URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 23. februarja 1989	Št.: 3
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
19.	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1989
20.	Odlok o združevanju sredstev za financiranje programa Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Ragona
21.	Sklep o sestavi komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora občine Gornja Radgona
22.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Hodoš naselje Hodoš
23.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici
19
Na podlagi 205. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, štev. 41/81, 7/86 in 2/87) in 23. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, štev. 39 74 in 7'78) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 9. 2. 1989 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE GORNJA RADGONA ZA LETO 1989
I.	člen
S proračunom občine G. Radgona za leto 1989 (v nadaljevanju besedila: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini G. Radgona za leto 1989.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1989 v višini din 5.543.800.000 se razporedijo:
—	na splošno porabo v občini	5.529.340.000.—
—	na tekočo proračunsko rezervo	14.460.000.—
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz 2. čl. tega odloka se 1 % izloči v sredstva rezerv občine G. Radgona.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov in njihovo razporeditev, če ni z odlokom ali s posebnim aktom skupščine občine G. Radgona ali njenega izvršnega sveta ali nosilcem oz. uporabnikom drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka.
6.	člen
Kot sredstva za delo občinskim in medobčinskim upravnim organom (v nadaljevanju besedila: organi) v skladu s 104. čl. zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1988 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti
—	sredstva za OD funkcionarjev, ki vodi upravni organ
—	sredstva za materialne stroške
—	sredstva za opremo in amortizacijo
—	sredstva za posebne namene
7.	člen
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa.
V programih dela morajo biti delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazi
vov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah.
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oz. stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake.zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabo po posameznih namenih za delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega dela.
8.	člen
Sredstva za realizacijo programa dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno oz. mesečne akontacije. Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov dela dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključka leta:
— poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem obdobju.
9.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od celotnega obsega sredstev za te namene, določenega v proračunu za leto 1989, v odvisnosti od realizacije programa dela, zmanjšanega za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov.
10.	člen
Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za posebne namene.bodo organom v letu 1989 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov.
11.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obsega ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo na podlagi programa, ki ga potrdi izvršni svet.
12.	člen
Izvršni svet SO lahko začasno zmanjša znesek sredstev ali za časno zadrži uporabo sredstev za posamezne namene, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine G. Radgona in predlagati ukrepe oz. ustrezno spremembo občinskega proračuna.
13.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodki občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
14.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz izplačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka lahko uporabljajo za namene iz 104. čl. zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom, uprave za družbene prihodke in geodetske uprave.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se sredstva, ki jih uprava za družbene prihodke pridobi na osnovi sporazuma za odmero in pobiranje prispevkov občanov za SIS družbenih dejavnosti in prihodki geodetske uprave od zaračunanih storitev za geodetska dela zbirajo na posebnih računih organov občine in so namenjena za modernizacijo upravnih organov.
15.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuita obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oz. delovne skupnosti, teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
16.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki se uporabnikom odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
17.	člen
Proračunski uporabniki so dolžni izvršnemu svetu skupščine občine G. Radgona predložiti finančne načrte za leto 1990 v mesecu novembru 1989, zaključne račune za leto 1988, pa najpozneje do konca februarja 1989. Prav tako so dolžni dostaviti periodične obračune. Organi iz 14. čl. pa so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka.
18.	člen
Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1989, obračunavajo amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v odloku o proračunu občine G. Radgona za leto 1989.
19.	člen
Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so:
—	občinska konferenca SZDL
—	občinska konferenca ZSMS
—	občinska organizacija zveze borcev NOV
—	občinska organizacija rezervnih vojaških starešin
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter dejavnost LO
—	izvršni svet SO za vse ostale dejavnosti, izvzemši sredstva za delo upravnih organov, razporejena na posamezen upravni organ.
20.	člen
Izvršni svet skupščine je pooblaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov,
2.	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« občinskega proračuna
3.	o uporabi sredstev rezerv občine G. Radgona do višine 5.000.000.— din v posameznem primeru za namene iz 1. in 3. tč. 39. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, štev. 39/74).
4.	da v skladu s politiko na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1989 sprejema začasne sklepe s katerimi usklajuje proračunsko porabo med letom.
Sredstva iz tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
— za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občin
- za naloge, za katera v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
21.	člen
Oddelek za občo upravo opravlja nadzor nad finančnim materialom in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna o namenu, obsegu in dinamiki porabe.
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso uporabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od I. januarja 1989 dalje.
Štev.:'400-5/88-03
Datum: 9/2-1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
20
Na podlagi 2. odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave pomurskih občin št. 41/81, 7/86 in 2/87) je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občine Gornja Radgona, dne 9. 2. 1989 sprejela
ODLOK
O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PROGRAMA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost ter delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih, ki so udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 pa niso podpisali sprememb in dopolnitev tega sporazuma od 1. 1. 1989, združujejo sredstva:
1.	iz dohodka
—	solidarnost v občini 2 %
—	solidarnost v republiki 0,12 %
2.	iz čistega dohodka
— vzajemnost v republiki 0,018%
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok se sredstva iz čistega dohodka po načelu vzajemnosti za potrebe v občini po samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 po stopnji 0.900 % ne združujejo.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi, uporablja pa se od I. I. 1989 dalje.
Številka: 36-8/88-10
G. Radgona, 9. 2. 1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona
Peter FRIDAU
21
Na podlagi 205. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objaxe. št. 41/81, 7/8.6 in 2/87), 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in v skladu z 11. členom odloka o organizaciji občinskih upravnih organov (Ur. objave, št. 14/80, 17/80, 34/81, 2/87 in 30/88) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora, dne 9. 2. 1989 sprejela
SKLEP o sestavi komiteja za varstvo okolja in urejanju prostora občine Gornja Radgona
I.
S tem sklepom se določa: število članov komiteja, upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v komite ter število članov komiteja, ki jih imenuje izvršni svet.
II.
Komite sestavlja predsednik in štirje člani.
Predsednika imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
V komite delegirajo po enega člana:
1.	Samoupravna komunalna in cestna skupnost občine G. Radgona
2.	Kmetijsko zemljiška skupnost občine G. Radgon^
3.	Samoupravna stanovanjska skupnost
4.	Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje.
III.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine ugotovi, koga so v skladu s tem sklepom v komite za varstvo okolja in urejanje prostora delegirale organizacije in skupnosti ter imenuje v skladu s tem sklepom določeno število članov.
IV.
Komite sprejme poslovnik, s katerim se podrobneje določi način njegovega dela in postopek sprejemanja odločitev na seji komiteja, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja občinskega komiteja z organi, organizacijami in skupnostmi.
v.
Komite mora na seji obravnavati zadeve, ki so po zakonih ali drugih predpisih v njegovi pristojnosti, razen zadev, za katere je z zakonom ali drugim predpisom pooblaščen predsednik komiteja.
VI.	’
Glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji komiteja predsednik komiteja povabi na sejo tudi predstavnike drugih upravnih organov, podjetij, samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti, ter družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju vprašanj iz pristojnosti komiteja.
VII.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 021-2/89-10
G. Radgona, 9. 2. 1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
22
Na osnovi 3. člena Zakona a samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 48. člena Statuta Krajevne skupnosti Hodoš je svet KS Hodoš na svoji seji dne 13. 2. 1989 sprejel
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS. Hodoš naselje Hodoš.
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 12. 2. 1989 se za območje KS Hodoš, naselje Hodoš uvede samoprispevek v denarju.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo 1. marca 1989 do 31. dec. 1989 in bo uporabljen v celoti za asfaltiranje cest skozi naselje Hodoš. Za realizacijo programa bo iz samoprispevka potrebno zbrati 74,200.000,- din.
3.	člen
Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Hodoš naselje Hodoš v naslednji višini:
—	3 %.od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil.
-	3 % čistega osebnega dohodka iz davčne osnove samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti,
—	60 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	500.000.— din v enkratnem znesku delavci, ki so na začasnem delu v tujini,
-	250.000,— din v enkratnem znesku upokojenci, ki dobivajo pokojnino iz tujine.
4.	člen
Samoprispevka v denarju so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. čl. Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/85).
5.	člen
Samoprispevek iz osebnih dohodkov obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek od obrtne dejavnosti in katastrskega dohodka pa obračunava in nakazuje uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota. Ostale oblike samoprispevka obračunava krajevna skupnost. Hodoš, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
6.	člen
Sredstva, ki se zbirajo iz. samoprispevka se nakazujejo na zbirni račun Krajevne skupnosti Hodoš št. 51900-842-035-8355 pri SDK Murska Sobota z navedbo »Krajevni samoprispevek«.
Ob izplačilu OD so DO dolžne posredovati KS Hodoš poimenski seznam delavcev za katere nakazujejo krajevni samoprispevek.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet krajevne skupnosti Hodoš in bo o tem po ZR za leto 1989 poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
8.	člen
Ta sklep velja 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od I. marca 1989 dalje.
Hodoš, dne 13. 2. 1989
Predsednik sveta KS
Hodoš
Ludvik ORBAN
23
Na podlagi 3. člena Zakona o, samoprispevku (Uradni list SRS št. 36/85) in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 36. člena Statuta krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici je skupščina krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici na seji dne 29. 1. 1989 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici.
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Videm ob Ščavnici, ki bo dne 12. marca 1989 na običaj; nih glasovalnih mestih na območju krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici od 7. do 19. ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	80 % za komunalno dejavnost,
—	10% za kulturno in telesno-kulturno dejavnost,
—	10 % za požarno varnost, od tega 5 % za vodna zajetja, 5 % za kulturno in ostalo dejavnost v GD.
KOMUNALNA DEJAVNOST:
-	ASFALTIRANJE KRAJEVNIH CEST:
—	v Kupetiricih (Polak —vas Kupetinci)
—	v Seliščih (Golnar—Murščak)
—	v Grabšincih (reg. cesta—Filipič)
—	na Kokolajnščaku (Gomila—Kokolanjščak)
—	krajevna cesta (Stara gora—Ženik)
—	v Sovjaku (Hrenovica, (Kizmina, Rebra)
—	na Jamni
—	v Stanetincih (lokalna cesta—Markovič)
—	v Rožičkem vrhu (Zemljič—Jurkovič in Horvat—Jurkovič)
—	v Dragotincih (lokalna cesta—vrh Dragotinci) »
—	cesta (Žihlava—Slaptinci)
-	REKONSTRUKCIJA KRAJEVNIH CEST:
—	Terbegov<;i—Drakovci
—	Kraljevci —Kočki vrh
—	Kutinci —Galušak
—	Kraljevci — Smolinci (skozi Cernila)
—	Kraljevci —Grabonoški vrh
—	Čakova —Blaguš
-	SOFINANCIRANJE:
—	lokalne ceste Kutinci—Terbegovci
—	lokalne ceste Rožički vrh—Hrastje Mota
—	ureditev pločnika v Vidmu (avtobusna postaja—KZ)
—	gradnje ali odkupa primernega objekta za novo pošto v Vidmu
—	ureditve pokopališča.
Sredstva za kulturo, telesno kulturo in požarno varnost se razdelijo po programih društev z vsakoletnim pianom KS.
3.	člen
Za izvršitev programa je potrebno zbrati din 950,000.00(7.
S samoprispevkom se bo v petih letih zbralo din 700,000.000 in dodatna soudeležba krajanov	din250,000.000
skupaj	din 950,000.000
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer za obdobje 1. 5. 1989—30. 4. 1994.
5.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici.
Višina samoprispevka znaša:
—	1,5% od neto OD posameznega zavezanca iz delovnega razmerja,
—	10% od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
-	2 % od čistega dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti in intelektualne storitve,.
—	1 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom,
-	2 % od povprečnega neto OD zaposlenega v gospodarstvu iz občine Gornja Radgona — delavca začasno zaposlenega v tujini
—	30—50% od vrednosti investicije vaščani vasi, ki s sprejetim planom KS modernizirajo oziroma asfaltirajo krajevno cesto. Pri tej soudeležbi so zajeti tudi lastniki vinogradniških hišic in drugih objektov ter lastniki zemljišč, ki ne prebivajo na območju te vasi.
6.	člen
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85).
7.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Videm ob Ščavnici in zaposleni občanu ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu.
8.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
VIDEM OB ŠČAVNICI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 12. marca 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici za obdobje 5 let od 1. 5. 1989 do 30. 4. 1994.
Po predlogu bo samoprispevek uporabljen za:
—	80% za komunalno dejavnost — asfaltiranje krajevnih cest:
—	v Kupetincih (Polak—vas Kupetinci)
—	v Seliščih (Golnar—Murščak),
—	v Grabšincih (reg. cesta—Filipič),
—	na Kokolanjščaku (Gomila—Kokolanjščak),
—	cesta (Stara gora—Zenik),
—	v Sovjaku (Hrenovica, Kizmina, Rebra),
—	na Jamni,
—	v Stanetincih (lokalna cesta—Markovič)
—	v Rožičkem vrhu (Zemljič—Jurkovič in Horvat—Jurkovič),
—	v Dragotincih (lokalna cesta—vrh Dragotinci),
—	cesta (Žihlava—Slaptinci);
—	rekonstrukcija krajevnih cest:
—	Terbegovci—Drakovci,
—	Kraljevci—Kočki vrh,
— Kutinci—Galušak,
—	Kraljevci—Smalinci (skozi Černila)
—	Kraljevci—Grabonoški vrh,
—	Cakova—Blaguš;
—	sofinanciranje:
—	lokalna cesta Kutinci—Terbegovci,
—	lokalna cesta Rožički vrh —Hrastje Mota
—	ureditev pločnika v Vidmu (Leskovar—osnovna šola),
—	ureditev pločnika v Vidmu (avtobusna postaja—KZ),
—	gradnje ali odkupa primernega objekta za novo pošto v Vidmu,
—	ureditve pokopališča.
—	10% za kulturno in telesno-kulturno dejavnost in
—	10 % za požarno varnost.
Po predlogu bo samoprispevek znašal:
—	1,5 % od neto OD posameznega zavezanca iz delovnega raz-
merja.
—	10% od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	2 % od čistega dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti in intelektualne storitve,
—	1 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom,
—	2% od povprečnega neto OD zaposlenega v gospodarstvu iz občine Gornja Radgona — delavca začasno zaposlenega v tujini,
—	30—50 % od vrednosti investicije — vaščani vasi, ki s sprejetim planom KS modernizirajo oziroma asfaltirajo krajevno cesto. Pri tej soudeležbi so zajeti tudi lastniki vinogradniških hišic in drugih objektov ter lastniki zemljišč, ki ne prebivajo na območju te vasi.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
*
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka, oziroma besedilo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu KS Videm ob Ščavnici št. 51910-842-008-8836 in razporejala na referendumskem programu.
10.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, ki o tem vsako leto poroča na zborih občanov.
I L člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Videm ob Ščavnici, dne 14. 2. 1989
Predsednik skupščine KS Anton MEŽNARIČ