GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ŠT. 2. - CENA 10 DIN KRANJ, 4. JANUARJA 1960 Pred občnimi zbori sindikalnih organizacij Sindikalne organizacije se v teh dneh pripravljajo na občne zbore. O tem je tajništvo Okrajnega sindikalnega sveta že pred časom razpravljalo. Organizacije v ustanovah bodo začele z občnimi zbori že v januarju, medtem ko naj bi v gospodarskih organizacijah končali z zbori sele aprila. To pa predvsem zato, da bodo sindikalne organizacije lahko imele ob tej priliki v rokah tudi letne obračune o gospodarjenju v preteklem letu. To dejstvo bo precej prispevalo k temu, da bodo poročila in zaključki na občnih zborih čimbolj stvarni. Sindikalne organizacije so se v zadnjem času močno uveljavile. Od nekdanjih obrobnih skrbi okrog ozimnic, izletov in počitniških domov so se preusmerile na odločilna življenjska vprašanja našega delavstva — k proizvodnji, delitvi dohodka, nagrajevanju itd. Tako imenovana »akcija dveh tretjin* je na iniciativo sindikalnih organizacij široko poživila stanovanjsko in ostalo komunalno gradnjo v korist družbenega standarda. Prav tako so sindikalne organizacije začele razvijati vzpodbudne jše načine nagrajevanja po delovnem učinku. Ta akcija se je hitro razširila tudi na akcijo za povečanje produktivnosti dela, odkrivanja notranjih rezerv in s tem za stalni porast proizvodnje in tudi družbenega standarda. Na takih in podobnih konkretnih vprašanjih, ki so v zadnjem letu razgibale slehernega člana ko V. Ii novoletne poslanice predsednika republike Josipa Broza-Tita Vsem državljanom prisrčne čestitke za novo leto Pred našimi delovnimi kolektivi so prihodnje leto izredno pomembne naloge: da še bolj izpopolnijo sistem upravljanja, da izpopolnijo sistem nagrajevanja in da dvignejo produktivnost dela, od česar morajo imeti v prvi vrsti korist proizvajalci sami. Glede tega smo že dosegli izredno vidne rezultate v številnih podjetjih, vendar mora to zajeti vsa podjetja in vse kolektive. Razume se, da morajo kolektivi s pomočjo sindikatov pazljivo pripravljati mvajanj« norega sistema v prakso, pri čemer se lahko poslužijo izkušenj kolektivov tistih podjetij, ki so v kratkem času dosegli izredno dobre rezultate. Isto velja tudi za kmetijstvo. Lani smo v kmetijstvu dosegli izredno dobre rezultate, vendar moramo leta 1960 napraviti še večje korake naprej v kmetijski proizvodnji in s tem dokazati polno vrednost ukrepov, ki smo se jih lotili. Leta 1960 bomo investirali v naše gospodarstvo do sedaj največja sredstva. Stremimo za tem, da bi ta sredstva čim racionalneje izkoristili v namene, ki so jim namenjena I Vsako razsipanje ali širjenje investicij izven plana nam lahko povzroči le nove težave in lahko negativno vpliva na standard delavcev in naših državljanov sploh. Držvljanom in državljankam Jugoslavije, vsem delavcem v naših mestih in vaseh, naši mladini in najmlajši generaciji — pionirjem ter pripadnikom ljudske armade in varnostne službe najprisrčneje čestitam za novo leto 1960. J KUBANSKI ZUNANJI MINISTER OBIŠČE JUGOSLAVIJO Kubanski zuanji minister dr. Raul Roa bo 15. januarja prispel na obisk v Jugoslavijo, kjer se bo zadržal do 19. januarja. Ministrova 24-dnevna turneja po državah Evrope in Amerike, v kateri bo med drugim obiskal tudi Jugoslavijo, ima vljudnostni in privatni značaj. GRONCHI BO OBISKAL SOVJETSKO ZVEZO Predsednik italijanske republike Gronchi bo v petek, 8. januarja prispel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Spremljal ga bo tudi italijanski zuanji minister. Med obiskom v Sovjetski zvezi se bo predsednik italijanske republike trikrat sestal s sovjetskimi državniki. HRIB PRI REKI DRSI Kakih 10 km od Reke je začel v kanjonu Riječine drseti del hriba, kjer je po oceni strokovnjakov približno 400.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja. Kako so potekale zadnje ure starega in prve ure novega leta NOVO LETO JE TITO PRlCA- članov ZIS, Izvršnega sveta Sr-KAL V BEOGRADU bije, zveznih in republiških ljud- Predsednik Ljudske skupščine Poslancev ter mnogih po- lektiva^e treba pripravili tudi LR Srbije Jovan Vesehnov je MJfaSl^Sfffi lE sedanje občne zbore. Hkrati je bil gostitelj v srbski skupščini, lavcev -treba pripravljati predloge za no- kjer je v prijetnem razpoloženju ve odbore iz vrst najdelavnejšib predsednik Tito a svojo soprogo članov, da bi tako zagotovili na- m v družbi predsednika Zvezne daljnje uspehe sindikalnih organi- ljudske skupščine Petra Stambo- lića, podpredsednikov Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankovića, Rodoljuba Colakoviča in Mijalka Todorovića, predsednika Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije Svetozarja Vukmanovića, zaci). Važno je, da so vse priprave za zbore čimbolj konkretne, da obravnavajo tiste probleme, ki člane sindikalnih organizacij, oziroma delavce v nekem kraju, ustanovi ali podjetju najbolj zanimajo. S SEJE OLO KRANJ Za osnovna sredstva 245 milijonov dinarjev posojil Na zadnji lanski seji sta zbora OLO na ločenih sejah razpravljala in sklepala o organizaciji upravnih organov OLO in v zvezi s tem sprejela nekaj odlokov. Zboru proizvajalcev je pomen nove organizacije in sistematizacije obrazložil tajnik OLO Pavle Zupančič, okrajnemu zboru pa Ivan Bertoncelj - Johan. Zbora sta predlagane odloke v celoti sprejela. Nato sta razpravljala o perspektivnem programu turizma na Bledu. Z nekaterimi dodatnimi predlogi in pomi-sliki sla program potrdila. Obsežna je bila tudi razprava ° stanju v podjetju "Elan«. Poročilo o tvin jo podal predsednik ObLO Radovljica Jakob Eržen. Uvodoma jo povedal, da razpravo o bodočem statusu »Elana« Ro ni.so končano. Občinski ljudski ° sklonil ta sklep za nedoločen čas odložiti, kajti razmere mod P^enjenirnj podjetji sp se v tem Času spremenile. 1/. Ostalega doto poročila pa jo bilo razvidno, da se je »Elan« izvlekel iz naj-hu.i-še;.:, jn im;i pogoje za nadaljnji razvoj. Pretežni del za-log so že odprodali in ustvarili toliko sredstev, da bodo lahko Poplačali tudi anuitete. Pprtiembr n°jš1 do vi 'i j: i ve 111 tovsfci svet °kl';ijni zbor jc potrdil, oziroma •sprejel poročilo z nekaterimi pri- P°Trit5arni, medtem ko /■'><»• pto-j*vajalcev ni bil z njim zadovoljen in je zahteval tomeljltejšo finančno analizo. Na skupni seji Sta zbora raz-pI'avijaia še o predlogu Sveta za pl:,n in rinanee za fazdClrteV sredstev okrajnega investicijskega sklada za leto 1960. Predvideno je, da bo letos moč dati okoli 245 milijonov dinarjev posojil za osnovna sredstva iz okrajnega investicijskega sklada. Po predvidenem predlogu so odobrili okvirne kvote za posamezne panoge gospodarstva, in sicer .so predvideli po 60 milijonov za kmetijstvo, gozdarstvo in turizem ter obrt, 45 milijonov za trgovino in 20 milijonov za gradbeništvo. Nekaj pred dvanajsto uro je bila seja končana. Predsednik OLO Vinko Hafner je najprej opozoril odbornike na naslednjo sejo, ki bo predvidoma 12. januarja. Na dnevnem redu bo poročilo Sveta za šolstvo, nadalje poročilo o stanju v obrti in nekatera druga vprašanja, nato pa je voščil odbornikom in preko njih vsem volivcem kranjskega okraja srečno novo leto. -k splošno željo vseh je točno opolnoči stopil pred mikrofon predsednik Tito in zaželel vsem vso srečno v novem letu 1960. Kratkemu nagovoru je sledilo veselo rajanje, s prepevanjem partizanskih in narodnih pesmi. Kmalu zatem se je po dvorani zaslišalo »Kozaračko kolo«, ki ga je z drugimi plesal tudi predsednik Tito. Prvi ples v novem letu pa sta zaplesala predsednik Tito in njegova soproga. V zgodnjih jutranjih urah se je nato predsednik Tito s soprogo in nekaterimi političnimi in družbenimi predstavniki sprehodil po beograjskih ulicah. Povsod so ga meščani prisrčno pozdravljali in mu želeli srečno novo leto. Med sprehodom se je predsednik Tito s svojim spremstvom ustavil v kavarni »Maje-stic«. nato pa odšel v hotel »Metropol«, kjer se je zadržal v prijetnem vzdušju do zgodnjih jutranjih ur. IN NA GORENJSKEM... Na Javorniku pri Jesenicah je bila zadnjega dne v starem letu ob 11. uri večja slovesnost — odprt je bil nov parkirni prostor za avtobusno postajo pred vhodom v javorniško valjamo. Nov objekt je otvoril predsednik upravnega odbora Železarne Tone Pintar. Otvoritvi je sledilo množično zborovanje v valjarni, na katerem je predsednik delav skega sveta Franc Gašperin seznanil vse prisotne z uspehi Železarne v preteklem letu. S tem pa slovesnost še ni bila končana — sledila je otvoritev in ogled novih upravnih prostorov. V dvorani novega upravnega po- slopja je bila tudi slavnostna seja delavskega sveta, na kateri je imel ob jubilejnem letu jeseniške Železarne poročilo glavni direktor ing. Matevž Hafner. — Ob tej priložnosti so bili vsi člani delavskega sveta za evo je uspešno delo tudi nagrajeni. V Kranju je bil v zadnjih dneh v Prešernovem gledališču, v kinu »Storžič« in v spodnjih prostorih Doma JLA nepopisen živ-žav. Povsod so se vrstile prireditve za prireditvijo. Na sliki levo spodaj vidite cicibane in ponirje, ki z velikim zanimanjem sledijo filmski predstavi. Povsod pa jih je obiskoval dedek Mraz in dajal najmlajšim lepa darila — Za občane Kranja je posebno pomembna dograditev spodnjega dela Sindikalnega doma, kjer je vhod v kino »Storžič«. Prav tako kot v Kranju in na Jesenicah so bile tudi v ostalih krajih in mestih na Gorenjskem številne prireditve. Povsod so si prizadevali, da bi noč med starim in novim letom pričakali v najlepšem razpoloženju in da bi tudi otroci kar najlepše preživeli dneve, ko jih je obiskal Dedek Mraz. Število naročnikov našega lista zadnja leta stalno narašča. Največji skok, za 2468 naročnikov, pa je bil dosežen v letu 1958. Tako smo lani decembra tiskali skupno 10.534 izvodov »Glasa Gorenjske«, te dni pa že 13.002 izvoda. Tako postaja naš list eden najbolj branih pokrajinskih listov. Najbolj (za več kot 100 odstotkov) se je povečalo število naročnikov na Jesenicah. Veliko novih naročnikov pa smo dobili tudi v Železnikih, Žrreh in drugje. Na prvem mestu po številu nairočnikov je seveda kranjska občina, kjer prodajo v kolpor-taži in odpošljejo naročnikom 5080 izvodov »Glasa Gorenjske«. Na drugem mestu je občina Skolja Loka s 1715 naročniki, zatem Jesenice s 1495, Tržič 1235, Radovljica 1085, Bled 535, Železniki 430 in občina Bohinj s 492 naročniki. Naši izseljenci v Inozemstvu, fantje, ki služijo kadrovski rok in drugi bralci izven okraja pa imajo naročenih skupno 885 izvodov. Največji porast v števi-ul novih naročnikov smo zabeležili v zadnjih mesecih, odkar smo objavili, da bo list po Novem letu izhajal trikrat tedensko. Na sliki: takole prihajajo potiskane pole papirja — Glasa Gorenjske — iz tiskarskega stroja. Ob občinskem praznika občine Železniki Industrializacija Selške doline si utira pot V nedeljo, 10. januarja praznuje občina Železniki svoj občinski praznik. Ta datum so si izbrali v spomin na legendarno borbo za Dražgoše. Srdita borba Cankarjevega bataljona s tehnično in številčno nadmočnim okupatorjem v januarskih dneh leta 1942 je edinstven podvig naših partizanov, ki bo ostal zapisan v zgodovini naših narodov kot primer, kako se je treba boriti za svobodo domovine. 8. januarja tega leta so začele z vseh strani Dražgoš ropotati strojnice; 9. januarja je bilo slišati že prve strele iz topov; 10. januarja so nemške granate začele spreminjati gozdove in njive v strašno razdejanje in rušiti hiše tamkajšnjih domačinov; naslednji dan je začel švigati ogenj iz topovskih cevi že v zgodnjih jutranjih urah in 12. januarja prav tako. Nemci so izseljevali domačine. V istih dneh naslednjega leta (1943) so Dražgošanl množično odhajali v partizane. Nič manj kot 340 borcev je padlo iz občine Železniki, iz samih Železnikov pa 53. Ob občinskem prazniku smo obi- »Kateri so, 'tovariš predsednik, iskali predsednika občine Železniki najpomembnejši uspehi občine v tovariša ANTONA GOLJO in mu gospodarstvu in na področju ob- zasatvili nekaj vprašanj: (Nadaljevanje na 2. strani) lil skladih lit Zadnji ponedeljek minulega leta je bila na Jesenicah seja obeh zborov ObLO. Med drugim so sprejeli predlog nove organizacije in sistematizacije delovnih mest upravnih odborov ObLO, razpravljali o spojitvi nekaterih trgovskih in obrtnih podjetij ter rešili še vrsto drugih pravno-gospodarskih vprašanj. Sprejeli so tudi odlok o popisu in vrednotenju stanovanj ter od- lok o stanarini in hišnih skladih. Za območje jeseniške občine so določili valorizacijsko vrednost točke 450 dinarjev, sto let amortizacijske dobe z 10 odstotnim odpisom materiala in brez conskih dodatkov. O teh vprašanjih je bila dokaj živahna razprava v obeh zborih — zbora sta namreč zasedala ločeno. Medtem ko je občinski zbor sprejel vrednost točke 450 dinarjev, je zobr proizvajalcev predlagal za 10 dinarjev nižjo vrednost. Komisija za vsklajevanje sklepov pa je potrdila prvotni predlog, oziroma sklep občinskega zbora. Med 20 točkami dnevnega reda je bila zanimiva tudi razprava o ukinitvi prisilne uprave v gostinskem podjetju hotel »Razor« v Kranjski gori. Odborniki so dobili dvoje poročil, in sicer poročilo prisilne uprave o stanju v podjetju in poročilo tržne inšpekcije, ki pa sta si v bistvu nasprotni. 2e to dejstvo potrjuje, da se razmere v »Razorju« niso izboljšale in da ObLO, ko je imenoval prisilno upravo, ni imel najbolj srečne roke. Stanje je pravzaprav ostalo takšno kot takrat, ko je bila prisilna uprava imenovana. Kaže, da so vsi, od prisilnega upravitelja pa tja do skladiščnika, kdor je imel. le opraviti z materialom in sredstvi, imeli »Razor« kot objekt, iz katerega je treba izvleči kar največ v osebni prid posameznika. Med drugim si je na primer prisilni upravitelj dal izplačati za dobrih 14 mesecev skoraj 450.000 dinarjev dnevnic, ne da bi za to izstavil potrebno potrdilo; računi revizijskega zavoda v Ljubljani so znašali 423.000 dinarjev itd. Ni treb:i posebej obravnavati druge probleme, o tem bodo morali pač kolektiv in krajevni činitelji bolj razmisliti. Drugih »zdravil« za »Razor« pa trenutno ni, kot popolna kadrovska revizija in dobro vodstvo. -k Sovjetska mmž Indiji Sovjetska zveza je obljubila Indiji pomoč za tretji petletni načrt 1961—1965. Pomoč bo znašala milijardo 800 milijonov ru-pij. Težišče indijskega petletnega načrta bo na poljedelstvu in na razvoju industrije. 2 »GLAS GORENJSKE« MOTVAMJA POLITIKA 1« CtOSPO* Al STVO KRANJ, 4. JANUARJA 1960 5 seje ObLO Bled liilue pfiitti za wi Hjmi je V novih prostorih čevljarne »Ratitovec« v Češnjici V četrtek, 24. decembra je bila na Bledu 16. skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Bled ter 22. in 23. sejo občinskega zbora ter zbora proizvajalcev. Na dnevnem redu skupne seje so odborniki raxpravljali .n sklepali o nekaterih pomembnih gospodarskih in upravnih zadevah občine. Najdlje so razpravljali o predlaganem odloku o stanarini in hišnih skladih, dalje o programu turističnega razvoja na Bledu In o aktualnih vprašanjih gospodarskega in družbenega »življenja v blejski občini. Med prvimi vprašanji je občin- PRAZNIK V ŽELEZNIKIH (Nadaljevanje s 1. etr.) jektov družbenega standarda v preteklem letu?« »Na prvem mestu naj omenim otvoritev novih prostorov tovarne NIKO, ki pa v preteklem letu posebnih uspehov še ni zabeležila zaradi nekaterih težav s plačilom anuitet in s proizvodnjo. Zelo pomemben Ujspeh je nadalje dograditev Zdravstvenega doma, ki je že pod streho. Zanj so ljudje prispevali preko 5000 udarniških ur in dali okoli 400 kub. metrov lesa. Zdravstveni dom bomo v letu 1960 dokončno dogradili in opremili. Letos smo dogradili tudi nove prostore čevljarne »Ratitovec« v Češnjici, v katere so se iz prejšnjih, skrajno nehigienskih prostorov vselili v začetku decembra. Novi prostori še niiso povsem opremljeni. Razen tega smo letos elektrificirali tudi precejšen del oddaljenejših vasi, ki elektrike doslej še V Češnjici bedo prenovili obrate MUP Bruto proizvodnja se bo povečala za preko pol milijarde Medzadružno lesno-industrijsko podjetje v Češnjici se je razvilo iz nekdanjih žagarskih obratov v Selški dolini. V zadnjih letih je podjetje napravilo ogromen razvoj in se uveljavilo tako na domačem kot na tujih tržiščih. Tudi proizvodnjo je v marsičem preusmerilo zlasti v finalne izdelke, in tako izpolnilo smernice za razvoj lesne industrije) iz manjše lesne gmote ustvariti večjo vrednost. Med osnovne izdelke, ki jih to podjetje izdeluje, sodijo omarice za radio aparate, šivalne omarice, razne mizice, stojala za revije in podobno. Razen tega izdelujejo še nekatere vrste zabojev, sodove in podobno. Pred kratkim p« eo zaključili dogovor, oziroma sprejeli naročilo za več tisoč kosov vratnih polknic za Ameriko. Računajo, da bodo mesečno odposlali okoli 3 do 4 tisoč takih polknic. Zmanjšali pa bodo količino zabojev. Podjetje je vse leto dobro poslovalo in je letni plan že izpolnilo. Po planu so morali izdelati* za nad 543 milijonov dinarjev izdelkov. Bruto proizvodnja je bila letos za skoraj 10 odstotkov višja kot lani, čisti dohodek pa za nekaj nad 11 odstotkov. Takemu uspehu je veliko pripomoglo zanimanje kolektiva za proizvodnjo in pa nagrajevanje, ki je bilo mnogo vzpodbudnejše kot prejšnja leta. Letos po ustvarili na zaposlenega že 1,330.000 dinarjev bruto proizvodnje. Razpravljali so tudi o programu za prihodnje leto, ki bo še večji kot letošnji. Uprava podjetja je namreč pripravila investicijski program za rekonstrukcijo obratov. Za uresničitev celotnega programa bodo potrebovali nekaj nad 493 milijonov dinarjev. Ker bodo gradili etapno* bodo prihodnje leto porabili okoli 140 milijonov; dogradili bodo novo mi-zarno, naslednja lete pa še nov žagarski in sodarski obrat. Sedanji žagarski obrat je razbit v štirih starih žagah in je spričo tega neekonomičen. Podobno je s podar-stvom. Ko bodo omenjeni program izpolnili, bodo povečali bruto proizvodnjo od letošnjih 517 milijonov na 1,050 milijonov. Nekaj nad 70 odstotkov proizvodov bodo izvozili. Kakor so nam povedali, bodo pri rekonstrukciji sodelovali tudi Člani kolektiva in opravili skoraj vsa težaška drla. Obvezali so se, da bo vsak delal 50 ur. Ker je zaposlenih okoli 470 ljudi, bo prostovoljno delo pomemben prispevek kolektiva k rekonstrukciji podjetja. niso imele. Vendar nas na tem področju čakajo v prihodnjem letu še velike naloge. Tudi pri teh delih so prebivalci sami ogromno prispevali — za okoli 7,5 milijonov dinarjev smo nabrali samo lesa, veliko pa je bilo tudi prostovoljnega dela.« »In katere so najvažnejše naloge v občini v letu 1960?« »Kot sem že omenil, nap čakajo še velike naloge na področju elektrifikacije. Tu bomo porabili še približno toliko denarja kot letos. Elektrificirati moramo še celo Davčo, ZabTdo, Torko in Ravne. Naša najvažnejša naloga v 1. 1960 pa je rekonstrukcija podjetja LIP Cešnjica, kjer je zaposlenih 450 ljudi, ki delajo v skrajno neprimernih in nehigienskih prostorih. Predračun za rekonstrukcijo znaša 400 milijonov dinarjev. Rekonstrukcijo bodo izvajali več let, v etapah, zato tudi s predstvi ne bo takih težav. Dalje bomo v letu 1960 pričeli graditi dva stanovanjska bloka, ' enega za zdravstvene delavce pri novem Zdravstvenem domu, drugega pa bo za svoje delavce gradilo podjetje LIP. V tem letu bomo nadalje končali tudi z gradnjo ceste v Davčo, na novo pa bomo začeli graditi cesto v Martinj vrh (od Jesenovca naprej); če pa bomo imeli dovolj sredstev, bomo nadaljevali tudi z gradnjo cest Selca—Kolišče in Bukovica—Sterpnik. Velike naloge nas čakajo nadalje še na področju turizma in gostinstva ter kmetijstva. Investicijski program za novo gostišče v Železnikih že imamo. V izdelavi je tudi perspektivni plan razvoja kmetijstva in gozdarstva ne področju naše občine, s katerim bomo med drugim tudi reorganizirali doslej močno razcepljeno gozdarsko službo. V kmetijstvu pride za naš teren v poštev v glavnem živinoreja in sadjarstvo, poljedelstvo pa le v spodnjem delu občine. 75 odstotkov vseh naših površin pokriva namreč gozd, zato moramo gozdarstvu posvetiti tudi največ pozornosti in začeti tu s pametnim planskim gospodarjenjem.« -t V jeseniški Železarni odslej pet sindikalni! podružnic Pred nedavnim so imeli na Jesenicah ustanovne občne zbore sindikalnih podružnic novih gospodarskih enot jeseniške Železarne, dn sicer za enote topilnic, valjam, predelovalnih obratov, stiroj-no-energetske skupine ter glavne pisarne s pomožnimi organi. Z novim letom bodo namreč uveljavili novo organizacijo tovarne. Tej obliki po prilagodili tudi dejavnost političnih organizacij. V sredo so izvedli tudi volitve delavskih svetov za štiri gospodarske enote. V vsak delavski »vet so izvolili po 25 članov. Na ustanovne občne zbore so se sindikalni pododbori dobro pripravili. Na 27 občnih zborih so analizirali dopedanje delo sindikate v tovarni ter ostale probleme in izvolili delegate. Doslej je bilo namreč te mogli po njihovi krivdi, vam je dolina ista preostali dopust plačati. Vprašanje: S 1. januarjem 1959 je bil pri podjetju, kjer ste bili zaposleni, uveden premijski pravilnik in vam je pripadala premija z oziTom na vaše delovno mesto. Pri delitvi premije ste prejeli akontacijo za prvo polletje v višini 7000 dinarjev. Pri dokončnem obračunu pa vam niso priznali ničesar več, češ da ste sama zapustila delovno mesto pri podjetju in to z 31. avgustom. Odgovor: Premijski pravilnik je izdelan in prilagojen podjetju. V kolikor ste bili upravičeni na tem delovnem mestu do premije, vam ista pripada, ne glede na to ali ste z dne 31. avgusta zapustili delovno mesto. B. J. KRANJ Vprašanje: Ali vam pripada nadomestilo za zvišanje najemnine. Ste hišnik, imate stanovanje v ustanovi, za katerega plačujete najemnino. Odgovor: V kolikor kot hišnik plačujete stanovanje, vam pripade nadomestilo z« zvišanje najemnine v skladu z uredbo o izplačevanju nadomestila za povečano stanarino (Ur. list FLRJ št. 46/59) po predložitvi pismene izjave, da niste lastnik ali solastnik kakega drugega stanovanja in po predložitvi najemne pogodbe, iz katere se razvidi, da plačujete najemnino za stanovanje. M. L. RADOVLJICA Vprašanje: Učite se pečerske obrti že drugo leto. Mesečno nagrado dobite v višini 2700 din. Zanima vas, ali mara vajenec delati nadure in kako mu mora iste plačevati mojster. Odgovor: Po uTedbi o vajencih (Ur. list FLRJ št. 39/52) je vajen-oem prepovedano vsako nočno in nadurno delo. Ixjemome je po 11. členu zgoraj oitirene uredbe dovoljeno nočno in nadurno delo vajencem za posameine poklice oai-Toma obrti in v posamezjiih primerih, kjer se praktičen pouk n« more vrviti podnevi, republiški organ, ki je pristoje« za ljudsko zdravje in socialno politiko dovoli praktičen pouk ponoči, obenem pe določi tudi ure nočnega pouka. Vprašanje: Zanima vas, kdaj TELESNA KULTURA V vseh predelih, kjer je dovolj debela snežna odeja, so pričakali novo leto številni turisti, zlasti pa ljubitelji smučanja. Na Pokljuki je bilo okrog 200 gostov, Kranjska gora (na sliki) in Krvavec pa sta se v teh dneh spremenila v pravo mravljišče smučarjev HK JESENICE : HK TIGRENI (Oslo) 2:5 (1:1, 0:1, 1:3) Jesenice, 3. januarja. Sinoči je na Jesenicah gostovalo hokejsko moštvo Tigreni iz Osla (Norveška), ki je član I. norveške lige. V nelepi igri, ki je zlasti proti koncu postala surova, so zmagali gostje z rezultatom 5:2. Za domačine je oba gola dosegel mladi Tišler. Srečanje sta sodila Božič in Kaltnekar. Pogled na jeseniško drsališče In kratek potek srečanja: I. tretjina — igra je bila enakovredna, zato je bil tudi rezultat 1:1. II. tretjina — obe moštvi sta zaigrali borbeneje, vendar pa se je mreža zatresla le enkrat, in sicer so bili uspešni gostje. III. tretjina — borbenojst se j« stopnjevala do surovosti, v čemer so prednjačili gostje. S takšno igro pa jim je uspelo premagati domačine. Gledalci so bili z igro nezadovoljni, zlasti še, ker so .pričakovali hokej, kakršnega so pred kratkim videli v srečanju s Švedi. U. HK Železarna Jesenice : HK Zttrich (Švica) 13 :2 (4:1, 4:1, 5:0) V ENEM STAVKU V GA-PA je 1. januarja dosegel izreden uspeh mladi jugoslovanski smučarski skakalec Šlibar, ki je v hudi mednarodni konkurenci s skokoma 83 in 79 m zasedel tretje mesto; Jemc je bil šesti- Langus pa 13. Po ulicah Sao Paola je na tradicionalnem novoletnem teku ui-di letos zmagal atlet Osvaldo Su-arez, ki je progo 7400 m pretekel v 21:55,2; jugoslovanski atlet Su-botič je bil s časom 22:51,5 deveti. — V II. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Hastingsu je bil Gligorič spet uspešen — premagal je Heemsthona (Z. Nemčija); v prvem kolu je premagal velemojstra Uhlmanna. lahko izkoristite kot vajenec letni dopust in koliko dni vam ga pripada Odgovor: Po členu 15 Uredbe o vajencih (Ur. list FLRJ št. 39/52) imajo vajenci vsako koledarsko leto pravico do 30-dnevnega plačanega letnega dopusta med poletnimi šolskimi počitnicami in do 7-dnevnega dopusta med zimskimi počitnicami. R. J. KRANJ Vprašanje: Zaposleni ste bili 13 let pri finančno samostojnem ib-vodu, meseca avgusta ste menjali službo in ste se zaposlili v istem svojstvu pri drugem finančno samostojnem zavodu. Zanima vos, kje vam pripada 50% novoletne nagrada, ali pri prvem ali pri drugem zavodu. Odgovor: V skladu s 3. točko odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in zavodov javnih služb (Uradni list FLRJ št. 48/59) pripada novoletna nagrade delavcem in uslužbencem, ki so bili na dan 24. novembra 1959 v delovnem razmerju pri ustanovi ali zavodu. V vašem primeru vam bo izplačal novoletno nagrado zavod, kjer ste sedaj zaposleni. B. F. KRIZE Vprašanje: 1. oktobra letos vam je potekla učna doba, to je 3 lete in 15 dni. Tega dne jste vložili prošnjo za polaganje pomočniškega izpita in sedaj čakate na izpit. Zanima vas, ali vem od dneva prijave še nadalje pripada nagrade kot vajencu. Odgovor: V skladu s točko e) 17. člena Uredbe o vajencih (Uradni list FLRJ št. 39/52) učenje preneha, ko napravi vajenec zaključni izpit. Ker ste še vedno vajenec, vam do položitve pomočniškega izpita pripada nagrada kot vajencu. S. M. Tržič Vprašanje: Ali ima pravico zahtevati posestnik odškodnino za odvzem vode, katera teče po njegovem zemljišču. Vode ne bi odvzeli več kot za dve hiši, ker drugod vode ne morete dobiti. Odgovor: Ker gre v danem primeru za napeljavo vodovoda — komunalni objekt, se obrnite na Občinski ljudski odbor Tržič, gradbeni odsek, kjer bodo uredili odnose z lastnikom in vam izdali za to potrebno odločbo. VISOKO PRIZNANJE ORGANIZACIJAM RK NA GORENJSKEM V četrtek, 31. decembra se je na Gorenjskem končala ena doslej največjih prostovoljnih krvodajalskih akcij, ki jo je za potrebe transfuzijske postaje v Ljubljani organiziral OO RK Kranj skupno z občinskimi odbori in osnovnimi organizacijami RK. Ta velika in pomembna človekoljubna akcija, ki se je pričela 28. novembra v Skofji Loki in končala v četrtek v Cerkljah, je zelo dobro izpadla, saj je bil predvideni plan 5.000 krvodajalcev precej presežen, kljub temu, da v radovljiški in jeseniški občini ni bilo tolikšnega odziva, kot so pričakovali. Najbolje so se izkazali prebivalci Škofje Loke, Zirov, Železnikov, Bohinja, Bleda in Cerkelj, najslabše pa v Kropi v radovljiški občini se je prijavilo le 70 ljudi. - Za ta veliki uspeh je Glavni odbor RK Slovenije organizacije RK na Gorenjskem nagradil s posebnim pismenim priznanjem. -an ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV Na Jesenicah je bilo v torak posvetovanje ravnateljev strokovnih boI kranjskega okraja, ki so se ga udeležili ludi pomočnik sekretarja Sveta za šolstvo LRS to, variš Lipužič, Tepubliški inspektor tovariš Jalan, načelnik okrajnega tajnišva za šolsitvo Jože Vari in drugi. Na zborovanju so predvsem govorili o novem predmetu — družbeno ekonomski vzgoji. Sprejeli so sklep, da bodo novi predmet vpeljali na vse šole in ga poučevali povsod enako. U. V VELESOVEM NISO HOTELI ZAOSTATI Osnovna organizacija SZDL v Velesovem pri Cerkljah je za zaključek lanskega leta opremila sejno dvorano v novozgrajenem Zadružne mdomu z novim televizijskim sprejemnikom, ki so ga kupili s samoprispevki prebivalstva in s pomočjo nekaterih kranjskih delovnih kolektivov. Kako so bili TV sprejemnika v Velesovem veseli, je potrdila otvoritvena predstava, ki se jo je razen 140 otrok udeležilo tudi večje število mladine in odraslih. -an 4 »O L AS GORENJSKE« KRANJ, 4. JANUARJA 1960 Zapoznel« Novoletne m m m i c m Kajne, kako se svet hitro vrti! Kot bi ga vrgel čez streho, pa je leto pri kraju! In pri vsem tem je najbolj žalostno to, da si ob vsakem Novem letu za leto starejši! Ondan mi je urednik rekel: »Dragi Bodičar, za Novo leto naj bodo tudi Bodice novoletne! Ne bodi preveč pikolovec pa napiši kaj bolj veselega it tvoje popotne malhe!« To pot, sem si rekel, bom naredil kratek sprehod po Gorenjski, če so se ljudje kaj poboljšali. Navada je namreč, da Qb Novem letu državljani naredijo obračun svojega dela. Ta sprehod naj bi bil moj novoletni obračun! Pa sem že koj v začetku imel smolo. »V Kranjsko goro in Planico grem najprej pogledat,-« sem si mislil, »kako se smučarji pripravljajo na tekmovanja!-« Pa sej veste, star sem že in bolj slabo vidim, pa sem se vsedel v avtobus, ki pelje v Škof j o Loko. Napako sem opazil šele, ko je prišel k meni sprevodnik in hotel vozovnico, jaz pa jo nisem imel — in ne denarja. Doma sem pozabil denarnico — ali pa mi jo je Mrajana vzela iz suknjiča. Avtobus je ustavil, sprevodnik me je pograbil za ramena in me — s pomočjo noge — postavil na cesto. Znašel sem se tam nekje r Bitnjem, sam in nebogljen. Kaj zdaj? Avtostop! Tri ure sem dvigal roko in mahal vsakomur, kdor je prišel mimo, celo kolesarjem in mope-distom. Vsakdo mi je le prijazno pomahal v pozdrav — in že ga ni bilo! Končno je neki tovornjak le ustavil. Šofer me je vprašal: »No, očka, kam?« »V Kranj in potem naprej!« sem mu odgovoril in že sem sedel na mehkem sedežu poleg šoferja. Avto je bil star »kot zemlja«, nekoliko mlajši kot jaz pa verjetno vseeno. Vsepovsod okrog volana se je cedila neka čudna tekočina. »Lahko ponudim cigareto?« tem se mu hotel vsaj skromno oddolžiti za prijaznost. »Ne, hvala! Sicer kadim, toda v avtomobilu ne upam. Pa tudi vam ne priporočam! Saj vidite, da vsepovsod pušča bencin. Lahko se kaj vžge, potem bo pa hudič!« V Kranju me je zložil! Kaj sedaj? Domov ne grem, ker bom sdcer moral doma tudi ostati. Pri prijatelju sem si sposodil nekaj denarja — mislil je, da za dva deci! — in odšel na vlak, ki pelje v Kranjsko goro! Kupil sem vozovnico, potem pa se lepo zleknil na sedež in — zadremal. »Kaj pa ti tu. mrcina pijana!« sem še, na pol v snu, zaslišal sprevodnikov glas. Zahteval je karto. »Aha, za drugi razred! Kaj pa delaš tukaj?« Vsega tega nisem razumel! Kupil sem karto, navsezadnje pa se še peljati ne bom smel. Pa ni bilo tako hudo. Samo v drug vagon me je spremil ta »prijazni« sprevodnik in mi še celo poiskal prazen sedež, resda ne tapeciran, pa kaj zato, sedel sem pa le . .. Jesenice! Kranjska gora! Izstopil sem. Po želodcu mi je grozno »krulilo«. Lakota je sila neprijetna stvar! Izstopil sem, naročil kosilo in dva deci črnega! Pa glej smolo! Ko sem pojedel in popil — mej-duš — sem se spomnil, da mi je prijatelj posodil samo toliko denarja, da sem ga imel komaj za vlak. Kaj sedaj? Natakarici c debelo denarnico sem skušal dopovedati, da bom plačal drugič, pa ni nič pomagalo . .. Domov sem se pripeljal zastonj — z udobnim avtomobilom in s kratkim postankom v neki hiši na Jesenicah . .. Nihče ni zahteval od mene denarja za vozno karto, zadovoljili so se kar z — osebno izkaznico! Dragi bralci, oprostite, kako je s pripravami na zimska tekmovanja v Kranjski gori in Planici, tega ne vem. Smola pač! Pa drugič! Zdaj sem doma pri Marjani, od koder Vam voščim veliko sreče v novem letu 1960. Vaš Bodičar m KRIŽANKA ST. 46 Vodoravno: 1. rusko mesto severovzhodno od Voroneža, 6. zeljna veha, 8. miren, ravnodušen človek, 9. moško ime, 11. imeni začetnic podpredsednika naše zvezne skupščine, 13. krajevni prislov, 14. nemški filozof (Ima-nuel), 16. glavno mesto Tunisa, 19. večkrat tepe, 21. prebivalec Gronlandije. 1 2 3 4 5 7 5 m | 4 n 12 ii 1! RS r m H 17 ii 19 10 21 1 Navpično: 1. del glave, čutilo, 2. slog, 3. meketanje, 4. kemijski znak za aluminij, 5. svojilni zaimek, 6. začetnici priimka in imena ilirskega pesnika, 7. otok v Jonskem morju (Odisej), 10. ime junaka Sofoklejeve drame (sin tebanskega kralja), 11. za določen namen sestavljeno moštvo, 12. ime moške osebe v Reymontovem romanu »Kmetje«, 15. glasbeni izraz za »vsi« (fo-net.), 17. mutast, 18. hrvatski predlog, 20. sosedni črki abecede. CESTE V MAKEDONIJI Nad 3 milijarde dinarjev eo vložili letos v 122 km novih cest v Makedoniji. Prihodnje leto bodo zgradili 70 km cest I. in II. reda. TONE SVETINA LOVČEVA HČI Riše Milan Batista i. Na Slemenu pod Ostrim vrbom se je na zelenih vesinah, poraslih z redkimi macesni, obdanih s skalnimi čermi, pasla čreda belih ovac. Njih zvončkljanje je v ujetem ritma uspavajoče drobilo tišino visokogorskega sveta. Nad ozelenelim špičjem se je mogočno dvigala nedostopna skalna piramida Ostrega vrha, prepadna in o šil j ena kakor lemež. Vrb, obsijan od sonca, je vabil in hkrati grozeče odbijal. V kotlini so bili posejani pastirski stanovi. Veter se je igral s stebri dima in jih razblinjal. Dišalo je po mleku, maslu in siru. Po lovski stezi, ki se je vedno v manjših vijugah kačasto vila v strmo, razdrapano pobočje, je prihajal krepak, tršat mož s košato brado in zelenim lovskim klobukom ter velikim oprtnikom na hrbta. Puška mu je visela prek rame itn se pobliskavala v soncu. Z enakomernim, dolgim korakom jo je obiral v strmino in pot mu je oblival čelo. Večkrat je popravil ovratnik, poln soli za gamse. Za njim je z gibkimi koraki spešilo mlado, lepo dekle. Zagledalo se je bilo v trop gamsov v skalah in je zato nekoliko zaostalo. Bila sta lovec Jozelj in njegova hči Minka. Niže na pobočju, globoko spodaj, debelo uro hoda iz doline, je čumela njuna samotna domačija — Zaslap. Pravzaprav to m bila njuna domačija. Tujec je bil gospodar hiše in Jozelj je bil le njegov lovec. Ze precej vode je spršelo preko bližnjega slapa, ko jo je kupil od zapitega Slapnika tovarnar Gold-schmied in jo preuredil v svojo lovsko postojanko. Prav tisto leto je v hiši prvič zajokala Minka. Jozelj je bil kar malo razočaran, saj je pričakoval sina. ...... ....... i '4. Na grških otokih snemajo FERNANDEL Grški otoki v vzhodnem Sredozemlju — Krit, Rodos in Mikron os, se v zadnjem času spreminjajo v »prirodne filmske ateljeje«, kakor jih naziva neki producent. V letu 1960 bodo tu posneli več pomembnih filmov. Izredne lepote in kulturno zgodovinske ostaline so zelo privlačne za snemanje grških filmov. Večino le-teh bodo posneli v koprodukciji. Čeprav je grška kinematografija še mlada, je vendar svetu že zelo znana. Nekateri grški filmi, med njimi tudi »Štela« in »Poslednja laž« so prejeli celo mednarodne nagrade. Posamezni igralci, n. pr. znana grška igralka Melina Merkur!, so želi slavo tudi v inozemskih filmih. Grška vlada je pripravljena nuditi vrsto olajšav inozemskim producentom, ki bi želeli snemati filme v Grčiji. Teh pa je seveda dovolj, saj nudi ta dežela mnogo privlačnega in še neizkoriščenega za to zvrst umetnosti. Prav zaradi tega se v vaseh Rodosa v zadnjem času pogosto srečavajo znani ljudje iz filmskega sveta. Yul Bruvnner in Mitzi Gavnor snemata v vasi Lindon film »Iznenađenje«. Na istem otoku se pripravljajo na snemanje monumentalnega filma »Topovi Navarone« z glavnimi igralci Gregorv Peckom, Magnani in Anthonvjem Quin-nom. V prihodnjem letu bodo posneli film »Bitka pri Termo-pilah«. V filmu bo nastopala mednarodna filmska ekipa, v masovnih scenah pa več kot 4.000 grških vojakov. Film bo posnet v italijansko - ameriški koprodukciji. ..Kakršen skik - lik M Ameriški fotograf Phillip Hals-man si je omislil kaj nenavadno psihološko igro, ki jo imenuje »skokologija«. Le-ta se je spremenila v novo družabno zabavo, ki se je iz Združenih držav Amerike razširila tudi v Evropo. Phillip Halsman trdi, da se lahko s fotografiranjem skoka nekega človeka oceni njegov karakter. Ta ameriški fotograf, je izdal knjigo znanih »skakačev«. »Človek, ki skače, obvlada silo teže,« tolmači Halsman. »Ne more istočasno kontrolirati svoje gibe in mišice obraza in udov. Njegov« maska izgine in vidimo le njegov jaz.« V njegovi knjigi so med drugim tudi sliko znanega fizika dr. Roberta Oppen-heimera, podpredsednika Združenih držav Amerike Richarda Nixo-na, angleškega pisatelja Aldousa Huxleya in znanih filmskih igralcev: princeze Grace Kelly, Brigitte Bardot itd. Na sliki vidite filmskega komika Fernandela. »So ljudje, ki z močnim mahanjem rok skušajo pomagati nogam, da lahko skočijo,« piše Halsman. »Popolna mobilizacija mišic kaže, da je karakter tega človeka v tem, da se hoče ves posvetiti nekemu cilju.« Njegov obrz potrjuje to izjavo. NAD 54.000 MOTORNIH KOLES Koprska tovarna TOMOS bo v letu 1960 izdelala nad 54 tisoč motornih koles. S to tovarno sodeluje okrog 40 industrijskih podjetij. Ze zdaj imajo naročil za nad 110.000 motornih koles ali za dvakrat več kot jih bodo lahko prihodnje leto izdelali. Blejska razglednica — dela pri kanalizaciji so v polnem teku (Foto Kocjančič Anton) Analiza situacije me je pripeljala do takih zaključkov. Edini prostor, kjer sme prebivalec mesta delati vse, kar hoče, in da ga o tem nihče ničesar ne vpraša, so osebni prostori. Tam bi bil lahko postavljen celo dvovalovni prisluškovalec. Navada, da ima človek v osebnih prostorih popoln mir, je tako upoštevana, da prestopnika nihče ne bi niti opazil. Sekcijski osebni prostori pa so zelo blizu Elijahovega stanovanja, torej oddaljenost ne bi predstavljala ovire. Lahko bi bil uporabljen navadni prenosni model prisluškovalca. Odšel sem torej v osebne prostore, da bi stvar razjasnil.« »In kaj si našel?« je hitro vprašal Balev. »Nič, Elijah. Niti sledu za prisluškovalcem.« »Gospod Balev,« je povzel dr. Fastolfe, »ali vam zveni to kot dovolj dober razlog?« Baley se je bil že popolnoma otresel negotovosti. »Morda,« je počasi začel »bi lahko bil dovolj dober razlog, vendar pa še zdaleč ne popoln. On seveda ne ve, da mi je žena povedala, kje in kdaj je zvedela. To, da je robot, je zvedela takoj, ko je stopila iz hiše. Toda tedaj je glas o tem krožil po mestu že nekaj ur. Potemtakem se dejstvo, da je robot, ni moglo zvedeti po prisluškovanju najinemu sinoćnjemu pogovoru.« »Toda robotov odhod v osebne prostore je vendarle pojasnjen,« je dodal dr. Falstofe. »Nekaj pa vendarle še ni jasno,« je žolčno povzel Baley. »Kdaj in kje je prišlo na dan, da je to robot? Kako so ee začele širiti vesti, da Je vsemirski robot v Mestu? Kolikor vem, sva vedela o tem le komisar Emderby in ja/. in o tem nisva govorila z nikomer. Komisar, ali je kdo v odseku vedel za to?« »Ne,« je zaskrbljeno odgovoril Enderby. »Niti mestni načelnik ne. Samo midva in dr. Fastolfe.« »In on,« je poudaril Baley in pokazal s prstom robota. »Jaz?« je vprašal R Daneel, »Da, ti.« »Saj sem bil ves čas s teboj, Elijah.« »Ne ves čas,« je besno odvrnil Baley. »V osebnih prostorih sem se zadržal kake pol ure, morda celo več in šele potem sva šla v moje stanovanje. V tem času nisva imela stikov in tedaj si ti dobil zvezo s svojo skupino v Mestu.« »S kakšno skupino?« »Kakšno sknpino?« se je zaslišal Enderbyjev glas kot odmev. Baley je vstal s stola in se obmil k trimenziovlzijskemu sprejemniku. »Komisar, prosim te, da pazljivo prisluhneš. In povej ml, če se s čem ne boš strinjal. Glas o umoru Je prišel na dan v čudni sočasnosti s tvojim obiskom v Mestu Vsemircev, kjer si imel sestanek z umorjenim. Pokazali so ti telo nečesa, kar bi lahko bilo človeško bilje, toda truplo je izginilo ln podrobnejša preiskava je onemogočena. Vsemirci trdijo, da je morilec Zemljan in to trditev opirajo le na predpostavko da je prebivalec Mesta zapustil Mesto in prišel k njim čez odprti prostor — ponoči ln sami Sam veš, da je vse to precej neverjetno. Potem pa pošljejo v Mesto takoimenovanega robota, da ga sprejmejo. In prva robotova akcija je, da grozi ljudem z revolverjem. Druga, da raztrosi po Mestu, da je prišel k nam vsemirski robot. In glasovi so tako precizni, da mi je Jessle povedala, da je znano celo to, da robot sodeluje s policijo. Vse kaže, da bo kmalu med ljudmi tudi to, da je robot rokoval s tistim revolverjem. Morda pa že na kvaščevih farmah in v hidroponskih centralah Long Islanda govorijo, da hodi po Mestu robot-morilec« »To ni mogoče. Ni mogoče,« je zastokal Enderby. »Je mogoče. To se ravnokar dogaja, komisar. AH ne razumeš? V Mestu zares obstoja tajna organizacija, toda vodijo Jo od tod, iz Mesta Vsemircev. Vsemirci so si zagotovili pot, po kateri bodo takoj raznesli glasove o umoru. Želijo si uporov. Želijo da bi meščani napadli Mesto Vsemircev. Kolikor slabše bodo tekli dogodki v Mestu, toliko bolje bo zanje — ln vsemlrske ladje bodo prišle ln zavzele mesta na Zemlji.« Dr. Fastolie je popolnoma umirjeno rekel: »Pred petindvajsetimi leti smo imeli vzrok — upor ob Pregradi.« »Toda tedaj niste bili pripravljeni. Zdaj pa ste.« Baleyu je srce noro razbijalo. »Pripisujete nam zelo prefinjeno zaroto, gospod «aley. Toda, če bi želeli zavzeti Zemljo, bi lahko storili to na mnogo bolj ppreprost način.« »Nemara ne, dr. Fastolfe. Vaš takoimenovani robot mi je povedal, da so mnenja o Zemlji na Zunanjih Svetovih zelo različna. Mi- slim, da je vsaj to povedal po resnici. Nemara osvajalne vojne vaši ljudje ne bi sprejeli preveč navdušeno. Morda je bil potreben prav tak incident. Dober incident, ki bi obrnil javno mnenje proti nam.« »Na primer umor? Mislite to? Priznati morate, da bi moral biti umor v takem primeru insceniran. Menda vendar ne mislite, da M mi zares ubili človeka za voljo Incidenta?« »Napravili ste robota, ki Je bil podoben dr. Sartonu in streljali gvanj. Ostanke ste pokazali komisarju Enderbyju.« »Ker smo torej uporabili R. Daneela,, da je personlficiral dr. Sar-tona v lažnem umoru,« je nadaljeval dr. Fastolfe,« moramo zdaj uporabljati dr. Sartona, da igra vlogo R. Daneela v lažni preiskavi umora.« »Točno. Vse to vam govorim v prisotnosti priče, ki ni prav tukaj i«n ki je ne morete odstraniti, a Je dovolj pomembna, da JI bo verjela uprava Mesta in tudi VVashington. Pripravljeni bomo na vaš prihod ln vemo, kakšni so vaši nameni. Ce bo potrebno, se bo naša vlada obrnila naravnost na vaše ljudstvo ln mu pojasnila, kako stojijo stvari. Ne verjamem, da bi lahko ostala taka medplanetarna agresija nekaznovana.« Fastolfe je odločno odkimal I glavo. »Prosim vas, gospod BalcVi nerazumno govorite. Zares Imate čudne misli. Poskušajte mirno misliti, da je R. Daneel zares R. Daneel. Misliva torej, da Je to zares robot. Ali ne bi bilo potem naravno, da je komisar Enderby vid'"' mrtvega dr. Sartona? Težko bi bilo verjetno, da je bil to neki tretji robot. Komisar Enderby je bil zraven pri konstrukciji R. Daneela i" lahko nam zaqotovi, da obstoja samo en tak robot.« »Če ismo že pri tem,« je trdovratno nadaljeval Baley,« naj p*»" vem, da komisar ni strokovnjak za robotiko. Vi imate lahko celo zbirko takih robotov.« »Obvladajte se ve-ndar, gospod Baley. In če je R. Daneel zareJ R. Daneel? Kaj torej? Ali ne bi v tem primeru vsa vaša zgradi"1 padla v vodo? Ali bi imeli potem še osnovo za verjetnost v popo1' noma melodramatično in nemogočo inedplanetamo zaroto, kakršn" ste skonstruirali?« »Ce bi bil robot! Toda jaz pravim, da je človek!« »Slvari vendar niste raziskali, gospod Baley,« je rekel Falslofe. »Da bi se robot, pa celo zelo huuranoidni robot, razlikoval od M<>' veškega bitja, niso potrebne negotove dedukcije i/ malenkosti, ki jih stori ali i/ejovori. Ali ste, na primer, poskusili zabosti iglo v R. Daneela?« »Saj?« je obstal Raley z odprtimi usti.