PRIPRAVLJANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE
Ob smernicah našega razvoja
V času, ko prebirate te vrstice, spošto-vani bralci, so delegati vseh treh zborov občinske skupščine pa tudi interesnih skupnosti na svojih zasedanjih spregovorili o smernicah za pripravljanje družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981 —1985 in dolgoročno ob-dobje do leta 2000. Le-te so bile objav-Ijene v prejšnji (številki 11, z dne 5. julija) številki našega glasila na straneh delegatske priloge in jih vsekakor velja spraviti, saj predstavljajo pravzaprav temeljno izhodišče
in vsestransko osnovo pri izdelavi nadaljnih faz planskih dokumentov tako v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah zdru-ženega dela kot tudi plana naše družbenopo-litične skupnosti.
Po že sprejetem odloku o pristopu in pri-pravah izdelave teh planskih dokumentov predstavljajo te smernice, ki jih sprejemamo po takoimenovanem enofaznem postopku (z ozirom na bogato in predvsem široko druž-benopolitično in strokovno vsebino bi jih nedvomno lahko obravnavali ob razpoložlji-vem času v dveh fazah kot osnutek in šele potem kot predlog) drugi korak v zaporedju predvidenih opravil. Same smernice v svoji vsebinski in celoviti naravnanosti zajemajo tudi široko in še kako pomembno področje prostorskega planiranja, kar bo pri nadaljnjih aktivnostih pomenilo dobro vodilo in zago-tavljajo sočasnost ter usklajenost planiranja.
V veliki meri pa so smernice osredotočene na naše skupne življenjske probleme, katerih razreševanje v globalu tudi že nakazujejo, s tem pa tudi zagotavljajo večjo prisotnost sa-niranja le-teh v krajevnih skupnostih in te-meljnih organizacijah združenega dela in navsezadnje tudi v samoupravnih interesnih skupnostih.
Javna razprava o smernicah je bila prav za-radi enofaznosti postopka nekoliko okrnjena in sta jo vodila v združenem delu občinski svet zveze sindikatov, v krajevnih skupnostih pa Socialistična zveza. Več ali manj izčrpno so o njihovi vsebini spregovorili člani razšir-jenih vodstev družbenopolitičnih organiza-cij, izvršni svet in izvršni odbori samouprav-nih interesnih skupnosti. V teh razpravah je bilo še posebej izpostavljenih nekaj po-manjkljivosti (npr. izpuščeno področje viso-kega šolstva, dokaj skromne usmeritve na področju raziskovalne dejavnosti, zanemar-jeno področje tehnične kulture) pa tudi mo-goče premalo dodelanih ali pa nezadostno pojasnjenih usmeritev, ki se nanašajo npr. na usmerjeno izobraževanje, opredelitev sta-novanjske gradnje, razvoj regionalne in ma-gistralne cestne mreže, nekateri manjši, a živ-ljenjsko prisotni socialni momenti in podob-no. Nekateri so ob tem pogrešali tudi neka-tere bistvene podatke o dejanskem razvoj-nem stanju, v katerem smo trenutno, oziroma kaj pravzaprav sploh označuje oziroma na-rekuje usmeritve, za katere se odločamo.
Prav slednje velja še posebej upoštevati in »imeti pri roki«, ko bomo v temeljnih sa-moupravnih celicah naše družbenopolitične skupnosti s škarjami in platnom v rokah re-zali pot našega skupnega jutrišnjega razvoja.
O vseh izrečenih in posredovanih pripom-bah, pobudah in predlogih, ki so bile posre-dovane predlagatelju — izvršnemu svetu ali bolje povedano komiteju za družbeno plani-ranje, so v razpravi na seji delegatske skupš-čine spregovorili in zavzeli stališče delegati.
O tem vas bomo seznanili v naslednji številki našega glasila.
JANJA DOMITROVIČ