METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo KmetlJsRe družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaradunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na i u strani 200 D, na >/, strani 100 D, na . strani 35 D Vsaka beseda v .Malib naznanilih* stane 25 para, najmanj pa skupaj 6 D. Urejuje Viljem Rohrman. Založba Kmetijske družbe za Slovenijo. — Tisk J. Blasnika nasledn. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski drulbl za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. št. 24. Ljubljana, 31. decembra 1923. Letnik XL. Obseg: Vsem udom Kmetijske družbe za Slovenijo! — Sklic rednega občnega zbora. — Mokre kmetije. — Skrbimo za potrebna semena. — Merjasci žlahtnih pasem. — Šmarnica kot podloga. — Zatiranje vran. — Gospodarski in gospodinjski zimski tečaji. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Ocena knjig. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. vsem udom kmetijske družbe za slovenijo! Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, je razpustila z odlokom z dne 12. decembra 1923., št. 37.346., glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo z naslednjo utemeljitvijo: Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se ima vršiti vsako leto vsaj enkrat. Že v seji glavnega odbora dne 20. junija 1923. je bilo sklenjeno, da se ima vršiti za 1.1923. občni zbor dne 8. novembra 1923. Vkljub temu sklepu pošlo vodeči I. podpredsednik prof. Jarc tega zbora ni sklical, kar bi bil po pravilih moral storiti. S tem je prof. Jarc omalovaževal sklep glavnega odbora In kršil družbena pravila. V seji glavnega odbora dne 6. novembra 1923. je II. podpredsednik Pipan zaraditega interpeliral L podpredsednika Jarca in ta mu je odgovoril, da se bo o tem obravnavalo pri prihodnji točki. Do tega pa ni prišlo, ker je nekaj odbornikov odšlo in je prvi podpredsednik predčasno sejo zaključil in odšel. Večina odbora je pod predsedništvom II. podpredsednika Pipana vkljub tej zaključitvi še nadalje zborovala in napravila sklep, da se ima vršiti občni zbor dne 16. decembra 1923. V seji večine glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo dne 14. novembra 1923. je večina odbora odvzela I. podpredsedniku prof. Evgenu Jarcu v njegovi odsotnosti in proti njegovi volji predsednikove funkcjie ter jih prenesla na II. podpredsednika Ivana Pipana. Ker je bil za tak ukrep glede na § 12. družbenih pravil kompetenten edinole občni zbor, so se s tem činom očito kršila družbena pravila. Pokrajinska uprava je poskusila spor mirnim potom rešiti, pri tem pa ponovno izjavila, da sta tako prof. Jarc kakor tudi večina glavnega odbora s svojim postopanjem kršila družbena pravila. Vendar se ni smatrala za kompetentno, da bi z upravnim ukrepom odločila o tem sporu, temveč se je postavila na stališče, da ima o tem sporu razsojati razsodišče po § 35. družbenih pravil. Večina glavnega odbora pa je odbila poskus poravnave v zmislu družbenih pravil, trdeč, da spada stvar v kompetenco občnega zbora, ter vztrajala na nelegalnem stanju, povzročenem na imenovani seji. Po ponesrečenih ponovnih poravnalnih poskusih ni pričakovati, da bi se družbeni občni zbor v sedanjih razmerah mogel legalno vršiti, tudi je nevarnost dana, da vsled nerešenega vprašanja družbenega predstojništva zavlada v družbenem poslovanju nered in brezvladje. Kmetijska družba za Slovenijo ne predstavlja navadnega društva, ampak je zadobila vsled po vsej Sloveniji razpredene organizacije značaj prevažnega narodno-gospodarskega zavoda. Ker je torej vjavnem interesu, da se osigura temu zavodu še nadalje redno izvrševanje njegovega statuarnega delokroga, je Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, primorana, da razpusti glavni odbor Kmet. družbe za Slovenijo, ter je imenovala za upravitelja tekočih poslov gospoda Franca Župneka, vladnega svetnika pri Pokrajinski upravi v Ljubljani. Vladni upravitelj ima nalogo, da prevzame vse agende in tekoče posle ter da posebno potrebno ukrene, da se skliče pravilno družbeni občni zbor najkesneje v drugi polovici meseca januarja 1924. Redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo je razpisal podpisani vladni upravitelj z odlokom z dne 15. decembra 1923., št. 1807, na sredo, 30« januarja 1924. ob enajstih dopoldne v dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. S tem dnevom, ko se izvoli predsednik, I. in II. podpredsednik in novi glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo, .se dovrši tudi delovanje vladnega upravitelja in preide nadaljnje vodstvo družbe na novo izvoljeni glavni odbor. Povdarja se, da se vrši ta občni zbor za poslovno leto 1923. ter da se družbenega občnega zbora dne 30. januarja 1924. smejo udeležiti le oni dele-gatie podružnic, ki so bili pravilno izvoljeni na podružničnih občnih zborih I. 1923., oziroma, ki bodo v zmislu § 31. točke 6. družbenih pravil pravilno izvoljenih na občnih zborih, sklicanih v »Kmetovalcu" do dne 15. januarja 1924. na podlagi števila udov od 31. marca 1923. Vladni upravitelj Kmetijske družbe za Slovenijo: Franc Župnek, vladni svetnik. Temeljem odloka pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, z dne 12. decembra 1923., štev. 37.346., sklicujem redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo v zmislu točke 13. družb, pravil za posl. leto 1923. za sredo, 30. januarja 1924. ob enajstih dopoldne v dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. I. Prva točka dnevnega reda tega občnega zbora je: Volitev predsednika, 1. in II. podpredsednika, 18 odbornikov in dveh pregledovalcev računov po določilih 1. odstavka § 18. od deželne vlade odobrenih pravil. Volitev, izvzemši za računske pregledovalce, se bo vršila s posebnimi glasovnicami, ki se bodo izdale v barvi poverilnic in doposlale delegatom. Veljavne so samo one glasovnice, ki nosijo žig vladnega upravitelja (vladnega komisarja). Na glasovj nico je napisati ime, priimek in bivališče oseb, ki jih vsak voli. II. Nadaljevanje sporeda ob petnajstih popoldne: 1. Poročilo predsednika (eventuelno vladnega upravitelja). 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v letu 1922.- 3. Predložitev družbenega računa za 1. 1922. 41 Proračun za 1.1924. 5. Obravnava o predlogih glede izpremembe družbenih pravil. 6. Obravnava o predlogih podružnic. 7. Obravnava o predlogih v zmislu točke 2. in 3. § 12. družbenih pravil. v L j u b 1 j a n i, 15. decembra 1923. Vladni upravitelj (komisar) Kmetijske družbe za Slovenijo: Franc Župnek, vladni svetnik 1. r. Mokre kmetije. Naše kmetije trpijo marsikje zaradi preobilne talne moče ali zaradi kamenitosti zemlje ali pa zaraditega, ker je rodovitna plast zemlje pretanjka in leži na samem produ. Vse to so velike hibe za uspešno gospodarstvo. Koder se morajo kmetovalci boriti s takimi ovirami in neprilikami, tam je otež-kočeno vsako gospodarjenje, povsod tam se ponavljajo leto za letom zdaj večji zdaj manjši gospodarski neuspehi. To velja še posebno o mokrih legah. Take mokre kmetije trpe vsako leto škodo. Navzlic vsemu trudu in prizadevanju ne pridejo gospodarji do povoljnih pridelkov. Ne le, da so ti pridelki vobče bolj pičli, so tudi manj varni in manj vredni. Preobilna, stalna moča v tleh zadržuje in znižuje vso rodovitnost zemlje. Zato nastaja resna potreba, da se prostori osuše in dvignejo v svoji rodovitnosti. Zakaj bi trpeli škodo, ki se godi leto za letom po takih mokrih legah, če se dajo take lege popraviti in osušiti? Ob dobri volji in skupnem nastopu prizadetih posestnikov bi se dale take mokre lege marsikje privesti do večje rodovitnosti in večje vrednosti. Trebalo bi le skupnega in vzajemnega dela vseh prizadetih. Zal, da manjka pri nas tiste vzajemne združljivosti, ki je v takih primerih potrebna, in da manjka tudi vnetih mož, ki bi bili sposobni in voljni nositi zvonec v takih zadevah in ki bi hoteli zastaviti svoje sile v prilog svojim prizadetim sosedom. Pri nas izgleda, da bi morali biti vsi posestniki, ali še bolje rečeno, vsa občina z vsemi svojimi občani enako prizadeta po takih naravnih neprilikah, kakor je preobilna talna moča, da bi se zganili in zavzeli eden za drugega in da bi vsi skupaj nastopili za tako osuševanje. Kakorhitro je namreč le ena skupina in še ta različno prizadeta, pa so že interesi tako razdvojeni, da je konec skupnemu nastopu, pa naj je korist osuševanja še tako očividna in važnost osuševanja še tako velika za splošnost. Ta interesna razcepljenost je veliko kriva, da ne pridemo naprej, pa naj se gre še za tako važna izboljševalna dela po naših kmetskih občinah. To se mora obrniti na bolje! Tudi pri nas je treba, da začnemo z vzajemnim in skupnim delom odstranjevati ovire, ki nam zadržujejo uspešni razvoj kmetijstva. Prav sedaj je čas, da razmišljamo o takih iz-boljševalnih delih povsod tam, kjer smo jih potrebni in kjer se dajo z združenimi močmi izvesti. Proč s preobilo močo z naših zemljišč, ki dela tako veliko kvaro od leta do leta! Mokre kmetije treba osušiti, da pridemo tudi po takih legah do bolj uspešnega gospodarstva! R. Skrbimo za potrebna semena! Sedaj je čas, da storimo vse potrebno za pravočasno priskrbo semena. Prevdariti je treba, katero domače seme bo treba zamenjati in koliko semena bo treba od ztuiaj dobiti in naročiti. Pravočasna priskrba najboljšega semena je danes ena najvažnejših nalog vsakega kmetovalca. Posebno velja to za vsa kupavna semena, kakor so deteljna in travna semena, pesno seme itd. Važno je, da prevdarimo, katero domače seme kaže premeniti in zamenjati z boljšim semenom, ki ga lahko dobimo pri enem ali drugem sosedu ali iz bližnjega kraja. Na vse to je treba danes veliko večjo pažnjo polagati, ako hočemo, da se naši pridelki izboljšajo, kajti na semenu je veliko ležeče, kako se pridelki obračajo. Če ima sosed lepše žitne pridelke, kakor jih imaš ti, potem skušaj svoje seme premeniti in dobiti od soseda, vsaj toliko, da prideš do semena. Na ta način si moramo pomagati pri eni in drugi rastlini, da pridemo do boljših uspehov. Seveda je predvsem važno tudi to, da odbiramo sami najboljše blago domačega pridelka za seme in da ravnamo dosledno od leta do leta tako. Na ta Merjasci žlahtnih pasem. Do pred vojne smo vpeljavah za zboljšanje domačih prašičev merjasce angleških in nemških pasem. Storilo se je v tem času mnogo za povzdigo prašičereje in z vidnim uspehom. Če pogledamo po deželi, vidimo povsod požlahtnjene živali. Tukaj najdemo cepljence, ki kažejo angleško kri, drugod zopet cepljence, ki razodevajo kri požlahtnjenih nemških prašičev. Med vojno in sedaj po vojni se je pa ustavilo vsako vpeljevanje tujih pasem, deloma zaradi nastale draginje, deloma pa tudi zaradi raznih neprilik, ki so združene s takim naročevanjem in pošiljanjem blaga preko tujih držav. Zaenkrat ni nobene sile, da bi morali plemenske prašiče od zunaj dobivati. V zadnjih desetletjih so se naši domači prašiči tako izpopolnili v svojih lastnostih, da nam ustrezajo V enem in drugem pogledu in da smo lahko neodvisni od tujih pasem. Treba le izbrati potrebna vzrejališča, kjer bi se prirejali potrebni merjasci in sploh plemenske živali, ki se imajo oddajati po deželi. To delo pripada našim živinorejskim inštruktorjem in našim okrajnim ekonomom, ki store lahko veliko dobrega v tem oziru. Cepljence angleških pasem poznamo na tem, da imajo krajše rivce in pokonci stoječa ušesa in da so bolj ravnega in nizkega života. Angleški prašiči, tako-imenovani jorkširci, ki jih imam tukaj v mislih in ki so se najdalje časa uvajali v našo deželo, so se tudi po Nemškem tako razširili in udomačili, da jih smatrajo danes Nemci za svoje pleme. Nadeli so jim ime „nemški žlahtni prašiči". Pod. 43. nam kaže merjasce te pasme, ki se je tudi v naši deželi udomačila. Zivotne oblike te pasme so dosedaj najpopolnejše, živali same pa prav sposobne za pitanje in za hlevsko rejo. Odlikujejo se pa tudi s svojim zgodnjim razvojem. Cepljence nemške požlahtnjene prašičje pasme poznamo pa na tem, da imajo daljše rivce in pobe-šena ušesa, da so v zadnjem koncu višjega života način pridemo najlaže in najprej do stanovitno boljših pridelkov, ki se ne bodo odlikovali samo po svoji plodovitosti, ampak predvsem tudi po svoji kakovosti. Pri priskrbovanju dobrega semena bi lahko veliko dobrega storile naše kmetijske podružnice,-ne le s tem, da bi potrebna semena naročevale, ampak tudi s tem, da bi preizkušale pri posameznih gospodarjih semena, ki se nanovo vzgoje in priporočajo. Taki preizkusi bi se morali redno vršiti in je danes prilika za prirejanje vseh teh preizkusov toliko ugodnejša, ker imamo že po vseh okrajih državne ekonome, pa tudi že toliko naprednih in izšolanih kmetovalcev, da je le treba stvar v roke vzeti in primerno organizirati. Ako bi naše podružnice in poklicani interesenti te preizkuse dosledno prirejali, koliko dobrega bi se v tem pogledu lahko doseglo! Zaenkrat naj vsak kmetovalec sam skrbi, da pride do potrebnega in dobrega semena. Kupavna semena naj bi se naročala potom kmetijskih podružnic, ki naj se tega dela takoj lotijo, da ne bo prepozno. V ostalem naj se skušajo pa že letos prirejati posebni preizkusi za izboljšanje domačega semena in potrebni preizkusi za nove vrste semena. —n. Pod. 43. Merjasec angleške jorkširske pasme, danes znan tudi z imenom „nemški žlahtni prašič". Pod. 44. Merjasec požlahtnjene nemške pasme, znan tudi pod imenom „Hešev prašič". iti sploh nekoliko višjih nog. Ta pasma, ki smo jo k nam dobili, je dobro znana ix)d imenom Heševa pasma, in je pravzaprav Westfalska pasma. Prašiči te pasme so veliki in bolj kesnega razvoja. Postanejo pa 200 do 300 kg težki. Pod. 44. nam kaže merjasce te vrste. Nemška požlahtnjena prašičja pasma ali takoimenovani Heševi prašiči se odlikujejo s svojo utrjenostjo in veliko težo, kadar dora-stejo. Za naše maloposestne razmere so preveliki. V cepljencih pa ta kri ugaja spričo svoje utrjenosti, neobčutljivosti in dobre rodovitnosti. Pa tudi spričo I svoje pitavne sposobnosti. — n. šmarnica kot podloga. Po vojni se je. .začelo v Vojvodini v velikem obsegu saditi ameriške samorodnice. V Bačko in Ba-ranjo so vozili njih rozge iz Slavonije, natovorjene kakor seno ali slamo v lestve. V teh pokrajinah je namreč za časa vojne propadel velik del onih vinogradov, ki se jih je izdržavalo z žveplenim ogljikom, ker se tega sredstva za časa vojne ni dobilo. Podlog ali enoletnih cepljenk se sploh ni moglo dobiti in tako so vinogradari posegli po samorodnicah. Zraven tega pa so še zviti Slavonci to ničvredno trto prav hvalili, rekši, da je ni treba škropiti, da je vino boljše kakor od navadnih evropejskih vrst in še druge izmišljotine. Verjelo se jim je, kupovalo, vozilo v Vojvodino, sadilo in nestrpno čakalo prvega pridelka. Kakšno veselje, ko se je takoj drugo leto pokazal prvi, že precej znaten plod! Grozdje se je na jesen pobralo, iztisnilo, pokušalo se je mošt in novo vino, ali ta duh in ta okus da bi zlomek vzel to smrdljivo čorbo, nihče je noče piti, še manj pa jo kdo kupi — in zra-ventega človek pride še z vinskim in vinogradarskim zakonom navzkriž! Prvotna hvala ameriških samo-rodnic je kmalu izginila, Bačka in Baranja obrnili sta jim hrbet. Bolj sc jih je oprijel Banat; na poslednji vjnski razstavi v Beloj Crkvi se je videlo precej steklenic z napisi: Otelo, Noa (Šmarnica), Elvira itd. Velik del teh novih vinogradov se je že izsekal, posebno onih, kjer so samorodnice klorozirale. Drug velik del pa se je pocenil in to večinoma Šmarnica, ker je ta zavzemala najmanj 90% vse s samorodni-cami zasajene površine. Načini cepljenja so: 1. Zeleno cepljenje, 2. cepljenje zelene letošnje mladice s cepičem od prošlega leta, 3. cepljenje v precep, tik pri zemlji, na pomlad — preden začnejo popki poganjati. Rezultati so dosedaj naravnost izvrstni. Noa ali Šmarnica ima močno rast, torej se zeleno cepljenje lahko vrši precej zgodaj, kar je pri tem cepljenju glavno, ker ima podloga do jeseni še dovolj časa, da dozori. Počepi se na enem trsu več mladic, ter se potem ves trs pogroba in se dobi na ta način več mladih trsov, ali pa se prvotnemu trsu pusti samo ena pocepljena rozga, ostale pa se uporabijo za izpopolnjevanje lukenj. Najbolje je, če se jih eno leto vloži v trtnico, da napravijo korenine. Na ta način se pride do najboljših enoletnih cepljenk. Kar se tiče cepljenja mladice z eno leto starim cepičem, se to vrši čim je mladica za to sposobna. Cepiče se pa od početka zime do časa cepljenja drži v kleteh v pesku, na hladnem, da ne poženejo. Tudi tukaj se lahko j)ocepi na enem trsu več mladic. Pisec teh vrst se je na lastne oči prepričal, da so speči popki pognali že v dveh dneh vsi do zadnjega. Tretji način je še zanimivejši. Ako prideš v vinograd, ki se ga je lansko leto posadilo, letos zgodaj na pomlad pa pocepilo, dobiš utis, da si v starem vinogradu. Mlado trsje je močno, raste bujno, vsak trs ima 3—4 in še več mladic, na katerih visi že grozdje. Pojedinci so se sicer v najboljši rasti mahoma posušili, ali ni izključeno, da je bilo temu vzrok poškodovanje pri obdelovanju, ali je mogoče veter majal gornji bujni del tako dolgo, da je prekinil spoj med podlogo in žlahtnim delom. Tudi je mogoče, da je vlaga povzročila gnitje mesta, kjer sta se oba dela spojila. Kakor rečeno, so prvi usiiehi zelo dobri. Vprašanje je sedaj, kako dolgo bo to trajalo. O tem se ne more nič gotovega prorokovati, zasledovati treba naprej vso zadevo. Verjetno pa je sledeče: Ako Šmarnica kot taka dobro izdrži in ne hira, je to znak, da ji trtna uš ne škoduje; pa ji tudi ne bo škodovala, ako jo pocepimo; ako Šmarnica ali katera druga samorodnica kot nepocepljena ne kloro-zira (bledi), je to znak, da ji zemlja prija, pa ji bo tudi prijala, ako jo pocepimo; slednjič je Šmarnica in tudi druge samorodnice polevropejka, torej je njena kri našim žlahtnim vrstam bolj sorodna kakor jim je sorodna kri čistih divjakov. Na vsak način je treba vsej zadevi posvetiti pozornost, ker je to edini najboljši način, da ta vrsta trte zopet izgine. Ni mala stvar zasaditi dandanes vinograd in četudi vinogradniku vino ne prija, se mu vendar zdi škoda, mlad, bujno rastoči nasad izkopati, zraventega pa še niti ne ve, kje bi nabavil boljši material, da bi vinograd obnovil, ker je pomanjkanje dobrih podlog še veliko. Omeniti moram še, da sem našel v Baranjskih Brdih okoli 10 in 15 let staro precepljeno šmarnično trsje, ki prav dobro uspeva. Stanko Šnajder, vinograd, nadz. za B. in B. Op. uredništva: Čeprav smo v principu proti taki precepitvi, t. j. proti porabi Šmarnice kot podlogo, ker ne kljubuje zadostno trtni uši, vendar se moramo v tem primeru strinjati z gorejšnjim poročevalcem v toliko, da se začasno na ta način prenovijo tamošnji vinogradi ter tako vsaj deloma zboljša slaba vinska kvaliteta, ki jo daje neprecepljena Šmarnica. Sčasom pa se morajo tudi tamošnji vinogradi pravilno prenoviti z žlahtnimi na odpornih podlogah cepljenimi trtami. Zatiranje vran. Oblastva so izdala sledeči Poziv na zatiranje vran. V naših krajih bivajo stalno vse leto siva vrana (corvus cornix), poljska vrana (corvus frugilegus L.) in kavka (lycus monedula L.), dočim se črna vrana (corvus coroue L.) v večjih množinah pojavlja le pozimi. Vobče sta škodljivi siva vrana in kavka, pa tudi črna vrana, kjer se pojavlja. Poljska vrana je poljedelstvu vobče koristna, ker uničuje razne poljske škodljivce (miši, polže in razne ličinke, zlasti ogrce). V zadnjih letih pa se je opazilo, da se je poljska vrana preveč razpasla in dela tudi ta škodo. Da se škoda omeji, je potrebno, da se število vran izdatno zmanjša in jih je torej treba zatirati. Glede zatiranja vran prihajajo v poštev tudi interesi lovstva in varstva prirode. Vse vrste vran so namreč več ali manj tudi lovnim živalim in koristnim (zlasti malim) pticam škodljive. Sredstva, s katerimi bi se moglo škode, povzročene po vranah, preprečiti, so dvojne vrste. Poznamo sredstva, ki vrane le odvračajo, da se ne lotevajo poljskih sadežev, to so razna barvila, predvsem antiavit in dr., s kate/imi se pobarva seme pred setvijo, oziroma poljske sadeže, n. pr. koruzo v času, ko jim preti nevarnost, da se jih vrane lotijo. Druga sredstva, ki vrane uničijo, so strelno orožje, pasti, strupi. V današnjih razmerah kaže vrane uničevati skoro le s strupom. Kot strup se je po današnjih izkušnjah fosfor izkazal kot dobro učinkujoče sredstvo. Uporablja se ga v obliki posebne paste, s čimer je odstranjen dobršen del nevarnosti za domače živali in je olajšano ravnanje z njim; hkrati ostane tudi dlje časa učinkovit. Lani je drogerija „Adrija" v Ljubljani izdelovala tako pasto in jo na licence, izdane od političnih okrajnih oblastev (okrajnih glavarstev, političnih okrajnih mestnih magistratov), oddajala. Poskrbelo se je, da bo tudi letos imenovana drogerija izdelovala tako pasto in jo oddajala po 10 Din za škatlo, nevštevši poštnine. Glede priprave in nastavljanja strupa se priporoča tole postopanje: Za pripravo vade je porabiti kak star sod, ki se ga mora potem sežgati ali zakopati; dobra je tudi emajlirana posoda, ki se pa mora po uporabi dobro izkuhati in sprati, vodo pa izliti v jamo, v zemljb zakopano. V tak sod je naliti 5 litrov, po možnosti še ne strjene živalske krvi, v kri pa iztrese vso vsebino škatle. Škatlo je nato dobro splakniti s krvjo, potem pa zakopati. Zmes je treba dobro premešati s kako palico — ki jo je po uporabi sežgati — toliko časa, da se strupena snov med kri dobro razdeli, V to zmes je potem pridevafr toliko pšeničnih otrobov, da nastane trda kaša. Zmes je tedaj za uporabo gotova. Dobro je, če napravimo zmes v bližini kraja, kjer jo nameravamo porabiti. Domača perutnina, prasci in psi ne smejo priti do vade, ker bi se zastrupili. Koristnim pticam — razen fazanov — ta vada ni posebno nevarna, ker se je radi ne lotevajo. Tam, kjer je zaplojen fazan, mora se uničevanje vran vršiti na kak drug način, morda s strelnim orožjem ,v času, ko zapuščajo mladice vran svoja gnezda. Z nastavljanjem vade se mora počakati dotlej, ko zapade sneg. Dan ali dva prej, preden se namerava nastaviti strup, nameče naj se na izbranih pripravnih krajih nezastrupljene strnjene krvi. Vrane že od daleč zapazijo kri, prilete na ta mesta in kri pobirajo. Na to se na večer natrosi na istem prostoru zastrupljeno vado, ki do jutra Izgubi oster duh fosforja. uu, Nastavljeno vado vrane jedo, ne padajo'pa takoj na mestu, kjer so jo našle, marveč šele par sto metrov daleč. To slednje je važno za končni uspeh, ker postanejo vrane zelo nezaupljive, čim zapazijo mrtve tovarišice. Nastavljeno vado je pustiti kvečjemu dva dni na istem prostoru, končno pa je ostanke odstraniti in zakopati v zemljo. Ker izgubi fosfor na zraku precejšen del učinkovitosti, je vso vsebino odprte škatle — ne glede na nevarnost, jda se lahko pripeti nesreča — naenkrat porabiti. Lastniki in zaupniki nižinskih lovišč se poživljajo, da naj v svojo lastno korist vrane zatirajo, ker bi se jim sicer mogla očitati brezbrižnost. Kdor nima lovišča, pa bi se hotel pečati z zastrupljeva-njem vran,naj še sporazume tudi z lastniki in zakupniki lovišč. Osebam, ki so že doslej pokazale zanimanje za pokončevanje vran in dosegle dobre uspehe, se bo, ako so zanesljive, tuuradno brezplačno, oddalo manjše množine fosforove paste in licenco, oziroma dovoljenje, da smejo nabaviti strup in ga nastavljati v svojih loviščih, oziroma na svojih zemljiščih. Glede ravnanja s strupom se opozarjajo vsi, ki bodo prejeli strup brezplačno, oziroma si ga bodo na svoje stroške nabavili, da morajo: 1. licence za dobavo strupa zaradi morebitne zlorabe skrbno shraniti; 2. nabavljeni strup in vse orodje in posodo za pripravo strupa — v kolikor jih po uporabi niso uničili — imeti spravljene v zaprtih prostorih-; 3. da morajo z ozirom na § 67. omenjenega lovskega zakona za bivšo Štajersko zastrupljeno vado sami nastavljati ali pa vsaj nastavljanje osebno in pod lastno odgovornostjo nadzorovati. Za nastavljanje strupa je izbrati kak prostor, ki je od javnih potov in stez vsaj 200 metrov, od selišč pa vsaj 400 metrov oddaljen, da se prepreči zastrup-ljenje ljudi in domačih živali. Take prostore je zaznamovati na to s preprostimi tablicami (n. pr. STRUP — nevarno!). — Zastrupljene vrane in druge živali je takoj pokopati. Izjemoma se bodo dptičnim, ki bi dokazali posebne uspehe, podelile —• v kolikor bodo sredsva na razpolago — primerne nagrade. Vsi, ki so dobili strup brezplačno, oz. ki hočejo dokazati uspehe, naj se izkažejo s kremplji uničenih vran. Te kremplje bo županstvo po pregledu pred pričami uničilo in o tem poročalo semkaj z navedbo, katere vrste so bile vrane. Kdor bi pri rabi strupa ne ravnal previdno po zgornjih določilih, zapadel bi kazni. Na ta poziv opozarjamo vse člane Kmetijske družbe. Inž. A. Š. Gospodarski in gospodinjski zimski tečaji. 9*t®y opfiV cnyN s,.- ■ > • Na kmetih se preseli pozimi delo v hišo. Pridelki so doma, živalska hrana je po skednjih in kozelcih. Ljudje ostajajo doma. Nekoč so brneli okoli peči kolovrati, v drugi izbi so pa ropotale stative, ki so dajale kmečkemu ljudstvu dovolj trpežnega domačega platna. Danes je ta obrt žal ponehala in-s tem so se povečali tudi stroški za obleko. Naš kmetovalec mora gledati za drugimi, novimi viri dohodkov, če hoče shajati s svojim gospodarstvom. Zato se je treba priučiti boljšemu gospo- darstvu, kar se doseže potom knjig ali poučnih tečajev. Premožnejšim kmetskim sinovom je dana prilika, da si pridobijo po raznih kmetijskih šolali potrebnega znanja, manj premožni pa dosežejo to deloma tudi doma. Mnogo bolj pametno in koristno je, da prebijejo fantje dolge zimske večere s čita-njem gospodarskih knjig, kakor pa da s pohajkovanjem in posedanjem po krčmah ubijajo dragoceni čas. Prav lahko bi imela vsaka vas, kjer je šola, gospodarske tečaje pozimi in prepričani smo, da to ne bi povzročilo občinam takih stroškov, da bi jih ne mogle prenesti. Nekaj drv, nekaj petroleja ter par potrebnih knjig — to je vse, kar potrebujemo za tak tečaj. Fantje in mladi gospodarji se zbirajo recimo vsak teden enkrat ali dvakrat k pouku. Tam se obravnavajo glavne stvari našega kmetijstva, ki jih je treba izboljšati. Čitajo se strokovne knjige in „Kinetovalec" ter se članki razlagajo, da se tako naučijo tudi razumevati in vporabljati prečitano. Delajo se.razni poiskusi iz kmetijske kemije. Pokažejo se razna orodja, ki olajšajo kmetovalcu težko delo. Sto in sto stvari je, ki se lahko obravnavajo, samo treba je volje. Na take tečaje se naj pozove tudi razumne in napredne gospodarje iz domačega kraja, da poleg učitelja tudi oni kaj praktičnega povedo. Pri današnjih visokih cenah naj bi se gojilo tudi računstvo. Danes je računstvo pri gospodarstvu neobhodno potrebno, ker se človek v svojih navadnih računih prav lahko vračuni in lahko trpi gospodarstvo zaraditega škodo. Statistike jasno predočujejo korist zadružništva in zato imej tudi ta predmet v tečaju svoje mesto. Ravnotako potrebni kakor gospodarski tečaji so tudi gospodinjski tečaji. Pregovor pravi, da dobra gospodinja podpira tri vogle pri hiši. Mnogokrat se zgodi, da morajo prevzeti gospodinjstvo v roke nedorasla dekleta in koliko časa poteče, preden se izvezbajo v svojem poslu. Zato so prav na mestu tečaji za dekleta, kjer bi se skrbelo za izboljšanje gospodinjstva. Pouk pripomore, da gospodinja iz slabega lahko kaj boljšega pripravi, dočim nevešča iz dobrega ne zna ničesar napraviti. Enolične hrane se človek naveliča in ni niti zdrava. Raznovrstna hrana pa že prija okusu in je tudi bolj zdrava. Priprave različnih jedi so po raznih kuharskih knjigah, ki so pa še zelo redke po kmetskih hišah. V zimskih tečajih se lahko dekleta marsikaj nauče. Prepričani smo, da naši'podeželski učitelji in učiteljice niso nasprotni takemu pouku, ampak bodo šli prav radi na roko in podpiral vso stvar, kakor se to ponekod že z lepimi uspehi godi. Ko dobijo enkrat dekleta prvo podlago za gospodinjstvo, pride veselje do stvari samo vin se kmalu pozna napredek. Zato kličemo vsem, ki hočejo izboljšati svoje gospodarstvo in gospodinjstvo: Prirejajte zimske tečaje po vaseh in uspeh Vam bo gotov! KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Kmetijski tečaji. Tejjpm spomladi in poletja 1. 1924. se vršijo na drž. kmetijski šoli na Grmu sledeči tečaji za praktične gospodarje: 1. kletarski tečaj: 23., 24. in 25. januarja; 2. sadjarski tečaj: 18., 19. in 20, februarja; 3. tečaj za pridelo- vanje in umno uporabo krme: 21., 22. in 23. februarja; 4. tečaj za vinogradnike: 24. in 25. februarja (delo v vinogradih, obrezovanje trt); 7. aprila (spomladno cepljenje trt) in 10. in 11. junija (zatiranje škodljivcev, zeleno cepljenje trt). Tečaji so teoretični in praktični ter se pri njih gospodarji lahko v dotični stroki dobro izučijo. Ker je pouk zelo važen, je želeti, da se ga udeleži čim več gospodarjev. Oddaljenim, revnim gospodarjem se dovoli prispevek v hrani in s prenočiščem na zavodu. Kdor tega želi, se mora izkazati s potrdilom županstva. Priglasitve sprejema ravnateljstvo drž. kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto, in sicer za 1. tečaj do 10. januarja 1924., za 2. in 3. tečaj do 20. januarja 1924., za 4. tečaj pa do 10. marca 1924. Kletarski tečaj. Sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, je nujno potrebno, da se naši vinogradniki popritnejo umnega klctarjenja, da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakršno se dandanes po svetu zahteva. Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najslabša pijača. Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu izučiti, priredi državna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu 23., 24. in 25. januarja 1924. trodnevni kletarski tečaj. Kdor se misli tečaja udeležiti, zgtasi naj se do 10. januarja 1924. pri ravnateljstvu šole. Revnejšim udeležencem, ki se izkažejo s potrdilom županstva, se po možnosti pomaga s prehrano in stanovanjem. Ker je število udeležencev omejeno, se je treba, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. Iz Nakiega. Kmetijski tečaj v Naklem. Tudi na Gorenjskem se čuti čim dalje bolj potreba strokovnega pouka. Po prizadevanju tukajšnjih krogov se je vršil od 18. do 24. novembra kmetijski tečaj, ki je vse zadovoljil, prireditelje, predavatelje in udeležnike. Poučevala sta na tečaju živinorejski inštruktor in pomočnik okr. ekonoma Hladnik in mlekarski inštruktor Pevc. Predavanja so se "Vršila od 8. do 10. dopoldne, od 3. do 5. popoldne in od 7. do 'A9. zvečer. G. Pevc je obdelaval govedorejo s posebnim ozirom na mlekarstvo (odbiranje molznic, vzreja, pravilna molža, krmljenje, oskrbovanje in goveji hlevi). G. Hladnik je obdelaval zlasti gnojenje, umetna gnojila, pridelovanje krme na njivah, travništvo, napravo stalnih in menjalnih travnikov in slednjič prašičerejo. Uspeh je bil prav povoljen. Ljudje so se navzlic slabemu vremenu radi zbirali k pouku in so sledili predavanjem z največjo pazljivostjo. Posebno dobro so bili obiskani tudi večerni tečaji. Pokazalo se je, da so ti tečaji bolj plodonosni kakor posamezna nedeljska predavanja, ker se vsa tvarina lahko bolj izčrpno obdeluje. 2eleti bi bilo, da se taki tečaji v zimskem času bolj pogostoma in na raznih krajih vrše. Na ta način bi se lahko obdelala ena in druga važna tvarina iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva itd. Taki potovalni tečaji se vrše tudi drugod po švedskem vzorcu in so se povsod obnesli. Te tečaje bi lahko prirejali pristojni okr. ekonomi, najbolj na ta način, da bi na vsakem takem tečaju nastopila po dva sosedna ekonoma, da si učno tvarino lažje razdelita in tečaj bolj uspešno zaposlita. Seveda je treba za take tečaje, da je število stalnih udeležencev v naprej zagotovljeno. Županstva in načelstva gospodarskih korporacij bi morala delati povsod na to, da se v prostem zimskem času prirejajo taki tečaji. Danes je treba napredka, ki ga najdemo s pomočjo boljše strokovne naobrazbe. Tudi kmetu je treba dandanes več znanja kakor v preteklih časih. Zato pa zahtevajte pouka in skrbite za boljšo izobrazbo! Gg. predavateljema smo pa iz srca hvaležni za vse podane nauke, po katerih se hočemo v bodoče ravnati. Udeleženec tečaja. vprašanja in odgovori. Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov. Ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana Ie z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričelne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoie vpiašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki uiso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kaiti uredništvo ne more poznati vseli včasih zelo važnih okoliščin ia zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 105. Rad bi napravil na svetu, ki je za rigo-lenje nepripraven, nekaj brajd. Ali lahko porabim za braide cepljeno trsje in kako bi pripravil zemljo, da bi imel uspeh? (M. M. v V. p. 2.) Odgovor: V Vašem vprašanju manjka podatka, zakaj je dotični svet nepripraven za rigolenje. Ali je tako skalovit ali iz katerih drugih vzrokov. Na vsak način je treba takim trtam dobro pripravljenega in globoko zrahljanega prostora, pa naj so to posamezne jamice ali pa primerno široki in globoki jarki. Pri saditvi je trtam tudi dobro gnojiti. Za saditev Vam priporočamo cepljeno tršje, ki ga lahko dobite v eni ali drugi trt-nici. Bolj važno je v tem primeru vprašanje, katera trtna vrsta naj se posadi za tako brajdo. Sporočiti nam morate pa prej, kakšen namen imate s to brajdo'in v kakšni legi jo nameravate napraviti. Šmarnice in Izabele Vam v ta namen ne moremo priporočati. —r— Vprašanje 106. Ali je gnojenje z apnom priporočljivo in koliko apna se potrebuje za 1 oral? (J. K. v P.) Odgovor: Gnojenje z apnom se pri nas vse premalo ceni, dasi je velikega pomena za zboljšanje zemljine rodovitosti. Ako nam Tomasova žlndra tako dobro učinkuje in prav tako tudi apnovi dušik, moramo to pripisati deloma tudi apnu, ki se nahaja v teh gnojilih. V naši zemlji apna rado primanjkuje in je že zaraditega gnojenje z apnom važno in potrebno. Važno je pa tako gnojenje tudi zaraditega, ker apno težko ilovnato zemljo rahlja in zboljšuje. Apno uporabljamo pri nas v dveh oblikah za gnojenje ali kot žgano apno ali pa kot cestno blato, ki nastaja iz apnenca. Hvaležno gnojilo za težko zemljo je cestno blato, ki v tem primeru ni nič drugega, kakor zdrobljen in zvožen apnenec. Cestno blato je za gnojenje težke zemlje že odnekdaj v rabi, ker jo rahlja in bogati z apnom. Cestnega blata je treba toliko napeljati, da ga je poznati, ko je raztrošen, po vsem površju njive. Za 1 oral ga je treba vsaj 20—25 voz. Veliko manj je treba žganega apna ali živega apna, ki se mora predj trošnjo toliko pogasiti, da razpade v prah in ga je moč raztrositi. Žgano apno je čisto apno, kar se o cestnem blatu, oziroma o apnencu ne more trditi. Za gnojenje je treba po 12 do 15 metr. centov žganega apna na 1 oral, kar je odvisno tudi od tega, kako potrebna je zemlja takega gnojenja. Gnojenje z apnom se priporoča od-časa do. časa. Ponovi se po preteku 4 do 5 let. — Namesto cestnega blata se rabi z najboljšim uspehom tudi apnenl lapor, če ga imamo pri rokah. - —r—r-- . ocena knjig. Vinogradarstvo i pivničarstvo (kletarstvo). Izšla je v tretjem izdanju znana knjiga prof. I. Radiča na bivšem višjem gospodarskem učilišču v Križevcih. Prvi del knjige obravnava popis vseh evropejskih, ameriških in križanih vrst vinske trte, potem pa so obširneje opisana vsa potrebna vinogradniška dela kakor razmnoževanje, cepljenje, gnojenje, kolitev, trtne bolezni, filoksero, trgatev itd. Ta del je pojasnjen z 72 zelo poučnih in uspelih slik. Drugi del je posvečen kletarstvu in ima 42 slik. Tukaj se obravnava, kakšne morajo biti kleti, kle-tarsko orodje in vinska posoda, kako je ravnati s sodi, potem vse potrebno o moštu (kipenje in zboljšanje, itd.), o vinu (pretakanje, zalivanje, žveplanje, čiščenje, filtriranje, zboljšavanje, itd.). Nazadnje so poglavja o butelskem vinu in obširna razprava o boleznih in napakah vina in o uporabi vinskih odpadkov (tropinovec, droževec, konjak, vinski kamen itd.). Ta Ifepa knjiga bo vrlo dobro služila našim vinogradnikom in gostilničarjem kakortudi učiteljem in šolani. Prav bi bito, da bi si jp interesenti po vinskih krajih nabavili, ker je jako pregledno spisana in bogato ilustrirana in velja samo 25 Din ko-m4tL Knjiga se naročuje pri „Narodni knjižnici" v Zagrebu, Vojnička ul. 13. kmetijske novice. " Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca januarja 1924. sledeča predavanja: V nedeljo, 6. januarja: Mirna Peč, o kmetijstvu, Kafol; Gatina, o kmetijstvu, Jereb; Log pri Radni,. o sadjarstvu, Ambrož; Predvor, o krmljenju, Hladnik; Rakek, o sadjarstvu, Zdolšek; Vaučavas v Prekmurju, Pavlica; v nedeljo, 13. januarja Šmartno pri Litiji, o sadjereji, Jereb; Velika Kostrevnica, o gnojenju, Jereb; Studenec, okr; Krško, o vinarstvu, Ambrož; Brezje pri Radovljici, o mlekarstvu in o vzgoji mlečne živine, F?eVc; Videm, okr. Kočevje, o travništvu, Golmajer; Podzemelj, o živinoreji, Konda; Breznlca, o živinoreji in o planšar-stvu, Sustič; Grahovo, o gnojenju in o komasaciji, Zdolšek; Sv. Jernej, okr. Konjice, o kmetijstvu, Štamberger; Filovci v Prekmurju, o kmetijstvu, Vojsk; Borejci v Prekmurju, o travništvu, Pavlica. Tobačna tvornica v Ljubljani bo prodala na ustni dražbi 31. januarja 1924. približno 4000 kg kompostiranega tobačnega prahu. Pogoji dražbe so na vpogled v ekonomiji tobačne tvornice. Organizacija vinogradnikov. Na vinogradniškem sestanku trebanjske okolice v Trebnjem, 9. decembra t. 1. se je soglasno odobravala resolucija, sklenjena dne 2. decembra 1923. na občnem zboru Pokrajinske zveze jugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru. Pristopilo je preko 30 vinogradnikov k organizaciji. Vinogradniki Slovenije! Posnemajte pridne Trebanjčane! Vsi v naše vrste! Pristopajte pridno k že obstoječim krajevnim vinarskim društvom! Kjer še takih ni, osnujte jih! Pojasnila daje Pokrajinska zveza jugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru. družbene vesti. Z novim letom 1924. nastopi ..Kmetovalec" že 41. leto svojega delovanja. Načelnike podružnic in posamezne družbene ude prosimo, da nam takoj pošljejo nabiralne pole In udnino, da se razpošiljanje ..Kmetovalca" za L 1924. ne bo ponepotrebnem zaustavilo. Prvo številko ..Kmetovalca" letnika 1924. pošljemo še vsem dosedanjim prejemnikom, drugo številko pa brez Izjeme samo tistim, ki so do tistega časa poravnali udnino, oziroma naročnino. Kdor ni še plačal udnine ali naročnine, naj to takoj stori, sicer se mu bo pošiljanje Usta z drugo številko ustavilo. Vsakega dosedanjega uda, oziroma naročnika prosimo, da ostane tudi v novem letu zvest Kmetijski družbi ter naj skuša pridobiti vsaj še enega novega uda. Teh 20 Din bo lahko vsak zmogel, tudi naš mali kmet. Za to malo vsoto ne dobi le »Kmetovalca", ampak tudi razne druge gospodarske potrebščine po ugodnejših cenah in v zajamčeno dobri kakovosti. Ta udnina. od katere dobi družba samo 15 Din, podružnice pa 5 Din, bo letos komaj zadostovala za tiskovne stroške ..Kmetovalca", tako da družba nima od udnine prav nobenega dobička in bo treba drugih podpor, da se bodo v bodoče pri naraščajoči draginji ti stroški krili. Družba pa potrebuje ugleda in moralne moči, da bo lahko z uspehom zastopala težnje in koristi kmetovalcev. Zato ji je na tem, da se število udov pomnoži, kajti le močna družba, ki ima potrebno zaslombo v številnih kmetovalcih, bo lahko dosegla več uspeha. Kazalo za ..Kmetovalca" 1923.1. bo v kratkem sestavljeno, dotiskano pa sredi januarja. Ker pa mnogi udje in naročniki ne tiranijo ..Kmetovalca" in jim je kazalo nepotrebno, zato ga bomo poslali le tistim, ki ga izrecno zahtevajo. Kdor ga torej želi dobiti, naj to sporoči na dopisnici, na kar se mu brezplačno dopošlje, ali ga naj pride sam iskat h Kmetijski družbi v Ljubljano, Turjaški trg 3. uradne vesti. VABILA k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dal pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni .zbori podružnic ^sai 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Dol pri Ljubljani, v nedeljo, 20. januarja 1924. ob treh popoldne v ..Društveni dvorani"; Dolnji Logatec, v petek, 18. januarja 1924. ob sedmih zvečer v ..Društvenem domu"; Gor. Logatec, v nedeljo, 27. januarja 1924. ob treh popoldne pri načelniku; Horjul, v nedeljo, 20. januarja 1924. ob treh popoldne v mež-nariji; A Ljutomer, v nedeljo, 20. januarja 1924. ob osmih zjutraj v go- stilni Seršen v Ljutomeru; Sv. Marjeta pri Moškanjcih, v nedeljo, 20. januarja 1924. o polosmih zjutraj v šoli pri Sv. Marjeti; Sv. Trojica v Halozah, v nedeljo, 20. januarja 1924. ob devetih dopoldne v čitalnici pri Sv. Trojici; Št. Peter v Savinjski dolini, v nedeljo, 20. januarja 1924. ob treh popoldne v ..Društvenem domu". METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din ni leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 'I, strani 200 D, na v« strani 100 D, na >/,, strani 65 D, na v« strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 pari, najmanj pa SKupa] 6D. Urejuje Viljem Rohrman. Založba Kmetijske družbe za Sloveni|o. — Tisk J. Blasnika nasledn. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedsj, če se nsvede vir. št. 24. Ljubljana, 31. decembra 1923. Letnik XL. Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ode v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so z ozirom na sedanje Semena: Naročila na deteljna in travna semena sprejema Kmetijska družba od svojih udov in podružnic do 31. januarja 1924. Družba se ne more letos zalagati s travnimi in deteljnimi semeni, ker nima namena semenske trgovine. Hoče pa priskrbeti svojim udom zanesljivo dobra in čista deteljna in travna semena, ako se pravočasno priglase s svojimi naročili. Vsa naročila je zaarati! Grahora, mešana z ržjo ali ječmenom, po Din 6'25 za kg. Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik, 18—20% po Din 320 - za 100 kg fran-ko vreče. Vreče po 75 kg. Kajnit, 14—15% po Din 70:— za 100 kg. Kalijeva sol, 42%, po Din 150"— za 100 kilogramov. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260— za 100 kg z vrečami. Razklejena kostna moka. 26% fosforove kisline, 2lA% dušika po Din 210:— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Rožena moka po Din 500:— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 175— za 100 kg. Vreče po 100 kg Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 160'— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Thomasova žlindra, vsebujoča 17—18% skupne fosforove kisline, po Din 180 za 100 kg. Krmila: Lanene tropine po Din 4. za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42 odstokov beljakovin in maščobe po Din 4 za kg z vrečami. Vreče po 75 kg. Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 2.— za kilogram z vrečami vred. razmere popolnoma neobvezne. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6,— kilogram na drobno Din 7"— za kg. naj-■■iianj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8— za kg, na drobno Din 850 za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, drevesni karbolinej, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v steklenicah po 1 in pol kg po Din 25:—. Po pošti se razpošiljajo samo v ročkah po 4 in pol kg po Din 80:—. Poštnina posebej. Drevesne škropilnice za prevoz po Din 200 za komad. Vinski eponit po Din 80:— za kg. Poštnina posebej. Sulikol, tekoče žveplo zoper plesnobo na grozdju (glej spis v „Kmetovalcu" t. 1.) po 15 Din steklenica za 50 gramov, ki zadostuje za 100 1 tekočine. Urania zelenilo se oddaja v tablah po Din 9 — za komad. Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Kdor se hoče poučiti o namakanju semena s tem sredstvom in sploh o uničevanju sneti in drugih takih bolezni na žitu in stroenini, naj si pri Kmetijski družbi naroči za 1 Din Gospodarsko navodilo št. 57 o ,.Snetjavosti pri žitu". Uspulun je barvasti prah, ki se v vodi hitro raztopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatljicah po 50 gramov za Din 12.50, 100 gr Din 22'—, 250 gr Din 50— 500 gr 92 Din, 1 kg 170 Din. Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine. Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 5— za kg. Žveplori trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16:— za kg. Antiavit v~ varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet dosel in se dobi v zaklopnicah po 50 gramov za «■25 dinarjev, % kg 20—, 1 kg 80"— Din. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Posnemalniki. Jubilea. za 50 1 po..........Din 625'— za komad „ 75 „ „ . ....... . „ 700"- » » .. 100 „ „..........„ j 250 — „ . „ 125 „ „..........„ 1B00-- „ „ Brane VA........... 455 — „ „ Ročni okopavalnik........„ 280"— „ „ Brane, njivske, Z3 po 900 Din. Travniške brane As Din 900"— za komad. Travniške brane At Din 1000-— za komad. Trokarji po Din 50:—. Mlečne čeri št. 3561 po Din 7-—. Mlečne cevi št 3562 po Din 6-—. Obračalni plugi UW7 po Din 700 za komad. Obračalni plugi W7 po Din 1000. Plugi univerzalni, D6 MN po Din 1150 — za komad. Plugi, univerzalni D7 MN s široko desko po 1550 Din. Požiralnikove cevi št. 3455 za govedo po Din 160 —. Požiralnikove cevi št. 3457 za ovce, Din 100-—. Plužni trupi Urb4 po Din 175. Telečji napajalniki po Din 100 —. Gumijevi seski po Din 15-—. Emajlna posoda: Lonci vsebina / s/8, 9 4, 1 ■/*. 1s/« 23/4, 3 »/„ .% 6, Din. 8.50 12.— 15.— 19.— 24.— 30,- 36.— 42,— vsebina / 7, 9. Din. 49.- 60 — Kožice vsebine Z 1, 1 poitr.žb«! 3U60SL099NSRI KREDITNI Z990D v Ljubljani, Marijin trg štev. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obrestovanje po dogovoru. Podeljuje kratkoročne trgovske in personalne kredite najkulantneje. TTBLcJANA Mestni trg štev. 10. Kemični laboratorij za izdelovanje desinfekcijskih flrborin Sanitol sredstev. za zatiranje Škodljivcev na sadnem drevju, za desinfekcijo pri nalezljivih boleznih. Kmeiska posojilnica ■ a a & ■ m m m m registrov, zadruga z neomejeno zavezo ljubljanske okohce . * ljubljani ■ v lastnem zadružnem domu na Dunajskf cesti št. 18 Obrestuje hranilne vloge po 5 °jo (l) brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter 'ih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanja hranilnih vlag nad 160,000.000 kron. ===== Stanja rezervnih zakladov 1,200.000 kron. == Standard Oil Co of Jugoslavia v Zagrebu priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo: bencina, petroleja, parafina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile. Tozadevne informacije In naročila sprejema glavno zastopstvo: G. Menardij Ljubljana, Trubarjeva ulica 2. Telefon št. 62. ---^ Brzo-brzo na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite letos sukno za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufaturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermeck1, Celje. Trgovci engros-cene e j Blasnikova IfEUHfl pKRTIHfl za prestopno leto 1924, ki ima 366 dni. »VELIKA PRAT1KA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pra-dedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji, in stane 5 Dinarjev; kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri ]. Blasniha naslednikih tiskana in litografični zavod □UBIJAM, BREG ŠTEU. IZ. Srečno in rese to /Vovo teio želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka 99 99 družba z omejeno zavezo - _ _ I LJUBLJANA, Resi jeva cesta štev. 1. i kateri Vam kot mrtev kapital leži po kotanjah ponudite takoj tvrdki P9TERN0STER 8 REMIG □UB13ANA, Slomškova ulica II. katera Vam ga plača po najvišji dnevni ceni. Vlnometre „Beraadot" — Asbeste bombaž In prašek — Eponit — Francosko želatlno — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta« min — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo blcarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni drogerija ANTON K9NC Ljubljana, Židovska ulica 1. Tomasooo žlindro dobavlja franko vsaka postaja po najnižjih dnevnih cenah Internationale Handels- und Transport- gesellschaft m. b. H. in Rpeuznach. (Rheinland) Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad K 130,000.000. Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev. iz aajslovitejšlh torarn. Zastopstvo za parne koti« znanih tvornlc „Welsla". Združene opekarne d. d. o Ljubljani naznanjajo, da so preselile svojo pisarno (Prešernova ulica štev. 3, prostori F. P. Vidic & Komp.) v nove prostore Miklošičeva cesta štev. 13, vhod iz ulice, Našim cenjenim odjemalcem priporočamo svojo prvovrstno strešno in zidno opeko. Združene opekarne d. d.