líh-J» vsak d»« r»*en aobot, nedelj in premikov. Usuvražnik je utrpel ogromne Is- Italijani so se umaknili I boja. ko smo razbili 00 tangi." (Komunike dostavlja, da so zaplenili ogromne koli-n«' '"»jnega materiala in orož-v («»menila konec Italijan. *nipcrija v Afriki London, 8. febr. — Italija je dobila smrtni udarec, ko so angleške čete okupirale Bengazi, glavno mesto vzhodne Libije, pravijo vojaški veščaki. S padcem tega meBta so bili uničeni načrti osišča glede razdelitve angleške oborožene sile, kateri poveljuje general Archibald Wawell. Veščaki- so uverjeni, da je napad iz Bizerte s strani fašistov in nacijev na nove angleške pozicije skoro nemogoč, čeprav bi premier Petain odprl Bizerto oboroženi sili osišča. , Poleg uničenja italijanske sile in prestiža v severni Afriki so Angleži dosegli tudi točko, ki jim omogoča transferirán je velikega števila vojakov na druge fronte, katere ograža osišče. Mala vojaška sila zadostuje za kontrolo Libije. V zadnjih dveh mesecih so angleške čete prodrle 600 daleč od svojih baz v Egiptu. V tem času so ujele čez 110,000 italijanskih vojakov in okupirale pet trdnjavskih mast. Padec Ben-gaiija je silen udarec Mussolini-Jevemti režimu, vojaštvu ln civilnemu prebivalstvu. Posledice bo čutila tudi Nemčija, ki je poslala svoje bombnike na pomoč Italijanom v pričakovanju, da bodo ti ovirali angleško prodiranje. 4 ' 4 , Ostanki razbite fašistične armade, med temi maršal Rodolfo Graziani, beže pred angleškimi četami. Tem zdaj preti nevarnost uničenje na ozemlju med Bengazijem in Agedabijo. Pred nekaj meseci je Mussolini še grozil s pohodom proti Sueškemu prekopu. V prvih dneh vojne so bile fašistične čete zbrane pri Sidi Barraní ju in se priprav-jale na odhod proti prekopu. Po-ožaj se je spremenil 9. decembra, ko so Angleži udarili z vso silo po Italijanih. Pričela se je velika ofenziva, v kateri fašisti doživljajo poraz za porazom. Rooseveltov načrt sprejet Zaslišanje pred senatnim odsekom Waahington, D. C„ 9. febr.— Nižja kongresna zbornica je včeraj po vroči debati sprejela Rooseveltov načrt za večjo pomoč Veliki Britaniji v orožju, bojnem materialu in drugih sredstvih. Za načrt je glasovalo 236 demokratov in 24 republikancev, proti pa 135 republikancev, 25 demokratov, trije pro-gresivci, eden farmer-labor i t in eden član Ameriške delavske stranke, Vito Marcantonio iz Slew Yorka. Skoro vsi predloženi amendment! so bili zaviieni. Zaslišavanje o načrtu pred senatnim odsekom za zunanje zadeve bo zaključeno v torek, nakar se bo pričela razprava v senatu. Nekateri trdijo, da bo načrt izzval večjo opozicijo v senatu nego jo je v nižji Zbornici. Sedem japonskih častnikov se ubilo Tokio, 8. febr. — Admiral Mi-neo Osumi, član vojnega sveta, n šest drugih mornaričnih častnikov se je ubilo včeraj, ko je tojno letalo, na kkterem so se nahajali, treščilo na tla v kitajski provinci Kwangtung. Častniki so odleteli tja iz Kantona, glavnega mesta južne Kitajske. Naznanilo o nesreči je objavil mornarični minister. if Rooseveltov odposlanec v Cungkingu Cungking, Kitajska, 8. febr. — Laughlin Currie, Rooseveltov odposlanec, je sinoči dospel sem in sprejel ga je general Ciang Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske oborodtene sile. Currie je izročil generalu Rooseveltovo noto, katero je Kaišek z veseljem sprejel in potem naglas i 1 tesno prijateljstvo med Kitajsko in A meriko. Čile in Peru podpisali obrambni pakt Uma, Pero, «. febr. — Peru in Cile a ta včeraj podpisali o-brsmbni pakt, ki ima izboljšat od noša je med državama Pakt je v soglasju z načeli vseameri škega dogovora, sklenjenega na Laval revidiral svoje pogoje Francija ne bo odttopil* oporiič Nemčiji Francoska akcija proti Donovanu Avtoritete mu niso dovolile vstopa ri • a . v Sinjo Istanbul, Turčija, 8. febr. — 'olkovnik William J. Donovan, Rooseveltov odposlanec, kl je prepotoval južnovzhodnp Evropo, ni dobil dovoljenja za obisk žirije, francoskega protektora-ta. Informacije se glase, da mu . e bil obisk prepovedan na ukaz 'etainove vlade v Vichy ju. ' s- j, Donovan, ki se zdaj nahaja v Jeruzalemu, Palestina, je odpotoval iz Ankare, turškega glavnega mesta, zadnji torek. On je mel vizo, ki bi mu omogočila potovanje preko Sirije v Palestino. Tik pred odhodom vlaka je prišel na železniško postajo član 'rancoskega poslaništva in obvestil je Donovsna, da je prejel kablogram izTlchy ja, da no sne odpotovati v 8irijo. On je po-;em odpotoval v Adano, kjer je zasedel Ic+nlo, ki ga je odpelja lo v Palestino. Preklic vize po francoski vladi izraža nove smernice Petai-nove politike. V zadnjih tednih je mnogo Američanov potovalo po Siriji in med temi so bili tudi člani ameriških poslaniitev in drugi uradniki. Vichy, Francija, 8. febr. — Mornarični minister Jean Darían se je danes ymil v Vichy iz Pariza, kjer je Imel važne razgovore z bivšim zunanjim ministrom Lavalom, Takoj po povratku Darlana je Petain sklical izredno sejo kabineta, na kateri je mornarični minister poročal o rezultatu rasgüvorov s Lavalom. Namignjenp je bilo, da je slednji revidiral švoje pogoje. Od teh zavisi sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Laval se bo morda zadovoljil s pozicijo podpredsednika vladnega sveta. Možnost je, da bo Darían odpotoval v Pariz, kjer se bo ponovno sestal z Lavalom. Ce bodo pogajanja uspešna, se bo Petainova vlada morda preselila iz Iz Vichyja v Versailles. Kakšne pogoje je Laval stavil Petainu, ni bilo pojasnjeno. General Maxime Weygand, poveljnik francoske oborožene aile v Afriki, je v svoj m govoru po radiu naglasll, da Nemčija ne bo dobila baz v Tunisiji za operacije proti Veliki Britaniji. Njegov govor ao objavili vsi časopisi v nezasedeni Franciji. V Vichy ju so zanikali poročila o pogajanjih z Nemčijo glede odstopa Bfrerte in drugih baz v Tunisiji nacijem. Fašistični tisk hvali WMerja Demonstracije proti demokracijam Rim, 8. febr. — Protiameriška kampanja v fašističnih časopisih se nadaljuje. Ta skuša u-stvariti vtis, da je Amerika razdeljena na dve grupi. Eno tvorijo židje, med katerimi je tudi Roosevelt, tisk in radio, drugo pa prominentne osebnosti, ki so proti vstopu Amerike v vojno. Te osebnosti so senator Burton K. Wheeler, letalec Charles A. Lindbergh, Philip U Follette, bivši governer v Wisconsinu, in upokojeni general Robert Wood. Ameriško ljudstvo Je na strani teh mož. Dejstvo, da Wendell L. Willkie podpira Rooseveltovo politi ko, je dovadlo fašistični tisk do čudrilh zaključkov. £den je. da so bile predsedniške volitve pod ameriško diktaturo sjeparija In omreženje. Willkie in njegovi pristaši ter |iod|»ornlki niso vodili resne volilne kampanje. RUMUNSKI DIKTATOR SPET UDARI PO REBEUH _ » Sima, vodja zadnje re-volte, se še skriva NOVI UKREPI PROTI 2IDOM Bukarešta. Rumunija. 8. febr. — Diktator Ion Antonescu je udaril po rebelni Železni gardi z dekretom, ki določa smrtno kazen za upornike. Tu so se pričele širiti govorice, da Horia Sima, načelnik 2eleine garde, bivši Član vlade in vodja krvave revolte v januarju, katero je diktator za-;rl, mobilizira svoje pristaše sa novo vstajo. Sima se še vedno skriva in vojaške čete ga iščejo. Antonescu je popolnoma uver-jen, da bo storjen nov poskus jroti njegovemu življenju, če bo revolta izbruhnila. On je Že Imenoval naslednika, da zavsamu njegovo pozicijo, če bo umorjen. Ime naslednika ni snano, dofane-va pa se, da Je visok vojaški častnik. Vsa poslopja v Bukarešti so t>ila že preiskana od kleti do vr-iia na ukaz avtoritet v pričakovanju, da bodo dobile Simo v svoje roke. O Simu so že poročali, da je bil ujet, ustreljen, da je pobegnil v Rusijo in da se še vedno skriva. Diktator Antonescu je s svojim dekretom», ki določa smrtno kazen za rebele, potrdil, da se Sima še vedno skriva. Inkret določa «mrtno kam za vae one, ki kkrivajo Simo sli so mu omogočili beg Is dežele in druge, pri katerih policija dobi orožje. Ista kazen bo zadela slehernega* ki strelja na vojske, ae udeležuje prdtivladnih demonstracij ln podžiga revolto. Za 20 rasličnih zločinov in prestopkov so bile določene smrtno kazni. Celo pisci protivladnih člankov, risarji kartunov In oni, ki prepevajo politične pesmi so nevarnosti eksekucije. $tar šem, katerih otroci Izvrše sločl-ne, grozi pet let zapora. Posebni ukrepi so bili uveljavljeni proti Židom, komunistom in vsem osebam nerumunskega porekla. Za vse storjene prestopke bodo ti dobili dvojno kasen. , Smrtna kazen Je bila določena za osebe, ki obljubujejo distribucijo lastnine in agitlrajo zs odpravo davkov. Več sto Študentov je demon striralo v Rimu proti demokracijam. Uprizorili so pohode po ulicah in kričali: "Proč s demo-Mnenje prevladuje, da je Pe- fcrafjot" j„ "Živel Mussolini, tainova vlada preklicala Dono- Hitler ln Italijanki kralj." To vanovo vlso na pritisk nacijev. M bj|e p,.ve itudentovske de Sirija bo morda postala bojišče, mon(,traclJe v Rimu, odiur Je če bo Nemčija udarila po 8ue- iU)|ja v vojni. frtt Nekaterf so trdili, da so se sli- mo en dan v Siriji. On potuje «^kl ^ES^Jff^ v spremstvu Richarda Tuggla, člana ameriškega poslaništva v Ankari, in nekega angleškega vojaškega častnika. Donovan je pred prihodom v Turčijo obiskal Belgrad in Sofijo, kjer je konferlral z jugoslovanskimi In bolgarskimi voditelji. Na te je apeliral, naj se upirajo pritisku osišča ln jih zagotoviJal. da lahko računajo na ameriško pomoč. On se j« ustavil tudi v Atenah in v libijskih pokrajinah, katere so zasedle sngleške čete. konferenci v Ha vanj. Kuba, pred nekai meneči Ta določa vza-jempš obrambo zapadne hemi- isMfc, K ni ki, podano pozneje, je bilo, Ha so študentje demonstrirali prot Veliki Britaniji* Časopisna a gentura Štefani pravi, da so Štu dentje demonstrirali svoje Jezo do Angflje, ki razširja poročila o krvavih Izgredih v italijanskih mestih. S tem so pokazali, du Jo zaničujejo. Bivši član vrhovnega sodišča umrl Washington. D. C., 9 febr.— WiHis Van DevartUr, bivši član federalnega vrhovnega sodišča, ja včeraj nagloma umri. Podlegel je srčni hlM. Član tega sodišča je bil 26 lat in rmlgniral je I. 1937 Ob smrti je bil star Si let. /• .. .. . Kitajci pobili več tisoč Japoncev Prometna zveza pretrgana Domače vesti h Chicagu Chkago. — V bližnjem Pull-manu je 6. t. m. umrl John Fran-kovič, atar :»6 let in rojen v Rock-landu, Mich. Pokopala ga Je dolga in mučna bolezen. Bil je član ln_dolgoletni blagajnik društva m SNPJ in tu zapušča ženo in hčerko. — Dne 7. febr. je v Berwynu po dolgi bolezni umrla Teresija Ha bat. roj. I^oŽar, stara 43 let in doma iz Ihana pri Domžalah. V Ameriki je bila 27 let in v Berwynu zapušča moža in hčer, v Ciceru sestro Mary Zajec, v starem kraju pa brata ln tri polbrate. Pokopana je bila civilno 10. febr. na pokopališču Woodlawn, Vesti Is Calumet a Calumet, Mich. — Pred dnevi je tu umrla Mary Mervič, rojena v Dragovanji vasi pri Dra-gatušu v Beli Krajini in tu je bivala 35 let. V Ameriki sapu-šča moža, dva sinova, hčer in brata. — Vest is okrajnega u-rada se glasi, da sta v tem kraju danes 702 prasni hiši. ki so na prodaj ali v najem, toda kupca in stanovalca ni. Rudniki počivajo in kdor Je mogel, se Je isselll, Prasne hiše so sabite s deskami. ' Nov grob v Oklahoml Adamson. Okla. — Dne 2. febr. je tu umrl star naseljenec Anton Medved, star 6ft let in doma od Zatlčne na Dolenjskem. Vzela ga Je naduha. V Ameriki Je bil 47 let in tukaj sapušča že-no, v Chiaholmu, Minn., brata Franka, nekje v Californijl drugega brata Louisa, v llibbingu, Minn., sestro Maty Povše, v Floridi drugo sestro Jotefino Klun ln v Bonansl, Ark., tretja sestro Annle Dama, v Hi. I^oulsu, Mor. pa bratranca Cirila Medveda. B ft Je »5 let član SNPJ. " Is Mlnneaote Chisholm, Mlnn.—Frank Jenko. tajnik društva 110 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Ljubljani umrla njegova sestra Katarina Jenko, stara 47 let, V LJubljani je bila od mladih let kot kuharica, doma ju pa bila s Gornjega Bernika pri CerkJJah na Gorenjskem/ V Ameriki zapušča dva brata In bratranca, v starem kraju pa brata župnika v Mostah pri LJubljani In štiri sestre |ioleg drugih sorodnikov. — V duluthski bolnišnici St. Mary's se nahajata Frank ftvigelj z Elyja in Anton Kerln iz Du-lutha. Clevelandake novice Celveland. — Anna Krašovc Je blla pri pranju zadeta od mrtvo-uda na levi strani. Nahaja se v domači zdravniški oskrbi. — Dne 0. t. m. Je po kratki bolezni umrl v bolnišnici Frank Jerič, star 50 let In rojen v Žužemberku na Dolenjskem, znani doltfliletni gostilničar. V ARt^idki i/ živel 44 let in tu zapuščaWoill tri sinove, v Detroitu pa s^sfro? I /Oiiis Hočevar,ki Je raje sedsl dolge mesne* v Ječi, kot da bi plačeval ločeni ženi aljmente, Je bil te dni izpuščen. Hodnik se Je BOLGARIJA V STRAHU PRED NEMŠKO INVAZIJO Vlada omejila ielezni-ski promet TURŠKE ČETE ZBRANE OB MEJI Sofija. Ikilgarija, 8. febr. — Poročila, da se nemške čete pripravljajo na vkorakanje v Bol-garijo so razburila bolgarske vladne kroge. Zunanji minister Ivan Popov je na konferenci s voditelji parlamenta israsil bo-jasen pred nemškim sunkom, obenem |w je naglasil, da mora biti Bolgarija pripravljena na vse, kar se lahko rasvije v bližnji bodočnosti. "Nastala Je do-lia negotovosti," je rekel Popov. "Bolgprija ima še vedno prijateljske odnošaje gj Nemčijo ln sovjetsko Rusijo." V zvezi g govoricami o prihajajoči nemški akciji je Bolgarija ponovno omejila želegniški promet na progah, ki vodijo v Ru» m unijo, Grčijo, Jugoslavijo In do turške meje. Potniški promet na šelefcnlcah je bil reduciran ig vojaških raglogov. Vlaki InkIo odslej voglti nove bolgarske čete, ki so bile pravkar po-gvane k orožju. Te bodo nadomestile one, ki so bile gačasno potegnjene ig aktivne služba. Bolgarija je tudi pred dvema tednoma omajila.Hk4esniSki pro-met, Takrat Je iiojaanila, ds Je to storila garadi pomanjkanja lokomotiv. . . Potniki, ki go v zadnjih dneh dospeli v Sofijo Ig krajev ob ru-munski meji, pritmveduJejo o gibanju nemškega vojaštva. Ti so tudi napovedali, da bodo Hitlerjeve čete udrle v Bolgarijo v prihodnjih 4H urah. Iz drugih virov prihajajo po-pičila, da Nemci še niso postavili mostov čez reko Donavo, ki tvori mejo med Rumunljo in Bolgarijo. Is tega mnogi skle-pa jo, da Hitlerjeve čete ne bodo ilivadirale Bolgarija v bližnji bodočnosti. . Poročila is zanesljivih virov se glase, da je dvanajst turških divizij zbranih ob liolgarski maji. Grčija, ki Je nedavno potegnila čete «hI bolgarske «meje, je zdaj (Nislala druge na njih mesto. To Je storile vled tega, ker ima Nemčija armado 300,- jf( Atjrj hi ¡J f jn k-d|| ^^ _ H|o. japonskih vojakov ubitih v bit- L#n(lk, MKjn|k Uusch* Je Izpus-kah m «d prvimi japonskimi vo tj| Jz fu Ru<|(l|fM jaškiml «sldelki In kitajskimi če- VjtU,MU k„ Jc da je bil Umi v bližini Nanjanga. važr.ega pitnem zaradi m- Kwangtung rezu Hirale v pretr ganju prometne zveau- med šu jungčurmnr\ in Cungkingom Japonci so zasedli tudi kos burm-ake caste, po kateri doMva kiUj-ska ñrvn»¿B orožje, strelivo_ln štva. V Ameriki je bil M let. Ve«! i Is Pennsylvanije Job na to Pa — Drt« 2. februarja Je tu umrla Mary Negro (Zkif), a t ara S4 let In rojena v drugI bojni material. Japonri llraatju na Ätajerakem. V A- ^^^^^^^^^^ so zaplenili nekaj ton streliva In merlkl je bila 20 let In bila je ----------- ; ] " gaaolma. ki je bil namenjen ki-, najstarejša Hkivenka v tem o-1 svojem 63. letu. pr^d desetlinl tajski srmadl, v bližini ^ujung , krožju. Iz starega kraja je pri-. leti se je pa tu poročila s članom eullMU šla kot vdova gostilničarja v1 «NPJ. ki je gdaj sUr 70 let. na obt/ičtjo |s»neverl»e denarja, ki mu ga i« i/r«K*il neki nemški vojak. Ada I lieft Dratien p« v Brnu. ker Je zažgal dva hleva. (H)« sta bila označena sa sovražnika d rta ve. PH08VETA PONDELJEK, lo. ....... PBOSVETA THE EN LIO HTEN MBWfr H4|iii> IM UmiNA HOTBNKI HARODM rOliruRNB JKUMUTS M rf *má iilMÉ I kf • • Ü.M. ________(km OI mi) M HM . M i«*, i'« - »«« - ti M M MM M«, mi m Mi bu i a» I a» !• nuil tur tW U»IU4 Stota» (mm»* CM«a*> h4« pmr mi. CMm#w m4 ctoara |1m »m i«, S N »M trn». la prtlaSII »**■!■> ' mmmm+ IMU» MttolM v III Ml to wUrtrf. Otto» «to.. Will to ntmnuá .to« to Mir PIOHVETA MIT-M to U««toto MKMaaa or raa raoaSATSO .jjiimnff"...... Glasovi iz naselbin e IIS Ponavljana dejstva f h - _ Prodno nadaljujemo o obdolžltvah Ameriško Domovin«, ne bo škodilo, če ponovno pribijemo naše sUlišč*. P r oh veta je od svojega začetka zagovarjala demokratično taktiko v delavskih bojih, zato Je odklanjala zvezo s terorističnimi organizacija-mi in skupinami kot I. W. W. In podobnimi, ki no si pomagale z "direktno akcijo" ali naailjem. Nikdar nismo odobraval/ atentatov In sploh terorja In bili smo, kakor smo Še danes, odločno proti smrtni kazni. Naša vera v socialno revolucijo ni bila vera v nasilno, krvavo revolucijo, temveč smo verjall In poudarjali revolucijo, katera pride z razumom in izobrazbo. Nismo si mogli misliti socializma brez demokracij«; prav za prav smo smatrali — in še danes smatramo — da šele socializem je dovršena In celotna demokracija, ker uključuje demokracijo v gospodarstvu, socialnih odnosih in kulturi kakor v politiki. Dokler je ameriška socialistična stranka vodila enako taktiko, smo se popolnoma strinjali z njo. Ko Je a svetovno vojno in iz nje izvirajo-člmi revolucijami naatopila doba največjega prelivanja krvi v zgodovini človeštva, smo alm-patlzirall z napadenimi narodi ali deli narodov ne glede na to, če so bili napadene! socialno In kulturno nazadnjaški. S tega sUlUča smo almpatlzlrall a Srbi, katere «o napadli habsburški miliUristi; slmpatizirali smo • Cehi in Poljaki, katere so tlačili avstrijski, pruski in ruski mogotci; simpatizlrali smo z Belgijci, ki so bili začasno podjarmljeni in a katoliškimi frči, ki so se med vojno in po vojni bojevali za Mvtonomijo. .. Revolucijo v fcuaiji, ki je strmoglavila carl-zem, amo tudi pozdravHi — ne le zato, ker je pokopala največjo reakcijo na a vetu v onem času poleg turškega aultanizma, temveč tudi zato, ker je to bila vstaja vsega ruskega naroda, ki si drugače ni mogel pomagati. Dokaz temu j«, da je bilo treba le malo sile in gnili car i zem s« je zrušil kakor posušen topol v dveh tednih. Ta revolucij* je porodila prvo demokratično vlado v Rusiji, da pa ni ostala, ao krivi boljševiki, ki so šal« po padcu carizma pridrveli domov iz vseh krajev sveta In začeli takoj nagajati vladi Kerenskega. Boljševiška vstaja, ki je prišla pol leU po ljudski revoluciji, j« bila vsUja manjšin« zoper ogromno večino ruskega ljudstva In Prosveta ni tega puč| nikdar odobravala — kakor ni nikdar odobravala in še danea ne odobrava dolge vrste izjalovljenih komunističnih pučev in Intrig, ki jih je boli£«viška internacionala zanetila v drugih krajih sveta. Boljševiška epidemija je zaaejala fašistično epidemijo na drugem ekstremu. (O tem najlepše priča Jan Valtin, bivši nemški komunist, ki v svoji knjigi "Out o f the Night" piše, kako so komunisti v Nemčiji sprva sodelovali s na-cljl proti aocialistom.) Naravno smo v Prosve-ti prav Uko ogorčeno obsojali fašistični in na-cljski teror kakor orno komunističnega. Med tem je slovenski katoliški tisk v Ameriki operiral s dvojno moralo. Dočim se je zgražal nad boljševiško diktaturo In terorjem, je prikrito odobraval Dollfuasov klerofašistični nasilni napad, podpihan od MiiNaolinija, na dunajske socialiste, ki so bili pošteno izvoljeni v mestno vlado, AU Je Ameriška Domovina obsojala Dollfinutoiv teror nad dunajskimi socialisti? Nikdar) Citali pa smo v drugih katoliških listih napad na dunajske socialiste zato, ker so m* hranili ! Morali hi se podati brez od-pora! Ker se niso hoteli |M>dati, so bili oni krivi prelivanja krvi . . . Dve leti po klerofašistiČnom krvavem zločinu na Dunaju je Kranciaco Franc«» začel krvavi puč na Španskem. Kakšna je bila takrat situacija na Španskem? Vsemu objektivnemu svetu je znano, da so bile v februarju ltW6 v Španiji nvobodne volitve, pri katerih je z večino |m»1 milijona glasov (okr«»g toliko) /umirala takozvana "ljudska fronta." V t\ I ta/ume m*, da za hrup in intri giranje jih je bilo dosti, ampak o kakšni komunistični kontroli španske zlmrnice in vlade v demokratičnem smislu ni bil«» govora. . h (fte nad siju j«) - Dva avetova Sharon, Pa.—Tukajšnje delav-lavske razmere so tak«, kakršnih si delavci ne želimo. Kdor dela, nI zadovoljen, kdor ne del«, p« zopet ne. Zakaj mora imeti eden i ko, da ne ve kam z bogastvom? Zato, da živi 106,000 drugih v bedi. Prav Uko ne maram ljudi, ki s preveliko pridnostjo grabijo skupaj, a (»oznajo vedno le svoj žep in se ne zmenijo, če okrog njih vsi konee vzamejo. Vsakdo sili k jaslim in odriva drugega, dasi bi lahko ob« Živela in imela dovolj vsega. Tudi v Ameriki j« mnogo nezadovoljnih delavcev, ker je nezadovoljnost pač nekaj naravnega. Vsi ljudje smo taki, da želimo vedno več brez ofcira na to, koliko imamo. V starem kraju se nam je zdelo meso neizmerno dobro, ker ga ni bilo. V Ameriki g« imamo, ampak tudi nismo zadovoljni s tem. Radi bi še kaj boljšega, predvsem življenjske gotovosti. In če bi imeli vse najbolj«, bi hoteli imeti zopet kaj boljšega. S tem, da zadovoljimo eni želji, odpremo pota trem drugim Željam. Dvajseto stoletje se še vedno naziv« stoletje novega pričakovanj«. Vsakdo izmed nas in vsi narodi pričakujejo še nekaj boljšega, bolj uspešnega. Ctoveška družba se deli v dva dela ali razreda. En del ustvarja mnogo več kot rabi oziroma prejme sam. Drugi del pa se za-piči v človeško družbo in pijef soka brez muke In trpljenja. Med to golazen spadajo bogati postopači, čijih življenje ni drugega kot zadoščanje svojim željam, hotenjam, kapricam in sebičnosti. Pa kljub temu niso zadovoljni. C« si zadovoljen s svojo revščino, si zadovoljen vsled tega, ker ae ne brigaš za nobeno stvar. A pojdi enkrat v bogate predele mest« In prej ko slej te bo pograbil stud, ko boš videl bogato lenobo v luksusu. Moralo bi veljati staro načelo: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Vsi enake pravice in tudi vsi enake dolžnosti! Boj vsej golazni, ki se pase na telesu delovnega človeka! Jacfc Jert. 262. • O zadružnem zborovanju Cleveland.—Zadnjič sem poročal o letnem zborovanju Delavskega doma na Waterloo cesti, zdaj bom pa poročal o delniški seji naše Slovenske zadružne zveze, ki a« je vršila v nedeljo. 26. Jan., v Slovenskem domu na Holmes ave. (Te seje se vrše enkrat v domu na Hol-mesu, drugič v SDD na Water I«».) Ker je predsednik zadruge Anton Bokal že več časa bolan in ni mogel prisostvovati letni seji, čeprav hI bil rad, je zborovanje otvorll (»odpisani kot podpredsednik zadruge. Za pred-Kednika seje je bil izvoljen John Pezdirc, za podpredsednika Joseph Dum, za zapisnikarja pa Joseph Siskovich. Razen bolnega zadrugarja Bokala, so bili navzoči vsi direktorji in direktorice. Vseh delničarjev Je 808, toda so raztreseni na vseh straneh. Veliko pa jih je tudi, ki iS jemalci; nekateri imajo sllčne trgovine, drugi so se pa vjezili in potem pustili. Udeležba na seji bi bila lahko boljša. Zadnja štiri leta naša zadruga dobro napreduje, ako upoštevamo veliko konkurenco s «treni trgovcev, poaebno pa s strani verižnih trgovin, ki postaja vedno hujša. Posebno finančno poročilo je bilo ugodno. Lani je zadruga v vseh treh trgovinuh imela 913^888.42 prometa, vseh dohodkov fra $140,303.61. Vseh stroškov je bilo $140,322.06. Odjemalci so dobili na popustu pri cenah $1,559.71. Skupna imovina zadruge znaša 33,510.46. Zborovanje je bilo mirno in premišljeno. Zadruga ima tri lepe trgovine, od katerih d v« la-stuje (poslopja). Dv« st« v Col-linwoodu, ena pa v Euclidu. Zadruga ima tudi lepe tisočake pri odjemalcih, od katerih jih je veliko pozabilo plačati. Je pač tako kot pravi pregovor: Kadar prosijo, zlata usta nosijo, kadar vračajo, pa hrbet obra£«jo. Zadruga je veliko pomagala In dajala v vseh krizah, posebno pa v vseh sUvkah od svojega obstoja. Ampak na to so mnogi pozabili. Priznanje pa vsem onim, ki so poravnali pomalem, kadar so sami hoteli. Tudi v sedanji stavki pri Apex Electric Co. na E. 140 st. je bilo soglasno sklenjeno na delniški seji, da zadruga podpira vse prizadete delničarje in odjemalce, dokler traja stavka, kar je lepo in pri znanja vredno. Ampak tudi za druga želi priznanja. Bodočemu direktoriju je seja dala nalogo, da Izvoli poseben prosvetni odbor, ki bo skrbel za predavanja, shode In drugo agitacijo. V direktoriju je petnajst članov z dveletnim terminom. Vsako leto je izvoljenih polovico, oziroma enkrat sedem, drugič osem. Na tej seji so bllT iz* voljeni Andy Gorjanc, Anton Malovašič, Jakob Zatkovlrt; Louis Ižanc, mrs. Mary Ižanc, mrs. Frances Novak in J. Bock, namestnika pa sta Andy Bozlch in Vinko Godina (kot st« nima želela). Bolnemu predsedniku Antonu Bokalu želi podpisani, kakor tudi ves dlrektorlj in vsa zbornica hitrega okrevanja, za drugi pa najboljšega napredka. Anton J«nkovlcht podpredsednik zadruge. gleži Italijane nafčjpU, je kriv Mussolini, ker kot vojni, mornariški in aviacijski minister bi mogel bolje znati in bi lahko tudi bolj« napravil; kot poljedelski minister bi tudi lahko bolje skrbel za narod, da ne bi stradal. Ampak Musso ni tega kriv; kriv je Roosevelt, ker zalaga Anglijo, da Je ne moreta s Hitlerjem požvečiti. Kritika koledarja SNPJ je nepotrebna. Ce gledam sliko tega dečka, me spominja na moja otroška leta, ker tudi jaz nisem imel čevljev in sem moral hoditi bos. Na obrazu se mu vidi energija in odločnost. In ko je dobil trn osata v nogo, ni šel iskat matere, ampak se je odločil, da ga sam ven dobi in šel j« na delo. Da je Že prišel v dotiko z materjo zemljo, kažejo njegove hlače. Saj ve, s kom bo imel opravka. i Jaz mislim, da je vsaka mati lahko ponosna na takega sina, če ga ima; posebno pa bo ponosna SNPJ, če ji bomo pridobili stotine takih sinov. Meni se U deček že smili, ker ima dosti dela s svojim trnom, zraven pa mora še prenašati kritiko od bratov in sester. Zato ta mali zagovor njega. Jaz imam to sliko za umetniško delo in kdor jo je izbral) je ¡zborno pogodil. Frank Jugg, 19. O koledarju Franklin, Kan».—V Kansasu ni nič novega. , Pri društvu 92 SNPJ se prav dobro razumemo in smo izvolili vse stare odbor nlke, kar je prav. Pridno čitam dopise v Prosveti; nekateri se mi dopadejo, drugi zopet ne. Nekaj o koledarju, češ da ni dovolj velik in da so številke premajhne. Kar se mene tiče, si znam pomagati, dasi sem star že 60 let. Kar druge številke nataknem, ki «o velike kakor med ved. Posebno še zadnjega v mesecu je številka prevelika, ko je treba plačati asesment. V Prosveti sem bral, da so bili neka teri jezni na koledar in so ga v peč vrgli. Bratje in sestre, to ni pravilno, posebno ne, ker je sH-ka moškega spola. Jaz nisem še nobenega vrgel v peč in tudi tega ne bom. Jakob Vzrok kritike Mineral, Kana.—Novo leto, katero smo čakali z upanjem in proslavamir^se še nič ne razlikuje od prejšnjega. Se čakamo na boljše čase In kot kaže bomo še čakali. To je menda vzrok, da smo postali nestrpni in da kritiziramo vse, kar nam je blizu: dopise, uredniške članke, koledar SNPJ, Rooscvelta, Hitlerja, le na Mus-solinlja smo že malo pozabili. Res pride vse prav. Nekaterim gre menda napredek prepočasi, zato skušajo pre-Hkočlti Čez dve stopnici po lestvi napredka. Ker pa tega ne zmorejo, (uidejo nazaj na trda tla, kjer ho začeli. Ampak tega je nekdo drugi kriv, zato je kriti ka. Da se jo vojna začela, je Roosevelt kriv: da se zavlačuje, tega ali drugega vzroka niso od-1 je on kriv. Ker so Grki in An- James C. McReynolds, kf je naznanil resignacijo kot član federalnega vrhovnega sodišča. PEBRUAim O koledarju In iz mladih let Imperlal, P«.—Dne 26. jan. se je v Pittsburghu vršila seja federacije SNPJ iz zapadne Penne. Bila je dobro obiskana. Zastopanih je bilo 26 društev z 59 zastopniki. Sprejetih je bilo več predlogov v korist društev, federacije In SNPJ, kar bo razvidno iz zapisnika. Razpravljali smo tudi o letošnjem stenskem koledarju jedno-te in naša federacija obžaluje, ker je toliko kritike v Prosveti. Resnica je, da je letošnji koledar siromašen za jednoto in člani niso z njim zadovoljni, ker na tej sliki je cela revščina: fant s trnom v nogi, številke so majhne in "numare" tudi. Ta slika nam obuja spomine na siromašnega otroka in tukaj je dokaz, da res ne maramo gledati siromašnega fantička. Radi pa imamo lepe slike. Iz življenja siromaka bi se dalo mnogo opisati. Naj poveril i*z svojo zgodbo iz bosih let. Tudi jaz sem se čestokrat zbodla, ko sem kot hči revnih staršev hodila bosa v šolo eno uro daleč v St. Rupert na Dolenjskem trikrat na teden. Pot je bila kamnita in sem si velikokrat odbila noht na nogi. Tudi mojim tovarišicam se je tako godilo. V šoli nas je največ učil krščanski nauk strog kaplan Ivan Strajnar. Ako nismo znali molitvic, nas je strogo kaznoval. Se vedno se spominjam, ko je bil neki fantek iz naše vasi tako pretepen po "božjem namestniku", da se je ponesnažil. Tistega jesenskega dneva ne bom nikoli pozabila. Fantička j« bilo tako sram, ko smo šli domov iz šole in tudi se je bal, kaj bodo doma rekli. Pot je vo0 100 in 70 dinarjev, jlužitelji dobe 100, 80 in 50 ar^ev- , , i. i Jradnikom finančne kontrole 8. položajne «kupice naprej jada dravinjska doklada din brez ozira na draginjski raz- u vojaške uradnike je dokla- nekoliko višja, kot za ostale avne nameščence, fsem državnim upokojencem )ada izvanredni osebni dodana pokojnino (ne računajoč ižinske doklade) in sicer ako iša: ojnina dp din 1000 mesečno; 160, 120 in 80; ;ojnina po din 1001 do din D: din 140,100 in 60; ;ojnina od din 1601 do din 0: din 120, 80 in 50; ojnina od 2001 do din 260: 100, 70 in 50. 'i dodatki veljajo tudi za uske penzioniste, miloščinar-n vse one, ki prejemajo iz dr-ne blagajne oskrbnino. no trpi dovoz pošte s počasno in srednjeveško konjsko vprego, kar daje došlim tujcem povod za neštete kritike. V interesu edinega dolenjskega zdravilišča bi bilo, da bi se taki nedostatki odpravili, kar bi mnogo koristilo napredku kopališča. Letni sezoni sledi letos tudi zimska sezona in bo zdravilišče odprto vso zimo. Nekaj gostov je že tu, i* ENJSKE TOPLICE PREDUJEJO k>|. Toplice 24. novembra, na sezona zdravilišča v Dol. icah je bila od 1. maja do oktobra. V tem času je obi Io zdravilišče 1238 kopaliških tov. Od teh je bilo jugoslo- kih državljanov 222, nem-7, italijanska 2, Ceha 2, Ižur 1, Bolgara 2, Američana Vseh nočnin jo bilo 12,390, icer nočnin ofl domačih dr-janov 12,125, od tujih pa V primeri z lanskim letom, je bilo skupno 1056 kopali-tfostov z 12,194 nočminami, bilo letos prirastka 182 go-s 1% nočninanii. statistike je razvidno, da je število kopaliških gostov »slo, vendar je število tujih vljanov padlo zaradi svetov neprilik. Število nočnin gle-ia prirastek ni skladno z lan "i nočni nami, kar je pripisa edanjim prilikam, ker so bili «i Kostje prisiljeni prekiniti nju v zdravilišču zaradi vpo-* njih samih ali njih družin-članov na orožne vaje, del-I>a tudi letošnjemu skrajno Kodnemu vremenu. ^ ^»tok kopaliških gostov od ledo leta napreduje ,kar je k. da so Dol. Toplice učinko-zdraviliice. Vendar je še no mnogo kvarnih vplivov, ki "ajo razvoj zdravilišča. Tako Velik nedostatek za razvoj ■yiiiií-a prometne razmere» b skrajno slaba cesta od že-rkp P«ftaje Straže-Toplice, J«' oddaljena od zdravilišča 5 . K'-r vozijo na tej prometni 1 dnevno težki z losom oblo-«w.»mobili in Pt v naslednjem poda jeste energije kakor smo jo imeli I mo ^ ¿lanku "Solidarnosti mi-pred 10 in več leti. Vsa čast žen-f-j, 0 raivoju demokracije." skam, ki so zadnje čase postale Daneg tive Vlli narodj podelje-precej aktivne z dopisovanjem, L j na države in država mora biti posebno še Theresa Dušak iz »o- LfcUpn(wt eneira a|j Več narodov, sednjega Oglesbyja. Le tako na- DrŽave so tvorevine jako stare-prej, Theresa! La datuma. Njih ureditev v raz- Seveda, novic je povsod ne- nih dobah je bila različna. In tukaj, samo dobrih je bolj malo. di ob tistih dobah so obstojale Zaželjene prosperitete še nI. Da- države z vladarji, to so monarhi-si je precej bolje kakor je bilo, je, in države z izvoljenimi pogin je vseeno še precej starih in mla- varji za neko dobo, to so republi-dih brez dela. Seveda, mlajši ke. V stari dobi so imeli večino-majo več prilike, da ga dobe; ma monarhije, ali bile so tudi re ako ga pa nikjer ne morejo do- publike. Od republik iz stare dobiti, so končno porabni pa za mi- be so pomembpe zlasti po svo-litarizem. S tem je sedaj še naj- jem napredku: fentčanska, grška bolje. Se vedno je treba ljudi za in rimska. V teh republikah je moritev drugih. Najlepše pa je narod imel več vpliva na državno to, da je treba Hcense za pobi- življenje, kakor v monarhijah janje zajcev in druge divjačine, starejše dobe. Ali republike so kakor tudi za ribolov, le za ubi- «« pokazale znatno bo j napred janje ljudi je ni treba. , «e monarhije. Posebno so 'se odlikovale s svojim napred Preljuba civilizacija, kje ti- kom. V vseh panogah človeške .. Z* VOJft4k? delavnosti so one imele najbolj volj denarja, le «a podiranje L , ft||te kaUor: v xnanostl, brezposelnih delavcev ga je knjiievnorttif UITjetnosti, stavb-malo in za mnoge sploh ni&K jtd Mm)R0 t(,h veUkih del, Menda ae ie ves svet na *lavo Leprav H0 W|a izvr4ena Več stole-postavil. *Well, ¿omagati se ne tjj pred na4im ¿ailovnjm 4l*tjem da. Je najbolje, da je človek ti-1 je obdria|0 do današnjega dne ho, ako neče biti "petokolonec , ,n tvor,jo BMtavai del največjih ali kakor se že tista pošast ime- tvorevin človeškega duha in de nuje v vojnem času. lavnoiti. Tudi vsa civilizacija da- Na društvenem polju smo bolj nainjih evropskih narodov, Je ia-počasni z napredkom, ker naAega *|a \z osnov, ki so jih večinoma naroda ni več iz Evrope in ga dali stari Grki. In celo stari Rim menda tudi ne bo nikdar več. hjani so dvignili svojo clvilizaci Kar nas je tukaj, že večinoma jo na teh osnovah, spadamo k eni ali drugi ali pa Ali stari Grki so ostali še bol, tudi k več podpornim organiza- pomembni v zgodovini po svoj cijam. Sem pa tam še priredi- družabni in državni republikan-mo kakšno zabavo, da se malo Lko-demokratični ureditvi. Ii poveselimo in pozabimo na kri- prav tej in taki ureditvi se naj že In težave. bolj pripisuje tudi sam napredek Dne 15. febr. bo priredil go- starih Grkov. Nikjer narod v sta: spodarski klub. SND maškerad- ri dobi ni imel večji vpliv na vse no veselico. Najlepše in naj grla dogodke državnega in 4ruiab-maškare bodo dobile dobre na- nega življenja kakor v star i,r> grade v gotovini. Torej ne poza- ¿1 Ji. Najboljši ljudje so prihaja-bite In v soboto zvečer gotovo H I* vrst naroda In dajal» svoje pridite v Slovenski dom. Žaba-Mke^sposobnosti v službo nam- in mlade da. Zaradi tega se je to stanje tki don lo^ftOc. za malo vstopnimi*. Tudi bo družabne in državne ureditve i vsega dovolj za lačne in žejne demokracija ali vla kot tudi za plesaželjne. Na to ve- davina ljudstva, selico uljudtKi vabi odbor vse ro-l Toda čeprav Je bila demokra no' Jake in rojakinje iz La Salla, Oglesbyja, Peru v a in Depueva. Pridite in zabavajte se med nami! Mat Vogrieh, 2. r -i» rr "\\*»lika uprava oma-' iliMij*ko zdravilišče' cija v oni dobi pri starih Grkih jako dovršena, bi vendar bilo zmotno misliti, da takrat nI bilo družabne neenakosti in krivic« Dovolj povemo, če rečemo, da so tudi ti Grki imeli sužnje, In sicer očitno. Suženj J« bilo tudi ljud stvo, 0 ne.Grld, Sužnji so vršil vlogo orodjs ali strojev. Delov ns sila so bili, pa tudi njih položaj in njih življenje sta bila tež ka in ponižujoča. To Je bila tem na senca tudi stare grške demokracijo, ki1 Je sicer dosegla visoko stopnjo dovršenosUT Težnja po ljudski vladavini se js morebiti najbolj pojavljala prvol tM*m krščanstvu. — Toda polagoma je bila zvedena s prave poti, In čeprav ifa vsi evropsk narodi sprejeli krščanstvo, se vendsr demokracija nI mogla u veljsvltl prt nobenem evropskem narodu niti «kozi stoletja, Ns mesto -ljudske vladavine se je u [trdila monarhistlčno-stanuvsks vladavina, Močnejša te*njs p<» ¡demokraciji se Je pojavila *«1e I teku osemnajstega stirfetja. znatni s« \srni uspehi «o t^lHjto. s#»*enl šele v devetnajstem stola t ju In sicer v njegovi drugI H' cija I. 1789. Ali te prve težnje po demokratični vladavini so se izražale pretežno v politični obliki, in šele pozneje so se razširile tudi na gospodarsko, kulturno-prosvetno in vse drugi» panoge ljudskega in državnega življenja. Proti monarhistično-stanovske-mu sistemu vladavine so zahtevali zagovorniki demokracije čim popolnejšo udeležbo ljudstva v soodločevanju in političnem ure-evanju države. In kakor ob jako velikih težkočah, so Ipak v osemnajstem stoletju v tem uspevali. Toda najprej na političnem po-u< Kot glavni isras tega uspe-a je bila uvedba parlamentarizma s splošno volilno pravico. Zu .o so se vršili boji več desetletij vseh evropskih deželah, ker so se temu trdovratno upirali mo-narhistični-atanovski predstav niki. Toda še prej, preden je bila končana barba za uvedbo politič ne demokracije, se je uvidelo, da prave demokracije ne more biti, te n« obseca tudi gospodursko, družabno in prosvetno-kulturno stran ljudskega življenja. To razširjenje pojmovanja zmisla in odra demokracije se je izvršilo najbolj pod vplivom socialistične znanosti. V zvezi s tem je nasta a tudi znanost o razredni sestavi družbe in stalnih bojih med družabnimi razredi. Prišlo se Je do prepričanja, da prav« demokra cije ne mor« biti vse dotlej, dokler so važna sredstva za proiz vodnjo zasebna lastnina In do der se ohranja neomejeni si stem kapitalistične proizvodnje In potrošnje, Tako sta nastal pravzaprav dve različni nazira nji o smislu In jedru demokracl je: eno meščansko kapitalistIč no in drugo delavsko-socialistič no. Ono prvo je imelo dolgo ča sa mnogo več pristašev, pravza prav do minule svetovne vojne In ono je obstojalo v tem, da Je dovolj, če obstojajo široke politi Čne svoboščine In pravice držav IJanov, toda se v temelje pri vat ne lastnine ne sme j>osegatl, na Imajo kollkršeifkolt obseg. Veli ko kupičenje kapitala in imovine v rokah posameznika se je srna tralo kot znak izredne sposobno stl in veljave teh |»osamexnikov in celo tudi kot važen pogoj splo šnega družabnega napredka. Socialističnemu razlaganju družab nih odnošajev se Je komaj posre čilo, da je dokazalo, da na teme IJu kapitalističnega sistema proizvodnje in potrošnje ne more bi ti prave demokracije. Prava demokracija obstoja v tem, da s« vsi ljudje podrede istim |sigo-jem političnega, družabnega, go-s|>odarskeg«, prosvatno-kultur nega in zdravstvenega življenja in to Je nemogoče v družbi, v ka teri vlada In odloča predvsem moč zasebne lastnine nad srac stvl za proizvodnjo. To uvideva nje Je polagoma prodiralo med š roke sk>je narodov In n« samo najemnih delavcev, tudi le pred svetovno vojno in po vojni se J« Ui Izpremanllo v splošno prepričanj«^ Kapitalistični sistem go-s poda rs fv a je ostal absolutna o-vira ne samo stvarni demokraciji, temveč tudi nadaljnjemu napredku sploh. Mislilo se je. da je v zadružnem sistemu odkrita pot In način, da s« j>o«r«dno kapitalizem potisne, in daje ustvari zadružna demokracija, toda kljub vsem imznanjem, ki se morajo dajati zadružnemu sistemu, stvsrna In popolna demokracija ne mfrre doseči, dokler obalojl tu-di svobodno kapitalisti« no gospodarstvo. Najiečjl uspehi so bili (Ni 1*1.poli dolženi na Danskem, v ftvedtjl to m Pinekepf, in potem še \ nekaterih dežekih. V Nemčiji in ftatiji so Ali po dru tum so se postavili teoretično proti kapitalizmu, toda so ga stvarno (»opolnoma ohranili. Ce« prav s« tam uvajajo v proizvodnjo in potrošnjo tudi gotove metode, ali te ite menjajo osnove privatn« lastnine sredstev za proizvodnjo, kakršna je v kapitalističnem sistemu. Ali naše trdno prepričanje je, da ae brez polnilne demokracije (politične, družabne, gospodarske, prosvetno-kulturne itd.), kakršno je predvideval doslej samo socializerfi, današnje omajano družabno ravnotežje pri vseh narodih ne da vipostavltl. Se manj V mogoč« vzpostaviti brez te ravnotežje v popolnoma oniajanem ravnotežju mednarodnih odnošajev ter iz-premeniti stanje trajne vojne nevarnosti v stanje trajnih mirnih odnošajev. Politična demo-racija sama zase še ni vsa demokracija, ali je ona bistveni pogoj sa ustvarit«v drugih oblik eniokracij«: gosisidarske, dru-abne, prosvetno-kulturne, zdravstvene.—Iz Delavske Politike. Nad ji aretirali 35Holandcev Bivai premier ae vrnil iz iiinanitva Haag, Holandaka, 8. febr. — Aretacija 35 prebivalcev v HiU versumu je bila naznanjena po nacijskih avtoritetah. Sledila je pretepu med jijiml In nemškimi ojakl, v katerem je bilo več ranjenih. Znamenja kažejo, da bodo sledile nadaljnje aretacije. Hilver-sum ima 72,000 prebivalc«v. Na-olji delujejo proti nasprotnikom v smislu načela, da so občine odgovorne za akcij« posameznikov. Vse morajo biti kaznovane za sabotažo in druge prestopka proti nacijsklm avtoritetam. Državljani morajo ko-operirati v vseh zad«vah a na-cijsko okupacijsko armado. laindon, 8. febr. — D«rok Jan De Geer, predsednik holandske vlade v izgnanstvu do zadnj«ga septembra, se Je vrnil v Holan-dljo, ki J« prišla pod Hitlerjevo oblast, In s tem prelomi) svečane obljube, s« glasi uradno poročilo, Na Holandsko j« dospel Iz LizlMine, Portugalska. Zadevno isiročllo Ja objavila holandska vlada v l^ondonu. D« G««r Ja zapustil Anglijo v aad-njani novembru s namenom, da oblšč« svoje otrok« v holandskl Vzhodni Indiji, Ko Je dospel v Lizbono, Je (»ledlral za dovoljenje povratka na Holandsko, da vidi svojo ženo, ki Je bila bolna, Holandska vlada mu ni hotela dati dovoljenja, toda on Je stvar ignoriral. Pisal jI J« I« pismo, v katerem j« naglasll, da se n« bo vmešaval v (Kilitlčne aktivnosti In da hoče žlv«t! na Ho-landskem kot privatni državljan. HUMOa Nepodkupljivi profesor Nekega dunajskega profesorja so se vsi kandidati bali zaradi njegovih dovtjpnih, toda strogih opazk, ki so marsikaterega kandidata sji«t za nekaj mesecev posadile h knjigam in skrlptam. Nekoč J« stal pred t«m profe-MH iem neki slušatelj, potomec prastar« avstrijska plemišk« družine, kater« člani so imeli na Dunaju razna visoka In odgovorna mesta. Kandidat |ia vseeno pri izpitu nI (Hikazal zado«tn«ga znanja. Nekaj časa j« profesor lioalušal njegovo jecljanj«, po-t le j je pa dobrovolno dejal: "Dragi grof, res ne morem pr«-prečiti, da vas ne bi cesar imenoval za predsednika vlade, vendar pa lahko to za nekaj časa m.......H I Mavec v tevaml Wright Aeronautical Cor*. York, prttéeka - direkcija, ki šc-v*d- Korporacija izdeluj« letala za aawrüke armaie. viel. Na«pomo Je, da Je nafrafjt1** i*tl. Tsm m, «siločno npr-na l«taMk« cilindre poudan k težnjam po demokrari-Iii demokraciji na splošno. Zlasti •jI dala v«llka francoska revolu-' proti politični demokraciji. Ali In slavni kandidat j« padel ,,. Zob za sob Nekoč sta bila ft«rasdruilj!va zaljubljenca. Vendar sta m po nek«j letih ljubezni nenadno sprla io rs/«lrl» JMftfc* Po Vil Istih sta se slučajno srečala na ne- kain plesu Prosil j<» ie rs pu**. ona p« ironično: • "Ali ste to res vi, aH J« bil to vaš brst. ki Je bil nek^č zaljubljen vame?" Njega ta strupena Ironija ni zmedls Odgovoril Je nanjo še Ulj laično "Res se več ne s|aiminjam te nadeve, morda Je bil pa tudi moj koče . . _ \ POL O M ROMAN /Z VOJNE L. 1870J, Emile zola pwWii Vladimir levstik '.f^^^^^BBFi-w? «M* ijßBi'" Ä*'"™ ^»»»»tatiiMeeseseiiMsiiiiiiiifciiiifcfcfctiSsriT rr ti»>>i>>>>t-rrrrrrrrriiiiir Milili liiifcMiMtMMiiMiyymiyi , (Se nadaljuje.) Radovednost je gnala Maurlca. da ae je privzdignil in pogledal, če ni tam nemara tudi Honore a svojim topom: toda rezervno topništvo je stalo zadaj, skrito za šopom dreves. "Strela božja!" je zarjul Rochas, "ali boste legli!" Maurice se še ni dobro iztegnil, ko je priž-vižgala nad njim granata. In tistih, ki so ji sledile, od tega hipa dalje ni bilo več konca. Meriti se je dalo le počasi; prve kroglje so padale onostran baterije, ki /e zdaj tudi pričenjala streljsU. Razen tega se mnogo granat sploh ni razletelo, ter jih je preatregla mehka zemlja; zato se je slišalo izprva neprestano roganje nad nerodnostjo teh prokle-tih zelježrcev. "Le poglejte," je dejal Loubet, "pokvaril se jim je, njihov umetni ogen/f "Stavim, da so gs poscali!" se je zareial Chouteau. Tudi poročnik Rochas se je vmešal v pogovor. "Saj vam pravim, da te mrhe ne znajo niti pošteno pomeriti s topom!" Takrat pa se je razpočila granata v razdalji deaetih metrov in pokrila kompanijo a prstjo. Dasi se je Loubet šalil in klical tovarišem, naj poiščejo v svojih telečnjaklh krtače, Je Chouteau prebledel in umolknil. On ša ni bil nikoli v ognju, prav tako ne, kakor Pache in Lapoulle ali kdorkoli Iz oddelka, izvzemši Jeana edinega. Nad njihovimi nekoliko kalnimi očmi so vzdrgetale vejice, in glasovi so prihajali tenki, kakor da so se zadrgnili v grlu. Maurice, ki se je imel še dokaj v oblasti, je poskušal opazovati; ni se še bal— kar ja mislil, da mu še ne preti nevsrnost; čutil je samo nekakšno neudobnost v trebuhu, dočim mu je glavi praznela in postajala nesposobna, u-stvariti vez med mislijo in mislijo. Pri tem pa ja njegov up celo naraščal, kakor narašča pijanost, od trenotks, ko se je moral zadiviti krasnemu redu čet. Bil je te tako daleč, da ni vač dvomil o zmagi, samo če bi mogli s bajonetom do sovražnika. "Cuj, čuj!" je zamrmral. "Tu je vse polno muh!" 2e trikrat je bil slišal nekaj kakor roj če-bal. "O ne," se je zasmejal Jean, "to so krogle." In zopet je šlo mimo kakor lahko brenčanje kril. Vss oddelek je v radovednosti obračal glava In s« zsnimal. Bilo je neodoljlvo, vojaki so savljali vratove in niso mogli ostati na me-atu. "Poslušaj," je priporočal .Loubet Lapoul-leu-u, norčujoč se nsd njegovo preprostostjo, "kadar vidiš, da leti krogla proti tebi, podrti samo prst pred nos: to rete zrak in krogla se obrne na desno ali na levo." "Ca jih pa ne vidim," je dejal Lapoulle. Strahovit smeh je izbruhnil okoli njegs. "Oh, kujon, da jih ne bi videl! . . . Odpri vendar oči, bedak! . . . Glej, tu je te eno — glej! tu je druga ... Ali je nisi videl? Bila je selena." In lapoulle je zavijal oči ter si držal prst pred nos. dočim je skušal Pache tipaje razpro-streti škapulir, ki ga je nosil na prsih, da ga izpremeni v oklep za cele prsi. v Rochas, ki je bil ostsl na nogah, je krlknil s svojim šaljivim glasom: "Otroci, nI vam prepovedano sslutirsti granatam, kroglam pa ni vredno, teh je preveč!" Ta hip je drobec granata razbil glavo nekega vojaka v prvi vratL Niti krika ni bilo ali iati; brizg krvi in možganov, to je bilo vse, "Ubogi človek!" ja dejal prosto seržant Sa-pin, zelo miren, daai vos bled, "kmalu pride drugi na vrsto!" Toda zdaj že ni bilo več razumeti drug drd-gega, in Maurice jo trpel predvaem od tega strašnega trušča. Soaednja baterija je streljala brez preneha, z neprestanim grmenjem, ki je stresalo zemljo; in krogljemeti, ki so trgali zrak, so bili ša neznosnejii. Ali jim je bilo še dolgo ostati tako, v tem zelniku? Še vedno niso videli ničesar, vedeli ničesar . . . Nemogoče si je bilo napraviti tudi le najmanjšo predstavo o bitki; ali je sploh pravcata, velika bitka? Nad ravno črto polj je spoznaval Maurice le okrogli, gozdnati vrh Hattoyskega griča, ki je strmel, še prazen, v veliki daljavi. Nikjer drugje na obaorju ae ni pokazal tudi le en sam Prus; samo .oblački dima so se dvigali in plavali za trenotek v sol nčnem blesku. In ko je okrenil glavo, je bil zelo presenečen, da vidi spodaj v majhni dolinici, zavarovani s strmimi bregovi, kmetiča, ki je brez naglice obdela val svojo njivo ter obračal plug, zaprašen z velikim belcem. Čemu bi izgubljal dan? Zato, ker se ljudje bijejo, vendar ne bo žito nehalo rasti, in svet ne bo nehal živeti. V neznosni nestrpnosti je Maurice vstal in z enim pogledom zopet zazrl Saintmengeške baterije, ki so jih obetreljevale, ovenčane z rdečkasto paro, in ja videl zlaati cesto, ki je prihajala iz Saint-Albert-a, vso črno od Pru-sov; bilo je neurejeno mrgolenje vsepoplavlja-Joče tolpe. A že ga je Jean zgrabil za noge ter ga potegnil na zemljo. "Ali si neumen? Toliko časa boš prosil, da res ostaneš na mestu!" - Tudi Rochas je zmerjal: "Ali boste legli ali ne? Kakšen hudič mi je prinesel te narode, ki se hočejo dati pobiti, ne da bi imeli povelje, naj se dado?" '^Gospod poročnik," je dejal Maurice, "vi tudi ne ležite." l "Ah, z mano je druga reč, jaz moram vedeti." Tudi kapitan Beaudouin je stal hrabro po-koncu, toda on ni razklenil ustnic; čakal je, brez vezi s.svojim moštvom, in teptal semintja, kakor da mu kri ne da zdržati na mestu. de vedno so čakali, ne da bi se kaj sgodilo. Maurice se je dušil pod težo svojega telečnjaka, ki mu je v tem ležečem, za dalje časa tako mučnem položaju mečkal hrbet in prsi. Moštvu so bili gorko priporočili, da naj šele v najskrajnejši sili pomeče telečnjake od aebe. "Cuj, ali nam bo minil ves dan takole?" je naposlel vprašal Jeana. "Nemara. Pri 8olferlnu — Um je bilo na repi nem polju — smo morali ležati pet ur s trebuhom na zemlji." \ Nato je dodal kot praktičen fant: "Zakaj se pritotuješ? Tu nam ni sile. Se vedno bo časa dovolj, da se podamo v večjo nevarnost. Vse po pravi vrsti! Ce bi se dali že od kraja vsi pobiti, bi jih primanjkovalo za konec." "Ah," ga je mahoma prekinil Maurice, "poglej vendar tisti dim, na Hattoy-u . . . Vzeli , j ao Hattoy; zdaj bomo šele pleaali!" (Dalj« prihodnjič) Skromna žena Napisal W. Uchtenberg I. I¿>na (sreča svojo prijateljico Alice, Jo burno objame): "Alice! Moja edina!" (Se na lepem začudi.) Alice: "Kaj pa ti J«?" lx»na (bleda, v odgovor samo dahne): "Nič ... nič mi ni . . . Ti imaš . . . Nov šal! Alice! Edina I Od kod imaš ta prekrasen, čudovit, kratko in malo očarljiv šal?" Alice (l»no presenečena pogleda): "Ampak Lona! Dragica! Strašno pretiravaš! Cisto pre-prost skromen šal ta dvajset šilingov. Mož mi ga je kupil." Lona (globoko vsdihne): "Takšnega moča bi tudi jaz rada imela!** Alice: "Amjiak Ix>na! Zdaj tr->iš že za občutki manjvrednosti, e svojemu Arturju rečeš le besedico, ti prav gotovo kupi še dosti lepši šal." Ix>na: "Nikoli si ne bi tipala zahtevati od Arturja kakšno razkošno stvar. Sam se |»a tudi nikoli ne spomni Kaj veš, d« sem tako skromna žena .. . In ds nikoli ne iiraiim nobene želje." Alice: "Da. to vem Vendar ae moraš pa te enkrat ¡znebiti svo- g pravijo veaelje, ki doatl stanejo." Lona: "Mlallš?" Alice: "Vem. In sdaj poskusit Kajti prepričana sem, da teh dvajaet šilingov za tvojega Arturja ni nič izrednega." II. Artur (se ta večer vrne izredno dobre volje domov): "Dober večer, dragica!" Lona (s tisto zadrego, ki jo človek občuti pred prav velikimi trenutki svojega življenja): "Dober večer, Artur . . . Kako si kaj?" Artur: "O. hvals! Izredno dobro! In ti?" Ix>na (nič ne reče, samo vsdih- „Artur (se za trenutek začudi, potlej pa dvigne njeno pobeše-no glavico in Jo nežno vpraša): "Kaj je moji mali ljubici?" I/ona (l»olestno): "Nič." Artur (zdaj že r^sno v skr-beh): "Pač! Saj vidfrt! Nisi tsk-šna kakor običajno! Priznaj!" (IN» odmoru, izpolnjenem s Lo-ninim mini kom. že telo nervo-sen) "I * I ¿»na (po ponovnem odmoru, oklevajoče): "O, nikar se ne prestraši. Artur! Saj ni dosti . . . mm ~ Pojdi h komandir,, bo dal sedem dni! Tako se vrstijo dru* -girti bolniki in zabušant, sih zabušanta laik kaj či od pravega bolnika — Gospodine kap^ grlu! Kad počne trav i meni počne rasti ovde la. — Dobro, iščeš ku£i. Tovariši so ae že hottfi smejati na ves glas, bil je resničen bolnik, kimi vprašanji in a jaška medicina ali zdrav kakor pravi naš novi prav t« I MHBHMauitr' - William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, izroča pogačo predsednika Rooaeveltu, ko ja proslavljal svoj 59. rojstni dan. Pogačo je darovala mednarodna unija Bakery & Confectionery Workers. je bojaaljivosti Maki ne tnajo Kes ne . „ . Samo majhna, maj-cenlti skromnih lena Kakor h na želja prav za prav "Kraanol Lona ima željo? In poleg tega še čiato majhno, majhno željo? 2e vnaprej je Izpolnjena. ToroJ? Na dan s to željo!" Lons (boječe): "Ampak potlej si boš mislil, da nisem skromna «ena in da nimam nobenega ozira na današnje težke čaae ..." Artur: "Ne. Prav ničesar takšnega si ne bom mislil. Samo ne vzdihuj mi več. In ne glej več v tla, kakor da bi tam ležala najina zakonska sreča." Lons: "Torej . . * Danes . . . Danas sem srečala prijateljico Allco .. . Njen mož seveda dosti več saaluži kakor ti... In ai kajpak majhne poaornoati do svoje žena dosti laže privošči . Artur: "Aha! Se mi že svits! Alice Je bile od svojegs možs deležne majhne pozornosti? Kajne r Lona: "Da." . . Artur: "In sicer?" ' Lona: "To je . . . Ne. tegs tli ne bom izdala ... tudi težko je naravnost teleti si majhno pozornost." Artur: "Pa mi vsaj namigni!" Una: "De.** (Dolgo moči, potlej, z odgovarjajočim gibom.) Nekaj za krog vratu . . * Artur Itako j ne razume): "Aha! Nekaj za krog vratu . . . t Po kratkem premišljevanju, nič več tako razigran, kakor v začetku): "Ze vem!Obesek! No seveda! Tvoja prijateljica Alica ima sicer bogataša za moža mašen kuli . . ." (Se popraska.) 'Toda — če tvoje srce tako hrepeni po tem — boš pač dobila obesek. Si zadovoljna?" Lona (molče maje z glavo). Artur: "Ne?" Lona: "Ne. Ker ni obesek." Artur; 'Tako? No, počakaj malo! Torej obesek ni ... Kaj more ženska še nositi za vra-om? To moram seveda uganiti, ker mora biti moja pozornost!" (Dolgo čaaa hodi premišljujoč po sobi sem in tja. neprestano nrmra predse), "Obesek ne . 'a vendar nekaj za krog vra-;u ..." (Na lepem se ustavi, nje-rova dobra volja je šla rakom ivižgat.) "Srebrna lisica! Za vraga! Alice ima zelo radodarnega moža! To moram reči! In tak šna prijateljstva so za nas može zmerom nevarna." (Začne »pet corakati po sobi sem in tja in čez trenutek postoji, zelo reono vpraša): "Ti torej hočeš srebr no lisico?" Lona (molče zmaje z glavo). Artur (že nekoliko jezen): Tudi ne! No, potlej res ne vem . . . Kaj, kaj, kaj za božjo voljo, utegnejo ženske noBiti za vratom? Zdim se že podoben te-epatu, ki mora iskati skrite predmete." Lona (začne jokati): "Nikar se ne trudi! Saj ne uganeš. In rajši se odpovem! Prostovoljno se odpovedujem." Artur (zelo razburjen): "Ne! i se ti treba odpovedati! Kajti zmerom nočem biti mož, kiga vsi (rugi zasenčijo. Dokazati ti hočem, da te prav tako ljubim! In najmanj tako kakor Alico njen mož. Čeprav sem, v primeru z nJim, feprač." (Napeto premiš-uje, njegove ustnice se neslišno premikajo). "Obesek ni . . . rebrna lisica ni . Obesek . . . Srebrna lisica ... Nekaj za krog vratu ... A ne srebrna lisica ... e obesek . . . Strašno! Se znorel bom!" (Na lepem zakriči): Lona!" Lona (se prestrsši): "Kaj ti e vendar?" Artur: "!x>na! Saj potlej je ahko samo že . . . No, hvala Bogu! Potlej je lahko samo še ¿j . biserna ovratnica ?" .Lona: (ta trenutek pomisli, pd^lej pa zardela meni): "Da!" Artur: "Lepo darilo! Toda proaim! Dobiš torej biserno ovratnico. Da ae ne boš čutila zapostavljeno za Alico." Ix>na (se mu obesi za vrat): "Saj sem vedela, da boš uganil, saj sem vedelf .,t V ambulanci ss. Pri vojakih je red. Navsezgodaj te kaplar celo apomni, da greš lahko "na lekarsko", če imaš kakšne težave. Ob tem pozivu človek premisli, ali ne bi kazalo poskusiti in ujeti vsaj kaka dva dni "poštede", kaikor se tej zadevi pravi. Sicer bog ve kaj s tem nisi dosegel, iz kasarne v brozgo ti pa vendarle ni treba . . . Če si na slabi nogi s kaplar-ji, jo boš celo skupil. Dober kaplar namreč "poštedarje" zelo o-brajta. Kadar jih ima nekaj po sobah, se te s hodniki in stranišči vred svetijo ko . . . Bolje je vsekakor, da si s tem važnim či nom v vojski v prijateljskih od nosih — potem imaš vsaj v stanju "stroge poštede" mir pred njim. Najbolj obiskana je ambulan ta, kjer vrši vojaški zdravnik svoj posel, cfb ponedeljkih in dnevih pred stražo. To se pra vi, če moraš zvečer na stražo, se za vsak primer še prej javiš na pregled, da ne bi slučajno ponoči omagal. To velja zlasti za rezerviste in neko novo, čudovito vrsto vzglednih" vojakov, imenovanih "tromesečerji". Gotovo ne veste, kam bi vtaknili ta nov pojav? Razumljivo, saj tega ni ti stari veterani ne vedo. V nji hovih časih te živali še ni bilo nikoli in nikjer. Poznali so in fanterijo, 'kavalerijo, artilerijo dragonce, huzarje in še marsikaj, na tromesečarje niso naleteli. To so tisti, ki do tridesetega leta niso služil) in ki so jih zdaj, v teh hudih dneh, poklicali na tromesečne vaje. Preden gre tekle tromesečpr na stražo, napravi prej vse obu pne korake, med katere spada zlasti lekarska. Ce ja «rhu tega še intelektualec, si pripravi vsega hudiča, tako da ga z največjo muko spraviš na teren. Njegovo kraljestvo so pisarne polkovnem štabu in razne podobne mišje luknje po vseh kotih Soba učenih tromesečarjev je leglo vseh bolezni. Vso noč slišiš samo kašljanje in stokanje ka kor tik za fronto. Številka 158, Jcjer se zbira "ova velika filozofij*". je pravi lazaret, diši pa po Eau de Cologne. Pozimi sem ta siromake obiakal v «tev. 168, pa so se mi zasmilili v dno srca. Upam, da so na koncu vežbe dobili vsi čin in odlikovanja za prestano trpljenje. Zdaj, v času rezerv, se torej različni tipi sbirajo ob pol o-smih okrog zdravnika. — G'spud ka peta na, grlo me boli. — Odpri usta in grgraj! — Aooo ... — Nič! — Pa nogo sem si ožulil. — Saj ni nikjer nič videti! — Pred enim letom sem v Murski Soboti komis mešal Od takrat wm rol^a boli .v'. - lani Je mešal komis. pa ga še letos roka bolil Izgini! .Ni ae mu posrečilo. Hudičevo sttan je danes stari! Zvečer bo treba na stražo, pa tak strupen mraz ¿o. — Gospod dohtar, želodec me boli. — Kako hodiš na strain? — Ja, tako . ., — Pokaži jeziki — Se danes smrdiš po vinu, požiralnik pijan! Seveda, ob ponedeljkih bi bil vsak bolan. Včeraj nisi bil bolan, ko si prosil za "dozvolo . . ." — Prosim za poštedo! opravki, Šaljivi kandidati Med kandidati na medica rtgorozih se znajde tu pa ti« di kakšen dovtipnež, ki * že' bolj s svojo duhovito^ kor s svojim znanjem. Tata bil tudi neki medicinec, ki a njegov profesor, slavni inten že pošteno namučil z vpr^ njem, kako bi zdravil srt* gino. Kakor hitro je kandidat vilno odgovoril, ga je pnj nestrpno vprašal dalje: "In kaj bi storili, če tudi» načinom zdravljenja ne bi i uspeha?" Naposled je kandidatu a kalo znanja, domislekov in j. ljenja in mirno je odvrnil: "Poklical bi na konzilij gospod profesor!" Ta hladnokrvni odgovor je fesorju tako ugajal, da je ki da ta nehal izpraševati in p pozitivno ocenil. All ate naročeni as da« "Proaveto"? Podpirajte mi TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt »padajoč» del> Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časniki knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatik«^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in r VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN! S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ¡sto Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarna Cene šmarne, unijnko dalo prva vrste Pilita po Informacija na naslovi S. N. P. J.PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweU 4904 Tam sa doba na šaljo tudi vsa astme na pojssnils CHICAGO, ILL. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa sklepa 11. redna kaavaadja aa lahko Baratt aa Hat Prest*» prištela eden. dva, tri. Mri aH pat ¿lasov la aaa drašiae k eai ssr* ninL Ust Pros vats ataaa aa vaa aaaka. aa člaae ali aečlaaa M* * aaa letno narečnlno. Kar »a ¿lani la plačala pri aaaamaata llJls tednik, aa Iba to prišteje k naročnini. TereJ eedaj al vareka, rs&a Je Ust predrag aa ¿lane 8NPJ. Ust Preaveta Je vaša lastslss S gotovo Jo v vsaki drnilni nekdo, U M rad «tal Ust vsak dss. Pojasnila:—Vselej kakor hitro kateri tak flanov preneha biti fl» 8NPJ, ali ¿e sa preasli proč od družina la bo sshtaval sam sraj * tednik, bodo moral Usti ¿lan la dotične družine, ki je tako sks* naročena na dnevnik Proeveto, to takoj nssnsniti uprsvnrttro HA In obenem doplačati dotično vsoto Usta Prosveta. Ako tags as »aa fcedsj mora opravniitvo anižati datum as ta vsoto naročniku. Cena Usta Preaveta lat *.M ........ Za Cleero ta Chicago Je| 1 tednih la.............. 1 tednika la.#... t tedalhe la............. 4 tedalhe la.•••«.«•••••• ' I tadaihov la............ Izpolnit« spodnji hapea. pH^ilU potrebna vsoto deasris aH M Order v pisma la si aarečlte Preaveto. Hat. U |e vaša laataiss.^ Za ZdraL država la K 1 tednih la. t tedaiha la S ilflHi lili eeaooaaaaea ^ in•oaooeeoeeee • tednihev la IM \M ......... ali Za Evropa Je.. M SJ» t« Ul PROS V ET A. SNFJ, 2SS7 So. Utmdale Ate. Chicago UL Prt Mona pošiljam naročnino sa list Prosvete t sot* ........... O Ims«..........•*,.»«.........,i»vL draštva It».«*" N»*!«- ........... Ustavite todalk la ga pri piši ta h moji ssročntni ad aledaflh H*» as|s draüne: - »••••««••.............,....,.,,,,,,,,,,.Ct draštvs št."""j I)..!.!.!,.,,.,,,,,.....„...MM...»..«».^ dmštVS It-..... .j ............»«.j»...j....................OL Mki š),ČL «TsÄra št*• , ■i*.........................................Driavav..•.••••••••••*" Noe ns rot sik....................Star ...........................