravi. Banija se zove predmestje Karlovsko, zato ker je nekdaj pod bana Zagrebškega spadalo, dokler je bilo mesto na drugo stran Kolpe še -^militarsko".
Toliko v poterjenje mojih misel. Zavoljo tega pa častiti gospodi ne mislite, da sem Vam nasprotnik v kakem dragem pomenu. Treba je, da se v važnih rečeh odkritoserčno pogovorimo, in če si smo tu in tam kake navskriž-misli, ne, da bi se pisano gledali zavoljo tega. Čast in poštenje Vam, obširni učenosti, hvale vredni veliki marljivosti in iskrenemu rodoljubu Vašemu , po kterem ste nanosiii in še nanašate naslednikom svojim lepo reč gradiva za novo krasno poslopje, — al čast in poštenje bote gotovo tudi Vi tistim dali, kteri, spremljaje Vas na Vašem trudapoinem potu, odkritoserčno spregovore navskriž-misli v razjasnenje resnice, da v ljubezni domovinski se ne zaidemo predeleč in da ,,ne qaid nimis^ ne izhaja na dan.    J. Navratil.