263
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o sla v.
8. Slavnost v Kahiri, kedar začne Nil naraščati.
Kaj bi bil Egipt, da ni Nila? Bil bi gola puščava, kakoršna se pričenja koj tam, kamor valovi njegovi več ne sežejo. Nil je nanosil v premaogih letih rodovitne prsti v to velikanskemu grobu podobno dolino, ter privabil ljudi uže v starodavnem času, da so se ob njem naselili. In narod, ki je tu živel, bil je svoje dni nenavadno naobražen, kar nam pričajo njegove stavbe še dandanes. Ker je ta narod izprevidel, da je navezan na Nil in njegova navodaenja, zategadel je uže v starodavnem času na vso moč skrbno opazoval, kako narašča, za koliko je uže nastopil, ali je upati dobre letine ali ne. Nastalo je splošno veselje vselej, kedar je voda visoko nastopila in vso dolino zagrnila, iz katere so vasi in mesta kot ostrovi moleli. Ljudje so se vozili
264
od vasi do vasi in se veselili, prijatelji in znanci so se obiskovali in pogovarjali o dobri letini, ki je sedaj tako rekoč zagotovljena. Kakor je bilo v starodavnem času, prav tako je še dandanes.
Drugo polovico meseca maja in prvo polovico junija posmodi žareča sapa šamsinova vse zelenje, in najrah-leji vetrič vzdigne uže sila prahu, da se vse kadi. Ob tem času pritisnejo kužne bolezni in pobero mnogo ljudi. Ali kmalu bode odleglo. Ponoči 17. junija obrne se na bolje. To noč pade čudotvorna kapljica iz nebes v reko, trdi starodavna pravljica, in vsled te kapljice začne se Nil napenjati. To noč prebije večina prebivalcev zunaj pod milim nebom ob bregu blagodejnega veletoka, ali pa na plosnatih strehah. Povsodi se vesele, jedo, pijo in plešejo, pa tudi marsikaj vražnega uganjajo, češ, da bi uganili, ali bode dobra ali slaba letina. Na teraso hišino polože testa; če se napne, to je dobro znamenje in pomeuja rodovitno leto in dosti sreče, ako se ne napne, pa pomenja slabo letino, pomanjkanje in dragino.
To noč pobegnejo kužne bolezni, tako trdi prosto ljudstvo, in ni se bati več nove morije za eno leto. S početka Nil počasi raste, potem čedalje hitreje, in to vsak dan naznanjajo za to postavljeni klicarji. Mera, na katero merijo visočino vode, pa je velik zidan vodnjak, sredi katerega stoji osmorobat steber z vrezanimi imeni in znaki. Vsak opazovalec ima dečka pri sebi, s katerim se pomenjkuje. Klicar, na priliko, veli: „Bog je dal obilnosti, reko je napel in zemljo namočil." In deček odgovarja:   „Pa gore, peščene poljane in polje".
Kedar voda stopi do neke gotove visočine, gredo klicarji od hiše do hiše gospodarjem srečo vošit in navadnih darov pobirat. Nil raste in raste, uže je segel do 16. črte, in to naznanjajo klicarji z lepimi, prikup-Ijivimi besedami. Z zastavo v roki hite od svečano opravljenih dečkov obsuti iz ulice v ulico, in glasno oznanjujejo to veselo novico. Včasih pa vlada ukani ljudstvo, zlaže se, da voda više stoji, kakor je res, in to zato, ker po stari navadi ne sme popreje pobrati davka poljskega in zemljiškega, dokler voda ni nastopila do določene visočine.
Na to gredo in med vsakojakimi veselicami predero jez, ki zapira ustje vodovoda kahirskega. Blizo ondi, kjer jez prebodo, stoje šotori, v katerih je na prodaj kava in šerbet, sadje in druge jedi. Glumači in plesači uganjajo svoje norije pred ustjem vodovodovim, na reki pa je polno čolnov in barčic. Ena barčica, „akkabah" se jej pravi, odlikuje se izmed vseh. Po vrvju visi vse navskriž svetilk, zvezd in drugačnega lepotičja. Preden so si Arabci Egipt osvojili, pripeljali so vsako leto na taki barčici lepo opravljeno devico , ki so jo po starodavni navadi v vodo vrgli, češ, da bi s to žrtvo izdatnega na-plava izprosili. Dandanes postavijo v suhi vodovod iz ila in blata nilskega zmašeno podobo, ki jej pravijo Nilova nevesta. Otroci skačejo okrog nje, odraščeni pa se zabavajo z godbo in z raketi. Kedar solnce vshaja, zagrme topovi z grada kahirskega, ljudstvo pa zažene vik in krik, sedaj bodo jez prebodli vpričo najviših ob-lastev deželskih. Cele trope otrok stoje in čakajo vode v vodovodu, potem brodijo po njej, in dražijo Nilovo nevesto, ki jo voda kmalu strga in zdrobi.
Voda čedalje bolj dere v vodovod, kanoni pokajo, godba svira, začne se ples in druge veselice. Dne 26. ali 27. septembra nastopi Nil do redne svoje visočine. Klicarji gredo še enkrat in poslednjikrat okrog ljudi, da pobero navadne darove. Vsa dolina nilska je velika vodna planota. No, voda začne padati, pokažejo se više ležeči kraji in polje, in da-si se proti koncu decembra še vidijo tu in tam mala jezera in mlake, vendar pola-
goma tudi  ta izginejo,  in  s početka  marcija teče Nil zopet enakomerno po svoji strugi.
Po Nilu se ravna egipški kmet. Pšenico, ječmen, razno sočivje, deteljo, lan, zelje, tobak, konoplje, divji žefran, salato, korijander, mak, vodne melone in kumare seje in sadi od avgusta do novembra, kajti ta mlada setev se sosebno dobro počuti pod odejo nastopajoče vode.
V 50—110 dneh so ti sadeži uže dozoreli, in se koj pospravijo; potem se posejejo in posade poletni sadeži: riž, koruza, dura, cukrov trst, bombaž, sezam, kava, indika, brošč, več vrst vodnih melon, kumare in čebulaste rastline. Ti sadeži pa obrode le ondaj, če se jim priliva, zato imajo ob vsem Nilu zajemavnih koles, ki vodo na njive napeljujejo, kakor tudi takrat pomagajo z vodo, kedar je bil Nil premalo visoko nastopil. Po izdatnem naplavu je vselej nenavadno dobra letina. Tudi je znano, da je bil E^ipt v starem času žitnica rimska. Skoraj za vsak mesec skozi leto dozore tu vrtni sadeži, katerim pa se mora dajati potrebne vlage, da se obneso.