Ljubljani Od nedelje 26. junija do srede 29. junija: Mladinski dnevi 7 narodov v Ljubljani pod najvišjim pokroviteljstvom našega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Ljubljana, 22. junija. Čez štiri dni se prične v Ljubljani najveličastnejša in največja mladinska prireditev, kar jih je Ljubljana v svoji zgodovini doživela. Pod najvišjim pokroviteljstvom mladega jugoslovanskega vladarja kralja Petra II. bodo v nedeljo začeli korakati tisoči slovenske in evropske katoliške mladine, k plemenitim tekmam teles, ki jim pota in smer določa tisti duh, ki je Evropi in našemu narodu skozi tisoč let bil kažipot k boljšemu napredku in k veličini. Mladina sedmih evropskih svobodnih držav bo na naših slovenskih tleh, v senci naše državne zastave stopila na tekmovališče naseea Stadiona. . Zn usu,, ne Je z* nase mlade ljudi, marveč nas vse. bo to eden največjih, če ne naj-7«čji povjni dogodek. Dejstvo, da so naša tla 'zbrana za ta veličastni plemeniti boj in nastop. nam priča o tem, da nas najboljši del današnje Evrope smatra za zrelo, omikano in visoko goječe ljudstvo, za organizirano skupnost, ki jp sposobna v dostojni obliki prirejati svečanosti, kjer se srečujejo številni narodi. Dejstvo, da je pokroviteljstvo nad tem velikim slavjem izvolil sprejeti naš vladar, zgovorno dokazuje, da so plemeniti napori in domoljubna volja ter organizirana skupnost naših fantov in deklet z najvišjim priznanjem označeni kot element, ki je za vso državo in njeno bodočnost velikega ter bistvenega pomena. To priznanje * najvišjega mesta v dr-iavi pomeni za našo mladino veliko zadoščenje z ozirom na nedavne čase, ko so nezdravo in državi nevarne sile vprav to mladino in ogromno množico ljudstva, katerega bodočnost je v tej mladini, hotele za vsako ceno in * vsemi sredstvi prikazati kot element, ki je za državo če ne gkodijjr, pa vsaj nepomemben. Pobuda, ki jo to visoko priznanje daje našim fantom in dnklotom, bo rodila tako *a državo, kakor za ožjo domovino nedvomno prelepe sadove. Ponosni, veličastni in disciplinirani nedeljski nastop in manifestacije naslednjih dni bodo prvi veliki izraz hvaležnosti naše mladine do svojega vladarja in njegovega priznanj«. Dejstvo, da so v častnem predsedstvu mednarodnega mladinskega tabora vsi vodilni možje jugoslovanske vlade: predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovrč, voditelj Slovencev, notranji minister dr. Anton Korošec, vojni minister general Ljubomir Marič, minister dr. Miha Krek, minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič, prometni minister dr. Mehmed Rpaho, to dejstvo priča, kakšen pomen in koliko važnost pripisujejo tej veliki mednarodni manifestaciji na naših tleh kro- gi, ki danes tako modro vodijo usodo naše države. Dejstvo pa, da bodo mednarodni mladinski dnevi privabili v Ljubljano deset tisoče slovenskih fantov in deklet ter deset in deset tisoče našega ljudstva, pa nam dokazuje, da se pomena teh velikih dni zaveda tudi naš narod tako in s tako pre-žetostjo, kakršne je sposoben 6amo visoko kulturen in najzrelejšim evropskim narodom enakovreden narod. V nedeljo zjutraj bo mimo plapolajočih naših zastav začela defilirati naša in evropska mladina. Začel se bo mednarodni mladinski tabor v Ljub-ljni. Bodimo pripravljeni! Spored tabora Nedelja, 26. junija: 9—12: Stadion. Mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (obvezne orodne vaje in poljubna prosta vaja). 11: Otvoritev razstave Prosvetne zveze v Frančiškanski dvorani. 16—20: Stadion, a) mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsterobojn (poljubno vaje na orodju); b) tekme ZFO za prvenstvo v orodnem deseteroboju 20: Unionska dvorana. Koncert akademskega pevskega zbora »Moravan- iz Brna. Ponedeljek, 27. junija: 9—12: Stadion, a) mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (la- hkoatletski del in plezanje); b) mednarodne tekme v lahki alletiki. 7—12: a) tekme v odbojki (člani in mladci); b) tekme v odbojki (čluoice in mladenke) 15—19: a) mednarodne tekme v lahki atletiki; b) slovanske tekme članov v višjem oddelku; c) tekme mladcev za prvenstvo posameznika v telovadnem deseteroboju; Č) slovanske tekme članic za prvenstvo posameznic; d) tekme v odbojki (člani in mladci); e) tekme v odbojki (članice in mladenke); f) tekme inozemskih društev po njihovem narodnem programu. 20—22: Mednarodna akademija v Unionu. Torek, 28. junija: 9—12: Stadion, a) mednarodne tekme v lahki atletiki; 7—13: b) slovanske tekme članov v nižjem ir r dnlem oddelku; c) tekme vrst mladcev; č) slovanske tekme vrst člauic; d) tekme vrst mladenk; e) odboika Češkoslovaška : Jugoslavija (reprezentance); S—12: Zborovanje prosvetnih delavcev ZFO v Unioiu. 9: Blagoslovitev zastave VDK v kapeli Marija-nišča na Poljanski cesti, nato do 12 zborovanje prosvetnih delavk. 16—18: Slavnostno zborovanje Prosvetne zveze v Unionu. U—19.30: Glavna skušnja vseh nastopajočih (domačih in inozemcev). 20.30—22: a) jugoslovanska akademija v Unionu; b) češkoslovaška akademija v opernem glodali* lišču. 22—2/: Spoved po ljubljanskih cerkvah. Dalje na 2. strani. Govor poslanca Crosserja v ameriški zbornici o Slovencih: Narod, kateremu Amerika ne pozna para Ljubljana, 22. jun. »Ameriška domovina< prinaša pod naslovom »Po odhodu dr. Adlešiča« daljši uvodnik in piše med drugim: »Zavedamo se. da je imel obisk dr. Jurija Adlešiča ogromen pomen tako za nas ameriške-Slovence, kot za naše rojake doma, predvsem pa je naredil obisk gospoda župana sijajen in pomemben vtis na ameriško javnost. Pred nami je uradni zapisnik »Congressional Record«, ki dnevno prinaša ves zapisnik o poslovanju kongresa Zedinjenih^ držav. V zapisniku kongresa z dne 17. maja beremo med drugim sledečo značilno izjavo Hon. Robert Crosserja, ki je k_on-gresman iz 2t. okraja. Mr. Crosser je govoril v kongresu: »Preteklo npdeljo sem bil počaščen od zastopnikov malega slovenskega naroda v Clevelandu, ki me je povabil na otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Rečem, da sem bil počaščen od zastopnikov »malega« slovenskega naroda. Toda, gospodje tovariši v kongresu, povem vam, da so to ljudje, katerim v vseh svojih dolgih letih občevanja z narodi nisem še našel parn. Ti Slovenci v Clevelandu so inteligentni, lojalni Amerikanci in nas, rojene Amerikance, prevladuje nekaka nova, vzvišena misel, ko se pogovarjamo s temi ljudmi, ki so v resnici vredni vsega našega spoštovanja. Poznam Slovence že nad "0 let, odkar sem tu med vami, gospodje tovariši v kongresu, toda nisem imel prilike še vse do 15. maja letos priti v_ stik s toliko voditelji slovenskega naroda, ki bi tako inteligentno predstavljali ne samo svoj narod, pač pa našo Ameriko!« K. tem, iz stenografskega zapisnika parlamenta prevedenim besedam starega parlamentarca dostavlja »Ameriška domovina« med drugim naslednje: »Bratje in sestre, take besede, izrečene v kongresu Zedinjenih držav po veteranu kon-grrsmanu — Mr. Crosser je bil že desetkrat izvoljen od naroda, da zastopa 21. kongresni okraj v postavodaji Zedinjenih držav^— take besede zaležejo in so v korist vsemn našemu narodu. Trenutno sicer ne bomo obogateli zaradi tega, toda pride čas, pride prilika, ko se nas bo bolje upoštevalo, in bodo imoli posamezniki kot ves narod materialno in moralno korist od tega. Da se je ustvarila najboljša_ vez med domovino in med Ameriko je v najobilnejši meri prispeval gospod ljubljanski župan dr. Jurij AdleiuUta pri tem je plemenito pomagala njegova gospa soproga. Dr. Adlešic se je tekom svojega bivanja med nami seznanil z najbolj odličnimi predstavniki Amerike, z ljudmi, ki !_ ® 1_] _ i A ! 1. ■ r _ H T a - - rv K t r, H n rt n v imajo besedo v Ameriki, in pri vseh teh nas je tako fino prijateljsko in razumno modro zastopal. da smo pridobili na ugledu in spoštovanju kot narod v štirinajstih dnevih več kot v vseh letih našega bivanja v Zedinjenih državah.« Pod citiranim člankom pa piše »Ameriška domovina« v svoji stalni rubriki »Kaj pravite?« naslednje: , »Lahko smo ponosni na našo Slovenijo, zlasti na našo staro Ljubljano, ki se je spomnila, da je treba dati priznanje tudi Amerikancem, ki so nam dali kruha in strehe. S krasnimi in trajnimi darili, ki jih je prinesel župan dr. Ad-lešič Clevelandu in drugim ameriškim mestom, smo dobili vsi tukajšnji Slovenci še večji ugled. Zato pa moramo biti večno hvaležni naši domovini za njeno pozornost in taktnost.« Turnir v W:mbledonu V tekmovanju parov so naši mušketirji Pun-čec, Mitič, Palada in Kukuljevič premagali svoje nasprotnike. V damskem singlu pa je izpadla He-la Kovačeva. Podrobni rezultati: Kukuljevič—Palada : Vo —Čo (Japonska) 6:3, 6:3, 6:4. Punčc—Mitič : Pro-copio—Chassle 6:1, 6:3, 5:7, 6:1. Sperling : Kovač 6:1, 6:2. — Drugi rezultati: Budge—Mako : Bor-man—Gellond 6:3, 6:4, 6:4, Borotra—Bruguon : Cootress—Peters 10:6, 6:1 6:3, Jacobs—VVhitmatch 6:0, 6:1, Mathien—Lizana 6:4, 6:4. V tej prvi rundi damskega singla sta se srečali dve hudi kon-korentinji za prvo mesto v turnirju. Sarah Palfrey-Fabyan (USA) : Goenger (Nemčija) 6:1, 6:3. Jadviga Jedrzejowska : miss Stevenson (Avstralija) 6:1, 3:6, 6:3, Aliče Marble : Mary Cootes 6:0, 6:2. Največji požar zadnjih 50 let v Trije prizori z grozovitega požara danes zjutraj v Ljubljani, ko je pogorela tovarna Združenih ope tisoče in tisoče ljudi na griču, ki so kljub zgodnji uri prihiteli poiar. — Na tretji sliki v ozadju j« videti Vesti 22. junija 30 poljskih kmetov je utonilo v reki Bugu, ker se jim je potopil čoln, s katerim so se vozili čez reko. Nemška vlada je zaprla bivšega konzulu republike Costarice na Dunaju, češ da je ponarejal potne liste in jih izdajal sumljivim ljudem. Predsednik irske republike De Valera je izdal oklic irskemu ljudstvu, v katerem prosi vse stranke, naj mu pomagajo pri izvajanju petletnega gospodarskega in socialnega načrta. Nemško časopisje se pritožuje nad pisanjem ameriških listov glede nocojšnjega boksarskega boja med Nemcem Sclimelingom in zamorcem Louisom, češ da ameriški listi delajo iz tega športnega boja politično in plemensko vprašanje. Direktno telefonsko zvezo med Čilejem v Južni Ameriki in med Japonsko so odprli včeraj. Judom se ne godi slabo ne pri nas. ne drugje po Evropi, trdi zagrebško judovsko glasilo Omamit«. Pet turških divizij čaka ob meji pokrajine Aleksandrette na povelje, da vdero čez mejo in Aleksandretto zasedejo. Turška vlada že-štiri dni neprenehoma zaseda. Turkom gre pri Ale-ksandretti za to. da bi dobili v roke Aleksan-flretto, ki je edino dobro pristanišče na južni obali Male Azije Število judovskega prebivalstva v Berlinu se je v enem letu pomnožilo za 10.000, ker je prišlo iz drugih krajev Nemčije, zlasti pa zadnje čase z Dunaja veliko Judov v Berlin. Novo obdavčenje premičnin in nepremičnin je s posebnim zakonom določila madžarska vlada. Obdavčenje bo objelo vse premoženje, ki je vredno nad 50.000 pengov. Najnižji davek bo znašal 5% vrednosti, najvišji pa 20%. Za utajo so določene hude kazni. Četrti častni doktor visoke rudarske šole v Pribramu je postal predsednik dr. Boneš. Pred njim je pribramska šola imenovala tri častne doktorje: predsednika Mas ar yk a, predsednika Francije l.ebruna in bivšega ameriškega predsednika Hooverja. Praznik najdaljšega dne so včeraj slovesno praznovali po vsej Nemčiji, zlasti v Berlffiu, kjer se je v olimpijskem stadionu zbralo 120 tisoč ljudi. Naš konzul v Ženevi je priredil jugoslovanskemu trgovinskemu odposlanstvu, ki se je pogajalo s Švico, banket, katerega so se udeležili tudi najodličnejši zastopniki »vicarskcga gospodarstva. Na včerajšnji sejt poslanske zbornice v Gdansku so prvič nastopili narodni socialisti v svojih uniformah. Brez uniform sta bila edino dva poljska poslanca Predsednik je dejal, da so ponosni, da gdanska zbornica zaseda v znamenju kljukastega križa. 12. mednarodni založniški kongres se je začel včeraj v Leipzigu ob veliki mednarodni ude- Italijansko časopisje silno slavi zmagovalno nogometno moštvo, ki je doseglo svetovno prvenstvo, in pravi, da tudi v športu ne odločniie samo telesna pripravljenost, marveč v enaki meri duhovna usmerjenost. Angleški industrijci, ki se mude na obisku v Italiji, so včeraj dospeli v Milan. 65 komunistov so obsodili na težko jero pred sodiščem za varstvo države v Braziliji. Komunisti so bili udeleženi pri lanskem umoru v zvezni državi Rio Grande del Norte. Dva in pol milijona egiptovskih funtov posojila za državno obrambo je razpisala egiptovska vlada. Med sveto stolico in med Poljsko so včeraj podpisali pogodbo, s katero vračajo katoliški cerkvi vsa posestva, cerkve, kapele in zavode, ki so svoj čas pripadale unijatom, pa jib je ruska vlada zaplenila. _ , , Nemški propagandni minister Gobbels bo jutri prišel v Gdansk. . Angleški kralj Jnrij VI. je včeraj na admiralski ladji »Nelson« odplul z oddelkom bro-dovja na velike pomorske vaje vzdolž vzhodne Požar je izbruhnil V levem krilu pariškega muzeja I.ourea in sicer tam. kjer srn razstavljena dela tako imenovane španske Sole. Ni se znano, koliko škode je pri tem bilo. Angleška zbornica je zavrnila predlog opozicije, da bi zmanjiali proračun za zunanje ministrstvo. Zmago predsednika de Valera pri irskih volitvah razlagajo angleški listi kot posledico nedavnega sporazuma med Anglijo in Irsko, Letošnja žetev v Italiii bo po kakovosti in po količini veliko boljša od lanske. Italijanska vojna mornarica je včeraj priplula pred Malto, kjer so ji Angleži priredili slovesen sprejem. To je prvi obisk italijanskih bojnih ladij na Malti po dvanajstih letih. ... Gospodarski odnožaji med Romunijo in Turčijo se bodo po obisku kralja Karla ojačili, piše turško časopisje. _ , 8004)00 italijanskih otrok bo deležnih počitnic po raznih kolonijah ob morju, planinah in ob jezerih. Koloniie organizira fašistovska stranka. Ob 15 letnici turške republike letos oktobra bodo v Turčiji razglasili veliko politično amnestijo, katere bodo deležni tudi ljudje, ki so zaradi političnih prestopkov pobegnli v tujino. V Varšavi ao včeraj pokopali bivšega predsednika poljskega sejma Cara. Pogreba sta se udeležila med drugimi odličniki tudi predsednik Moscicki in maršal Ridz Smigly. Odstopil je romunski prosvetni minister škof Ko-lan, ki si bo obdržal samo ministrstvo za vere. Predsednik poljske republike je odlikoval msgr. Respighija, ki je spremljal zemske ostanke poljskega svetnika Andreja Bobola na poti iz Rkna do VarJave. Zakonski načrt o angleškem posojilu Nemčiji so včeraj predložili poslanski zbornici. Mednarodni sestanek Rdečega križ« ee začne danes v Londonu. Udeležujejo «e ga v»e države, kjer je ta ustanova organizirana Poštnina plačana v gotovini Stev. 139. V Ljubljani, sreda 22. junija 1938. Leto III Navodila za udeležence tabora (Nadaljevanje s 1. strani.) Glavni dan tabora dno 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla): S: budnice; o: sv. maša in skupno sv. obhajilo vseh članic, mladenk in gojenk v Uršul inski cerkvi, Kongresni trg. 5: sv. obhajilo v ljubljanski stolnici za člane ZFO. 5.30: i>ri Frančiškanih sveta maša in sveto obhajilo za članstvo Prosvetnih druStcv; 6.30: zajtrk; 7: zbirališče za sprevod (po ulicah okrog Jugoslovanske tiskarne); 8: sprevod krojev in narodnih noš po glavnih ulicah na Stadion; 10.30: a) sveta maša z ljudskim petjem evharističnih pesmi, cerkvcni govor; b) trije govori (med temi on zastopnik PZ), največ po 10 minut, podajo resolucije Iz zborovanj prejšnjega dne; /2.30—13.30: koailo za sodelujoče članstvo; 13.30 zbor vseh sodelujočih na določenih zbirališčih. Nastop na Stadionu v sredo 14.30—18: 1. Rajalo! pohod in proste vaje mladcev ZFO- 2. Eajalni poliod in proste vaje mladenk VlDK. 3. Nastop češkoslovaških Orlic. S. Nastop Seškoslovaških Orlov. S. Nastop inozemskih gostov (po možnosti vseh naenkrat) * raznimi prostimi in skopni m i vajami. <>. Rajalni pohod in proste vaje Slanic VDK. 7. Nastop najboljših mednarodnih telovadeev na orodju. 8. Vzorni nastopi inozemskih gostov z re: dovniml, prostimi in simultanimi vajami na orodju itd. 9. Nastop naše vojske. 10. Rajalni pohod in proste vajo članov ZFO. XX. Nastop konjenice. 12. Objava rezultatov tekem In slovesna razdelitev daril zmagovalcem (po olimpijskem načinu). Spoved in obhaiilo V torek, 28. junija, jo prilika za spoved v vseh ljubljanskih cerkvah od 1 popoldne dalje do 10 zveuar, I>o 10. pa naj pridejo tisti, ki so bili prej zaposleni. V sredo, 29, junija, je za fante v stolnici ob 5 zjutraj maša in med mašo skupno obhajilo; prevzv. gosp. škof ljubljanski dr. Gregorij Hožmau; nato pridiga: prevzv. gosp. škof mariborski dr. Ivan Tomažič. Čehi, fantje in dekleta, imajo svojo skujmo cerkve^ no pobožnost v cerkvi sv. Jožefa, Zrinjskega cesta, od 5—6 zjutraj. Na Stadionu pridiga: prevzv. gospod škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman; maša: prevzv. gospod škof mariborski dr. Tvan Tomažič. Med mašo ljudsko petje: dirigira g. stolni dekan dr. Frane Kimovec Sprevod Na čelu sprevoda nosi jezdec v kroju državno zastavo) slede zastave vseh sodelujočih narodov, ki jih nosijo jezdeci v krojih, ianlare na konjih) konjenica v krojih, godba. Gosti po abecednem redu: Amerika, Belgija, Češkoslovaška, Francija, Holandska, Luksemburg, Poljska, Švica. Jugoslovani: predsedstvo, člani v krojih, mladenke, mladci, članic« v krojih, članice v civilu, člani v civilu. Prosvetna zveza. Pred sprevodom vozijo člani v civilu na kolesih v dvostopih z brzino vsaj 10 km na uro. Na Miklošičevi cesti bo postavljena tribuna, kjer bodo visttki gostje. Člani morajo paziti, da bodo korakali strumno in lepo krili vrste, na povelje »pozdrav na levo« mora cela četa kot en mož obrniti glavo v pozdrav in strumno korakati dalje, roko dvigne h klobuku (pozdravi) samo četnik, — Članice ne pozdravijo z obratom glave, temveč pozdravljajo glasno z živijo klici in mahanjem rok. — Mladenke pozdravljajo ravno tako kot članice, mladci pa kot člani. Članic na kolesih v sprevodu ne bo. Zbirališče vseh za sprevod je na Resljevi ce6ti in v okolici Jugoslovanske tiskarne. Sprevod odhaja točno ob 8 izpred Vodnikovega spomenika, ker moramo pokazati visokim gostom, da poznamo red, točnost in disciplino. — To pa bomo mogH le, če se boste ravnali po navodilih, ki ste jih že prejeli in pa če se boste pokoravali rediteljem. Da se sprevod ne bo zavlekel predolgo in da bomo prišli pravočasno k sv. maši, smo izbrali najkrajšo pot, t. j. mimo škofije, magistrata, čez frančiškanski most po Miklošičevi cesti mimo Uniona, sodnije, Vzajemne zavarovalnice in dalj« na Dunajsko cesto in po nji na Stadion. Prenočišča Za članice in mladenke 1. V šoli sv.Jakoba v Ljubljani: udeleženke iz Bohinjskega, Triglavskega, Radovljiškega in Trži-ikega okrožja. 2. V šoli v šiški: udeleženke iz Škofjeloškega, Logaškega, Vrhniškega, Cerkniškega in Trboveljskega okrožja. 3. V uršulinskem samostanu: članice in mladenke iz Kamniškega, Zužemberškega, Mirenskega, Trebanjskega, Novomeškega, Črnomeljskega, Ribniškega in Šmartinskega okrožja. 4. Na mestni ženski realni gimnaziji (Licej na Bleiweisovi cesti) udeleženke iz obeh Mariborskih okrožij in Slovenjegoriškega okrožja. 5. V Trgovski akademiji: udeleženke iz Gu-štanjskega, Ormoškega, Ljutomerskega, Ptujskega in Suboškega okrožja. 6. V šoli na Ledini, Komenskega ulica in v Marijinem domu: udeleženke iz okrožij Celjske podzveze, to je iz okrožij: Celjskega, Gornjesavinj-skega, Konjiškega, Laškega, Mislinjskega, Posavskega, Rogaškega, Šaleškega, Savinjskega, Šmarskega in Kozjanskega okrožja. Za člane In mladce I. Šola v Zgornji šiški udeleženci iz: Triglavskega, Kranjskega, Tržiškega, Škofjeloškega, Logaškega, Cerkniškega, Barjanskega, Šmarnogoreke-ga, Kamniškega, Stiškega in Zužemberškega okrož-ja. II. Draga državna realna gimnazija na Poljanski cesti: udeleženci iz Mirenskega, Novomeškega, Črnomaljskega, Ribniškega, Šmartinskega, Veliko-laškega, Trboveljskega in Krškega okrožja. III. V prvi državni realni gimnaziji, Vegova ulica (realka): udeleženci Celjske podzveze, t. j. udeleženci iz Celjskega, Gornjesavinjskega, Konjiškega, Laškega, Mislinjskega, Šaleškega, Posavskega, Rogaškega, Savinjskega, Kozjanskega in Šmarskega okrožja IV. Ljudska šola na Grabnu, Cojzova cesta: udeleženci Mariborske podzveze, t. j. udeleženci iz obeh Mariborskih okrožij, Slovenjegoriškega, Prevaljskega, Ljutomerskega, Ormoškega, Ptuj- skega, Soboškega in Lendavskega okrožja. V. Vsi tekmovalci, ki se udeleže tekem v dneh 26., 27. in 28. julija 1938, prenočujejo v osnovni šoli na Vrtači, Erjavčeva cesta. Prehrana Organizirano skupine, nastopajoče na Stadionu, prejmejo hrano v neposredni bližini Stadiona. Prehranjevalna mesta bodo odka-zovali reditelji. Ker bodo imele te skupine za prehrano le dobro uro časa, se bodo delile predvsem gorke konzerve s 300 grami vsebine: meso, riž in grah. Cena konzervi bo 4 din. Krulia bo na prehranjevalnih prostorih dovolj po 0.50 din komad. Za vsako konzervo bo na razpolago odpirač. Konzerva je praktična, ker služi obenem tudi kot posoda. Žlico naj prinese vsak s seboj. Poskroljeno bo za vse vrste pijač, pripravljena bo tudi julia, golaž, obara, hrenovke, klobase, vse po zmernih ljudskih cenah. Zajtrk prejmejo organizirane skupine po gostilnah v bližini svojih prenočevališč. Da se izognemo neredu in zagotovimo zajtrk vsem, kateri ga želijo, nujno prosimo za naročila in plačila vnaprej, najpozneje do ponedeljka, dne 27. t m. do 18. Priporočamo dostavitev teh naročil po posebnih selih, kateri ostanejo potem do prireditve v Ljubljani. Če prejmemo naročila po tem roku, bomo sicer skušali ustreči, odkloniti pa moramo vsako odgovornost v tern primeru. Cena zajtrka je 2 din. Za vse ostale, kateri naročijo in plačajo prebrano vnaprej, veljajo naslednje gostilniške cene: Običajno kosilo od 7 do 9 dan, boljše kosilo od 9 do 10 din, večerja b do 8 din. Ne moremo pa jamčiti za te cene, če hrana ne bo vnaprej naročena in plačana. Za prodajalce pijač, hrane, spominkov i. dr. so prostori pri Stadionu še na razpolago Prijave: Prehranjevalni odsek. Frančiškanska ul. — pasaža, škrabčeva soba, I. nadstr. pfŽupnik Josip Abram j Ljubljana, 22. junija. Davi je po kratki srčni bolezni umrl v Ljubljani msgr. Josip Abram, župnik v Pevmi (Gorica), slovenski pisatelj, prijatelj in sodelavec pokojnega Janeza Evangelista Kreka. Z njegovim imenom je bistveno zvezan politični in kulturni razvoj našega ljudstva na Goriškem. Pokojni se je mudil na obisku pri svojem prijatelju primariju dr. Breclju. Truplo pokojnika bo ležalo v mrliški veii v zavetišču sv. Jožefa. Podrobni podatki o pogrebu bodo priobčeni v mrliških sporočilih. Šola - naše svetišče Ljubljana, 22. junija. Ko je izšel zakon o volonterstvu ter o ukinitvi precejšnjega števila ljudskošolskib razredov, je ta vest močno odjeknila med vsemi, zlasti med onimi, katerim je duhovna rast naše mladine najbolj pri srcu in katerih poklic je vzgajati mladi rod k dobremu Ln koristnemu delu za narod in državo. »Šola in dom«, posredovalec med domom in šolo, je sinoči priredila v Delavski zbornici sestanek z namenom, da starši povedo svoje mnenje ter se utrdi načelno stališče glede nameravanih zakonskih odločb. Dr. Lončar, inšpektor v p., je pozdravil številno občinstvo, zlasti zastopnika g. bana, inšpektorja Bajuka, ter prešel na dnevni red. Vprašanje glede volonterstva, brezposelnosti ter stanja naših šol so osvetlili zastopniki društev, ki se bavijo, ali ki bi se radi bavili z vzgojo mladine, pa se zaradi pomanjkanja kreditov ne morejo. 2e od vsega početka je bila šola važen činitelj za ohranitev naše narodne zavesti in kot taka je bila naša prva skrb. Tudi danes je šola naša prva skrb, toda kriza tudi njej ni prizanesla: omejitev osebnih Matkov, pomanjkanje učnih moči, pomanjkanje učil, vse to in kar je « tem v zveri, so posledice. Število učencev je naraščalo, število učiteljev pa ne. Danes pride pri nas na enega učitelja 48 učencev, nekateri razredi pa učitelja sploh nimajo. Misel, da bi se z redukcijo manjših razredov dobilo nekaj učiteljev, je zgregena. Redukcija se ne sme izvršiti iz zdravstenih in pedagoških ozirov, za. nas pa pomeni vsaka redukcija korak nazaj. Kajti zavedati se moramo, da smo sosedje dveh kulturnih narodov in da pomeni vsako krčenje hud udarec naši kulturni in narodni sili. Srednja šola taka kot je, ne more zadovoljiti nikogar. Mnogo se je govorilo in pisalo, naredilo malo ali nič. Stojimo pred dejstvom, da ji grozi polom. Potreben bi bil nov zakon. Če bi izvajali vsaj zakon iz leta 1929, bi se danes ne znašli pred težkim problemom. Glavni vzrok težkega stanja je prenapolnjenost razredov in pomanjkanje učnih moči, ker od leta 1932 se ni nastavljalo, kot bi bilo potrebno. V Sloveniji imamo 168 brezposelnih profesorskih kandidatov in približno 500 učiteljskih abitnrijentov. Stanje teh ljudi je gmotno večinoma slabo in so v breme svojcem, sami obupavajo in ni čudno, ako zdvajajo nad seboj in svojimi ideali. Zakon o volonterjih določa, da volonter lahko dobi nagrado za več kot šesturno poučevanje, zagotovljeno pa to ni. In če bi dobil, bi dobil največ 600 dinarjev, Jasno je, da to ne bo dobro vplivalo na njegovo delo. To je izkoriščanje in šole ne bo dvig- učevanja predolga. Nastavljale naj bi se nove, mlade moči, starejši naj se upokojijo. Kvaren vpliv na šolo ima tudi poučevanje dopoldne in popoldne. Ustanovijo naj se novi zavodi, nastavijo nove moči, kar bi brezposelnost občutno zmanjšalo. Volonter-stvo samo pa tega problema ne bo rešilo. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki bo odposlana na merodajna mesta, da naj se ukrene vse potrebno. Resolucija je bila sprejeta soglasno, občinstvo se je z odobravanjem pridružilo vsem izvajanjem. Čas, ki drvi preko nas, tudi šoli — temu narodnemu svetišču — ni prizanesel. f Radivo Peterlin-Petruška Ljubljana, 22. junija. Pesnik in nemimi popotnik Radivoj Peterlin-Petruška je včeraj ob 15.30 umrl, zadet od srčne kapi v svojem rojstnem kraju Kamniku. Pokojnik je letos januarja v Skoplju obolel za pljučnico in vnetjem prsne mrene. Sledile so še druge komplikacije ter je bil pokojnik zadnje tedne doma na okrevanju. Radivoj Peterlin ima za seboj burno in težavno preteklost. Po raznih naporih je kot avstrijski vojaSki dezerter priSel v Rusijo, ki jo je prepotoval od juga do severa. Dalj časa je bil domači učitelj pri nekem nemškem veleposestniku ob Volgi, med vojno je postal blagajnik podružnice ruske Narodne banke. V Rusiji je bil 19 let. Po vojni se je L 1919 vrnil v osvobojeno domovino. Maskirani razbojniki v Dupleku Maribor, 22. junija. Preteklo noč nekako ob 2. so se pojavili trije maskirani razbojniki v hiši posestnika Franca Greifa v Spodnjem Dupleku v bližini mostu. Skozi okno so vdrli v stanovanje Franca Sterleka ter z nabitimi samokresi grozili, da bodo vse postrelili, če jim ne pokažejo denarja. V stanovanju so vse premetali, zadovoljiti pa so se morali z dvema zlatima prstanoma, dvema obveznicama Vojne škode ter nekaj dinarjev gotovine. Škode je vsega skupaj le okoli 2000 dinarjev. Obveznice Vojne škode so razbojniki vrgli proč. Tezenski orožniki pod vodstvom g. Bajca 60 pri kontroli tezenskega vojaškega vežbališča osumili nekega mlajšega moškega. Takoj so ga legitimirali in našli pri njem samokres. Ker so bili orožniki že prej obveščeni o omenjenem razbojništvu, so takoj sumili) da utegne biti ta mladenič v zvezi z razbojniki v Dupleku. Ko so ga malo bolj trdo prijeli in mu sprašali vest, je nazadnje le priznal, da je sodeloval pri roparskem napadu v Dupleku. Je to komaj 18 letni Ludvik Kelc iz Nove vasi pri Ptuju. Šele pred kratkim je prišel iz zapora in ima na vesti še več drugih tatvin, posebno pa se je »specializiral« na tatvino koles. Njegova dva pajdaša sta neki Melhior Pinterič iz Maribora in Jakob Juhar iz Tinj v Slovenskih goricah. Tudi ta dva imata na vesti že več vlomov in tatvin, posebno tatvino koles. Ušla sta tudi orožniški patroli pri Ljutomeru, ko ju je hotela na nekem cestnem križišču ustaviti Tedaj 6ta vrgla kolesa proč in zbežala. Orožniki ju zdaj marljivo zasledujejo. Poškodovani gasilci pri gašenju požara na Brdu Med gašenjem so mnogi gasilci dobili hujše in lažje poškodbe. V ljubljansko bolnišnico je bil prepeljan poklicni gasilec, 42 letni Jože Ogrin. Tram mn je padel na levo nogo. Nad členkom mu je bila zdrobljena kost. V bolnišnico sta bila prepeljana še dva poklicna gasilca, tako Alojzij Zorman s poškodbami na desni nogi in Pavel K r o p a r s poškodbami na rokah. Na desni roki je dobil hude poškodbe tudi prostovoljni gasilec Anton K r o p a r. Državno prvenstvo se začno 7. avgusta. Na sinočnji seji JNS je bilo sklenjeno, da se tekme za državno nogometno prvenstvo prično že 7. avgusta. Pari bodo izžrebani dne 5. julija. Šahovski turnir v Noordvrigu - končan Slovenec Vasla Pirc zasedel tretje mesto pred Euwe|em Včeraj je bilo odigrano zadnje kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Noordwijku. Zmago si je priboril Eliskases, ki je od devetih dosegljivih dosegel 7 in pol točke. Drugo mesto in nagrado jee dobil mladi Keres s 6 in pol točke. Nepričakovano velik uspeh pa jo na teni močnem turiiirju dosegel jugoslovanski mojster Slovenec Vasja Pire, ki je zasedel tretjo mesto s 5 In pol točke. Ta njegov uspeh je toliko večji, če pomislimo, da je prehitel celo bivšega svetovnega prvaka dr. Euweja. Ves slovenski šahovski svet je ponosen na svojega odličnega zastopnika na tem turnirju in mu k njegovemu sijajnemu uspehu čestita. Smrtna nesreča v Slovenskih goricah Podnadzornik policijske straže žrtev podivjanega vozača Maribor, 22. junija, Kakor ljubljanska, tako opravlja tudi mariborska policija na 6vojem področju takoimenovano _ . cestno prometno službo. V torek zjutraj se je po- nilo na zahtevano višino. Izgledi na redne nasta- I dal policijski^ podnazovnik Anton Kunc v sprem-vitve bodo §e manjši. Zlasti je doba 35 letnega po- • etvu stražnika Rudolfa Udoviča na motornem ko- GUutiunu** da&c 22 Na poti od delavca do izpraševalca se je ta vsota po zaslugi tolmača spremenila v dvesto petinsedemdeset rubljev. Ko so tuji zastopniki zapustili jedilnico, so jih odvedli na tisto, čemur so dejali delavski zbor. Ta je bil v tovarniški dvorani. V resnici pa je to bil sestanek propagandistov, izvoljencev in tistih, ki so upravi lizali škornje, Odposlanstvo je moralo skozi gosto množico, da je prišlo na oder, kjer ga je pozdravilo burno navdušenje in vzklikanje na čast Sovjetski Rusiji in vzajemnosti mednarodnega delavskega razreda. Strokovničarski oblastniki in strankarski voditelji so v vznešenih Ilisedah govorili o tem, kakšni so delovni pogoji v naši tovarni. Po vsakem govoru so udarile trobente naše godbe »Internacionalo«. Vsa množica je vstajala, pela in vzklikala živijo! Povabili 60 tuje zastopnike, naj kaj izprašujejo. Vprašali *o torej, kaj je resnice na poročilih kapitalističnega tiska, ki govori o prisilnem delu, o štabi hrani in o zatiranju žensk v Sovjetski Rusiji. Piedsednik Ahmadulin se j# obrnil k zboru svojih somišljenikov: in dejal: »Pustili Bomo, naj na ta vprašanja odgovarjajo delavci sami.« In »delavci« so povzeli besedo. Kakor ponavadi so tudi to pot imeli govore, katere sem znal že napamet. Slavili so y njih edinstveno življenje, katerega so deležni delavci v Rusiji. Tudi odposlanci so drug drugemu izražali občudovanje nad izredno zgovornostjo teh »delavcev« in o uspehih, ki jih je pri njih dosegla odlična vzgoja, katero jim je dajala Sovjetska Rusija. Ubogi, presleparjeni tepcil Niti slutili niso, da sc le propagandiste urili štiri leta, preden so lahko prvič nastopili s tem čvekanjem. Nato so odpslanstvo odvedli v ravnateljsko restavracijo, kamor so zahajali poleg ravnateljev ie drugi visoki uradniki. Restavracija je bila nova. Tujccm so praviil, da je namenjena delavcem. Tam ao jim stregli z ribami, juho, pečenimi piščanci, z raznovrstno svežo povrtnino, 8 kompotom in s tortami. Vmes so delili vino in cigaretc. Mize so bile okrašene z rožami. Znova in znova so ji zatrjevali, da tu ponavadi jedo delavci. Kakšna laž! Nikdar se še ni zgodilo, da bi se bil kak delavec udeležil požrtij v teh prostorih. Po tej razkošni pojedini se je obisk nadaljeval v tovarniškem otro- so prihajali vanjo zastopniki raznih na-škem zavetišču, kjer so varovali otro- rodnosti in pa tuji izletniki. le ustnice z rdečilom in 4ci so znale biti na pravi način prijazne z ravnatelji in s propagandisti. Toda tuji zastopniki niso zaradi tega z nič manjšim navdušenjem ogledovali te otroke, ki so pred njimi izvajali telesne vaje in nekaj ruskih plesov. Nato ao otroci dobili obilno malic in celo sladoleda. Jaz pa sem mislil ta čas na milijone in milijone malih Rusov, ki niso imeli niti skorje starega kruha za pod zob! Iz zavetišča smo odšli v »dače« blizu Izmajlovskega parka. Vsaka »dača« je imela štiri do šest sob. Okoli hišic jc bilo lepo drevje*” cvetje in senčne 6tcze. Vsakega tujega zastopnika je kak »delavec« povabil, naj stopi v njegovo bivališče, da bo videl, kako je znotraj. Moral sem stiskati zobe, da nisem zatulil; »Zakaj ne greste obiskat kasarn, kjer res žive delavci?« Toda ali sem mogel govoriti tako, ali bi jim smel - povedati resnico in jim pokazati gjde laži, 6 katerimi co jih stregli? Caroline Drew razlaga zakon. V začetku maja 1932 sem bil priča prihodu nekega madžarskega odposlanstva. To jc bilo komunizmu prijazna skupina, ki je prišla v Leningrad na slavnosti prvega maja. Posrečilo se mi je, da sem se vtihotapil med njene člane. To je bilo šestega maja, ko sem imel prosto. Vtihotapil sem se v jedilnico Grand hotela vprav tedaj, ko ke »delavcev«. Šele potem sem zadel, kaikšni otroci so to bili. To so bili otroci žena udarnikov, ki so si oživlja- Sedel sem med nekim Angležem in med Šipkom, tovarišem iz New Yorka, ki je bil v odboru stranke v Newyorku. Naročil sem kavo in kos slaščice. Natakar mi je prinesel račun: 9 rubljev 50 kopejk. Anglež jc iz radovednosti pogledal na račun in se začudil nad to visoko ceno. Sipka se na to ni oziral. »Kako pa to?« je izpraševal Anglež. Razložil sem mu, da ta hiša ni hotel za delavce in da je z oblastjo in nadzorstvom »Inturista«. Namenjen jc samo tujim izletnikom in delavskim odposlancem iz tujine. Anglež se je zamislil, zakaj ta vtis je bil docela nasproten vsemu tistemu, kar so mu tvezli propagandisti. Izpraševal me je o delu naših strokovnih organizacij, o številu' preddelavcev in nadzornikov in o tem, koliko imam plače. Čeprav sem pazil na 6Vojo okolico, sem si vendar prizadeval, da bi čira bolje odgovarjal na njegova vprašanja. Nenadno sem čutil, da me nekdo vleče za rokav. Obrnil sem se in videl pred sabo Carolino Drew, ki jc bila zdaj članica ženskega oddelka pri Kominterni. Slišala me je, da sem govoril, in mi pomignila, naj grem za njo. Dejal sem ji: »Tak pusti mc no, kaj ne vidiš, da se pogovarjam « prijateljem?« Toda nisem se jc mogel otresti. Moral sem z njo na hodnik. »Tovariš Smith, ti imaš torej denar, da si lahko hodiš sem kupovat kavo in slaščice? Kaj nisi jedel doma? In potem, kaj nameravaš « tem, da tem ljudem govoriš take reči o delu po tovarnah? To tebe ne briga. Kot član stranke nimaš pravice delati tako. Moral bi razgovor speljati na kaj drugega. Lahko 6c opečeš pri tem!« ldsu s prikolico v Slovenske gorice na cestno prometno kontrolo. Ko sta se okoli 19.30 vozila proti Mariboru, je prišlo na križišču ceste, ki vodi iz Sv. Lenarta, in državne ceste pri Št. liju do hude nesreče, katere žrtev je postal 41. letni podnadzornik policijske straže Anton Kunc. Kunc je dal znak šoforju Udoviču, naj na teni križišču ustavi vozilo. 60 korakov pred seboj jo namreč opazil, kako je pridrvel v divjem tempu nek avtomobil. Kuno je skočil iz prikolice ter dvignil roko v znak »stojk, šofer, ki je vozil avtomobil, je sicer z vso silo pritisnil na zavore, toda nesreče ni mogel veE preprečiti. Zavrt avtomobil jo začelo metati 6em* intja. Ko je privozil do motornega kolesa, je zadnji del avtomobila zadel podnazornika Kunca ter ga vrgel kakih 20 metrov daleč proč v obcestni jarek. Kunca je zagnalo med dva telegrafska dro-Kova, ki podpirata drug drugega. Ko je avtomobilist videl, kaj se je zgodilo, je avto takoj ustavil, naložil težko ponesrečenega Kunca !er ga odpeljal v mariborsko bolnišnico. Kunc pa je kmalu podlegel težkim poškodbam. Pri padcu si je polomil skoro vsa rebra, roko, poleg tega pa je dobil še težko notranje poškodbe. Divji vozač je 251etni gostilničarjev sin in nemški državljan Ivan Klug, doma od Sv. Jurija ob Pesnici. Podnadzornik jo služboval pri mariborski policiji deset let, prej pa je bil tudi že deset let pr* orožnikih. Pred dobrim letom je postal podnadzornik poljcijske straže ter je bil edini Slovenc, ki je položil svoj izpit z odliko, liil jo 41 let »t81-Kot orožnik je služboval po raznih krajih Slovenije, tudi na Gorenjskem. Bil je povsod od silo priljubljen. Njegovi predstojniki so ga imeli zelo radi, prav tako pa so ga spoštovali tudi oni. ki so mu bili podrejeni, kajti bil je vselej objektiven in tudi izredno dobrega srca. f Obe. sv. Josip Ošlak Maribor, 22. junija. Po daljšem trpljenju je danes proti jutru umrl v cvetu mladosti, komaj 38 letni občinski svetnik g. Josip Ošlak. Pokojni je pripadal okoli 10 let mariborskemu občinskemu svetu. Bil je prej ravnatelj Ljudske tiskarne, pred dobrim letom pa se je osamosvojil lfr odprl tiskamiško pisarno. Bil je dober gospodarstvenik ter je bil v gospodarskih in družabnih krogih Prccej priljubljen. Zapušča vdovo in malega otročička l*0' Kojni je bil tudi član JRZ v Mariboru. Svojcem naše iskreno sožalje' tu in tam 3. julija bo menda dr. Maček obiskal šefe srbskega dela Združene opozicije v Belgradu. Časopisje, ki o tern poroča, pa pristavlja, da vodstvo zagrebške KDK koalicije do 6edaj še ni dobilo nobenega službenega poziva, naj dr. Maček obišče Belgrad niti ni vodstvo Združene opocicije o tem izdalo kakega obvestila za javnost. Pač pa pravijo, da je dr. Maček izrazil željo, da bi za časa njegovega obiska ne priredili nobenega shoda, na katerem bi on govoril On bo obiskal le svoje bel-grajske tovariše. Čistilko železniških vagonov je povozil vlak v Sisku. Marija Mioč, ki se je tega posla oprijela potem, ko jo je mož zapustil, je hotela izstopivši iz vagona priti preko tira. Prav takrat pa je po tiru pridrvel vlak, ki jo je zgrabil in raztrgal na drobne kose. Neobičajno zver je nbil kmet Vandjel Čekao-novič iz Džavota pri Djevdjeliji. Zverina je bila težka 80 kilogramov, a dolga en meter. Parklje in rep je imela popolnoma enake volčjim, prav tako tudi smrček in uhlje. Le dlaka je bila popolnoma črna, zaradi česar kmetje živali niso znali nikamor prišteti. Strokovnjaki pravijo, da je žival iz tiste vrste volkov, ki so se pomešali s podivjanimi psi, ki jih je bilo v teh krajih zlasti med svetovno’vojno izredno veliko. Hajduško zalego nameravajo oblasti popolno-mt iztrebiti v podnožju Homoljske planine. Tudi potem, ko bodo dobili v roke hajduka Dokiča živega ali mrtvega, bo ostala v kraju večja skupina orožnikov, ki bodo zasledovali še vse tiste, ki so kakorkoli pomagali hajduku. Naloga bo vsekakor težka, ker so vse štiri bližnje vasi polne ljudi, ki jim je bajdukovanje časten posel, tako rekoč junaštvo najvišje vrste. Ti ljudje nimajo po svojih navadah in načinu življenja z drugimi sosedi no-bene sličnosti ali sorodnosti. V Žagubici, Ložnici in ostalih dveh vaseh se je rodilo že nešteto hajdukov; ta tradicija je med ljudmi še silno rnočna; Prav zato hočejo oblasti enkrat za vselej narediti konec razbojništvu. Odložitev plačila obveznosti za petnajst let je dovolila vlada Zvezi srbskih poljedelskih zadrug v Sarajevu. To se nanaša na dolgove, ki jih je zveza naredila pred 15. septembrom 1. 1934. Obenem je vlada zvezi dovolila 5 milij. din posojila, ki ga mora zveza začeti vračati po šestih letih in ga v enakih obrokih povrniti do konca desetega leta. Turistična konferenca med delegati Jugoslavije in Italije je bila pred dnevi v Gorici in Opatiji. V jugoslovanski delegaciji sta bila predsednika Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, predsednik zdraviliške komisije na Bledu baron Letiš ter ravnatelj zagrebškega »Putnika«. Konferenco je vodil dr. Biseo iz Rima. Največ so delegati govorili o tem, kako bi se v turističnem prometu med obema državama odstranile vse težave, zlasti pa takse za individualne in skupne vizume. Oboji so se strinjali v tem, da bi bilo treba vizume sploh odpraviti, ali pa vsaj ceno občutno znižati, na vsak način pa bi bilo treba skupne vizume izdajati zastonj. Tudi o znižanju taks za triptike so govorili. Omeniti je treba tudi to, da eo vsi pozdravili predlog, naj bi konzulati hitreje poslovali, dalje da bi bili obmejni organi bolj pri' jazni e turisti in da bi se carinski pregled izvedel na kar se da prijazen način. .Prihodnja taka konferenca bo najbrž na Bledu. Zmešnjavo je povzročila velika strupena kača na živilskem trgu v Slavonskem Brodu. Neka kmetica je prinesla na trg košaro jagod, ki jih je prejšnji dan nabrala doma. Ko je dopoldansko sonce začelo obsevati njene jagode, je kmetica nenadoma opazila, da se v košari nekaj giblje. Ko je odtresla nekaj jagod, se je pokazala velika strupen kača. ■ Tisti- hip eo bile že vse kmetice pokonci in začele bežati na vse strani. Po dolgem naporu se je ljudem posrečilo kačo ubiti. Dvakrat se je se isto ženo v enem mesecu poročil Mijo Neuberger iz Vinkovcev. Pred dobrim mesecem se je fant poročil po katoliškem obredu z Anico Marek. Ko je že preživel v zakonu en ineeec, je nenadoma dobil od župnega urada poziv, na j se ponov.no javi za poroko. Mož je .-mislil, da se je zgodila kaka pomota, pa je kmalu v župnišču izvedel, da so bo zares moral ponovno poročiti. Ko se jo prvič poročil, župnika ni bilo doma ter je poroko opravil kaplan, ki pa ni imel za to odobrenja od svojega župnika. Ker so pa cerkveni predpisi v tem pogledu strogi, se jo župnik odločil, da bo mladi par ponovno poročil. In tako se je tudi zgodilo. Pšcnica in koruza bosta letos izredno bogato obrodili v Vojvodini, zlasti v Baranji. Prav tako dobro letino si obetajo vinogradniki. Če ne bo kakih vremenskih nezgod, bodo pridelali velike količine vina, ki bo izredne kakovosti. Le sadje je slabo obrodilo, ker sta prvo cvetje uničila slana in mraz. Obrodilo bo le tisto sadje, ki je cvetelo po dobi mraza. 1*> letna jahalka je odnesla več zmag na konjskih dirkali v Orašju. Tam imajo vsako leto velike dirke, v katerih tekmujejo vsi gojitelji boljših konjskih pasem. Preteklo nedeljo pa je bila liajvečja senzacija v tem, da je tekmovalo tudi desetletno dekletce Lucija Tomič iz Dubrave pri Tuzli, ki je na gibki kobilici odnesla prvo nagrado. Dekletce je že ponovno tekmovalo na raznih dirkah in razeu enkrat odneslo povsod zmago. Harakiri ,ie izvrši! y Andrijevcih pri Slavonskem Brodu 75 letni starec Mijo Bravolovič. Zad-naj leta je živci pri svojem vnuku, toda po vrsti so ga začele napadati razne bolezni. Vse to ga je potrlo, da jo sklenil sebi končati življenje. Vzel je nož in si razparal trebuh. Ko so starca našli v lokvi krvi, je bila vsaka pomoč brezuspešna. Težki rani je nedolgo potein podlegel. Prihodnji mesec bo prispela v našo državo posebna nemška komisija, ki bo nakupila večje množine vina. Nemci so najprej obiskali Francijo, sedaj se nahajajo v Italiji, nakar se bodo zglasili Se pri nas. Ogledali si bodo vse večje vinske kleli in pregledali možnosti, kako bi se pomnožil izvoz jugoslovanskih vin v Nemčijo. Do sedaj je naša država izvozila v Nemčijo letno po 1500 vagonov, od česar je samo na Vojvodino odpadlo 1000 vagonov. Veliko pomanjkanje vode v PazinSČini. V Istri je vedno primanjkovalo vode. Zato je začela Italija kmalu po vojni graditi v raznih krajih Istre vodovodo, ki bili deloma v zvezi z vojaškimi garnizijami, deloma pa so so gradili kot javna dela v svrho zmanjšanja brezposlenostl. Tako so pričel^ z gradnjo vodovoda od Pirana do Pulja in ob Buzeta preko Pazina na Labin. V času abesinsko vojne pa je bilo lo delo prekinjeno in so še sedaj ne nadaljuje. LetoSnja suša jo problem gradnje vodovoda v Istri ponovno oživela In je upanje, da bodo z delom zopet nadaljevali. Tovarna Združenih opekarn pogorela Najkatastrofalnejši požar zadnjih 50 let - Milijonska škoda Ljubljana, 22. junija. Tvrdka Vidic & Komp. je pred vojno daleč naokrog slovela po svojih opekarskih izdelkih, imela je več opekaren. V letu 1907. je zgradila novo opekarno ob Gradaščici na poti iz Viča proti Bokalcem na Brdo. Tvrdka se je po prevratu leta 1919. spremenila v delniško družbo Združene opekarne v Ljubljani, ki imajo svojo glavno pisarno na Miklošičevi cesti št. 15. Prav brdska opekarna je bila po vojni modernizirana in opremljena z najmodernejšimi stroji za mešanje gline in za izdelavo raznih modelov opek. Obrat je bil mehaniziran. Stalno pa je bilo v sezoni zaposlenih nad 100 delavcev. Ta tovarna je letno izdelala do 5 milijonov^ opeke. Prav sedaj v živahni stavbni sezoni je bila opekarna noč in dan v obratu. Davi je postala opekarna v glavnem obsegu žrtev velikega požara, ki je eden najkatastrofalnej-ših v zadnjih 50 letih. Po vojni je bil velik požar na Marijinem trgu, ko je gorela hiša ge. Šmalčeve in pozneje na glavnem kolodvoru, ko sta gorela dva tanka bencina in kjer je našel smrt eden ljubljanskih gasilcev. Prvi signali in alarmi Kosci, korakajoč zgodaj med prepevanjem veselih pesmi po Ižanski cesti, so davi okoli 4 opazili, da se je začel v smeri proti Viču iz nekega dimnika valiti silovito gost in črn dim. Postali so. In takoj uganili, da mora goreti kaka tovarna na Viču. Kmalu nato okoli 4.15 so se začuli signali tovarniške sirene in brlizgi tržaškega brzovlaka št. 1 na pomoč. Vlakovodja tržaškega brzovlaka je opazil že poprej ogenj in je dajal signale vso vožnjo od Brezovice tja do Ljubljane. Kmalu je dal nočni čuvaj na Gradu dva topovska strela in Ljubljana je skočila po konci. Kot blisk se je razširila vest, da gore Združene opekarne. V opekarni stanujoči ravnatelj g. Kostič je hitro iz pisarne telefoniral po poklicne gasilce, ki so takoj prihiteli na kraj požara z veliko motorko in orodnim avtomobilom. Kdo je prvi opazil požar? Mnogi trde, da je bil to Anton Češnovar, ki je imel opravka v tovarni. Kurjač ijadnikar pa je v veliki nevarnosti pohitel v strojnico in odprl sireno, ki je nato tulila nad pol ure. Hitro pa so opazili požar tudi v bližnjih hišah stanujoči sosedje, ki so obvestili tovarno, da gori. Čuli so se naokrog obupni klici: »Tovarna gori!< V akcijo ie stopilo • 12 brizgalen Po prvih alarmnih signalih so se vse ljubljanske in okoliške čete dvignile in pohitele z največjo naglico proti Brdu. Previdnost podjetja, ko je gradilo to tovarno, je bila v tem, da je velikansko zgradbo postavilo ob Gradaščici, ki je na tem mestu globoka in primerno široka. V akcijo je stopilo 12 motornih brizgalen odnosno motornih agregatov. Neprestano eo bruhale ogromne množine vode. Na mesto požara so prišli kmalu po si renski h signalih ban dr. Marko Natlačen, župan dr. Juro Adlešič, starosta gasilske zajednice dr. Kodre, poveljnik poklicnih gasilcev g. Frlan, mestni fizik dr. Mavricij Rus in poveljniki raznih gasilskih čet, kakor tudi poveljnik policije. Prisotni eo bili tudi orožniki. Močan kordon policije je obkrožil tovar- no, da je vzdrževal red in zabranjeval dostop nepoklicanim osebam. Poleg ljubljanskih čet eo prišli na kraj požara tudi gasilci iz Dobrove, Podutika, Zgornje šiške in celo iz Most. Gašenje je bilo sila težavno in naporno. Mnogi gasilci so tvegali svoje življenje. Poklicni gasilec g. Ogrin je bil v veliki nevarnosti. Tram mu je padel na desno nogo in ga poškodoval v členku. Videč, da gasilci ne bodo mogli rešiti glavnega poslopja, kjer je bila montirana velika peč, so odredili le lokalizacijo požara, kar se jim je z združenimi močmi posrečilo. Obvarovali so v prvi vrsti glavno strojnico, kjer so montirani vsi veliki stroji za obrat opekarne. Velika peč se podira Kje je nastal požar? Zatrjujejo, da je začelo goreti v podstrešju velikega, dvonadstropnega poslopja, kjer je bila postavljena velika peč za opeko. Tu eo bili razni stroji in tudi peči, ki so kuhale opeko. Delavci spodaj so bili zaposleni pri delu in niti niso slutili, da nad njimi gori. Po dimu so se dvignili v zrak silovito razpredeni zublji ognja, katerega plameni so bili visoki nad 30 m. Grozen je bil prizor, ko se je mogočna stavba zrušila, kakor kaka papirnata zgradba. Silen pok je^nastal in ljudje so v strahu trepetali, kaj se bo^še zgodilo. Nekateri so se bali, da bo nastala še kaka eksplozija! Gasilcem se je naposled posrečilo požar popolnoma omejiti na glavno stavbo, rešili so V6e ostale objekte. Uničena je bila velika zaloga opeke. Velikanski naval občinstva -Ogorki Kako velikanski obseg je zavzel ta požar, je očitno iz tega, da se je naokrog razvijala silna vročina. Ogorki so leteli na vse strani, Pepel je padal po vrtovih v Rožni dolini, po Viču in ogorki so bili zanešeni celo daleč v me6to, tako na Poljane in Moste. Ogromne množice ljudi so se valile iz mesta in okolice na Brdo do opekarne. Pravijo, da je bilo gledalcev do 3000. Nekateri so pešačili, večina pa je kolesarila, pa tudi nekaj avtomobilov je pripeljalo boljše radovedneže. Tam na hribu ob robu je bila zbrana velikanska 6kupina gledalcev. Temu kraju eo dali šaljivci ime: ^Galerija!« Od tu je bil ras tudi najlepši pogled na veliko požarno katastrofo. Koliko znaša škoda? Združene opekarne so bile za to tovarno zavarovane proti požaru pri zavarovalnici »Sava«. Zavarovajna vsota ni za enkrat znana. Za enkrat ni mogoče točno navesti po požaru povzročeno škodo, kajti cenilna komisija bo pač šele popoldne ali jutri pričela e cenitvijo. Znaša pač velikansko vsoto, ki gre gotovo v milijon, kajti uničenih je več strojev za obdelavo opeke. Glavna gasilna akcija je bila končana okoli 8. Gasilci so nato pričeli s pospravljanjem in so postavili straže, da se eventualno požar ne razširi še na kak objekt Pri gašenju je prav požrtvovalno in v veliki nevarnosti sodelovalo do 300 gasilcev. Marljivo je pomagal pri tem neki dimnikarski mojster. Velika stavba se je porušila do tal. Zanimiva opažanja v mariborski židovski koloniji Težnja za ameriškim državljanstvom - Pripravljajo se velike preselitve v notranjost države Maribor, 21, Junija. Pred prevratom je živelo v Mariboru le nekaj židovskih rodbin. Isto razmerje je ostalo tudi po prevratu vse dotlej, dokler se ni začela v Mariboru naseljevati tekstilna industrija. Večinoma so bile to podružnice inozemskih tekstilnih tovarn, pri katerih je imel židovski kapital glavno besedo, pa je naravno, da so postali ravnatelji teh tovarn, zaupniki tujega kapitala m višji uradniki povečini Židje. Skoraj izključno so pa prevzeli v svoje roke organizacijo tekstilne veletrgovine kot zastopniki in trgovski potniki teh tovarn. Večinoma so se naselili v Mariboru Židje iz nemških predelov Čehoslovaške in z Dunaja ter so ostali tudi v Mariboru po narodnosti to, kar so bili v bistvu poprej — Nemci. Posledica je bila, da je v teh tovarnah prevladoval nemški uradniški element, tako, da dajejo še danes sliko izrazito nemških podjetij. Knjigovodstvo, korespondenca, občevalni jezik ne samo med uradniki, temveč tudi med mojstri in slovenskim delavstvom je nemški in tako smo še danes po 20 letih osvobojenja pri tem, da je slovenski delavec iz Maribora in okolice prepričan, da niti v naši državi ne dobi kruha brez znanja. Prevrat v sosednji Avstriji je na mah prinesel velike izpremembe. Avstrijska letovišča in zabavišča 60 ostala za mariborske ravnatelje in višje uradnike židovskega pokolenja zaprta. Naenkrat je prišlo pri njih v modo Pohorje, na katerem smo jih poprej morda videli le enkrat v letu. Prevzela pa jih je neka bojazen, da se niti pri nas ne čutijo več varnih. Odtod stremljenje nekaterih bogatašev, ki so dosedaj imeli nemško državljanstvo, da bi postali podaniki USA. Za nekatere se govori, da se potegujejo za ameriško državljanstvo, kar pa bo menda združeno z velikimi težkočami. Na drugi strani pa se v Mariboru veliko govori o nameri, da se nameravajo nekateri bogataši preseliti od meje dalje v notranjost države. Baje jim je najbolj pri srcu Sarajevo. Govori se, da bodo odprodali svoje nepremičnine ter se preselili v Bosno, preselili pa bi radi tudi svoja podjetja, kar pa bi bil za Maribor usoden udarec. Vsekakor bo treba te težnje spremljati s potrebno pažnjo, ker bi Maribor s preselitvijo tekstilnih tovarn ogromno izgubil na svojem gospodarskem pomenu. Za svetovno boksarsko prvenstvo Danes zvečer bo v New Yorku dve leti pričakovani revanžni dvoboj med Schmelingom in Louisom za svetovno boksarsko prvenstvo vseh kategorij. Vse te športne borbe pa so obenem tudi prav dober »kšeft« za oba borilca. Oba eta se v teku teh dveh let borila z nekaterimi izbornimi boksarji in sta danes gotovo najmočnejša nasprotnika. Oba eta tudi žo v ponedeljek zaključila s svojimi predpripravami. — Luisov trener Blackburne izjavlja, da je Louis dobro pripravljen in da ne bo več grešil tako kot je grešil pred dvema letoma, ampak se bo boril previdno in pazljivo. Po mnenju Blackburna je Louisov udarec danes tako silovit in močan kot še nikdar. Prepri* čan je, da bo zmagal črnec. — Na drugi strani pa izjavlja Maks Schmeling časnikarjem, da je o svoji zmagi prepričan, samo povedati ne more, v kateri rundi bo magal... Ta boksarski dvoboj bo prenašalo 146 ameriških radijskih postaj, ki so poslale svoje najboljše športske speakerje v New York, da bodo opisovali borbo. Prenos bo v angleščini, portugalščini, nemščini in španščini. — Nemške radijske postaje v Evropi bodo potek borbe tudi prenašale. Dvoboj se prične zvečer ob 22, po naše ob 3 zjutraj. Dosedaj je bilo v predprodaji prodanih že za nad 700.000 dolarjev vstopnic. Zanimiv je tudi kratek pregled, koliko so najboljši^ svetovni boksarski mojstri e svojimi pestmi zaslužili. Že v predvojnem času je srečanje črnca Jacka Johnsona in Jima Jeffriesa 1. 1910 prineslo obema borcema 270.755 dolarjev. Ta znesek za današnje razmero ni rili tako velik. L. 1927 sla spravila Jack Denipsey in Gino Tunney skoraj desetkrat višjo vsoto na vstopnini, ki je znašala 2,688.(>empsey proti Firpu 1.188.8S2 dolarjev, 1. 1924 Will9 proti Firpu nad 700.000 dolarjev. Po srečanjih Dempseya in Tunneya pa je tudi zanimanje za ta šport v Ameriki močno padlo, kar 6e zlasti vidi na vstopninah. Borba Schmeiinga in Paolina 1. 1929 je prinesla 425.000 dolarjev, leto dni kasneje Schmeling:Sharkey 420.000 dolarjev, Sehme-ling : Strihling le 385.000 dolarjev, Schmeling: VValkes 280.000 dolarjev, Schmeling : Baer 201.000 dolarjev. Najmanjša vstopnina za borbo Sharkey« in Carrere pa je bila 1. 1933 198.000 dolarjev. — Zanimivo je tudi, da je zadnje Louisovo srečanje z Angležem Tonnyjem Farrom prinealo nič več kot 265.000 dolarjev. Na vrhu lestvice ljudi, ki eo si s svojimi pestmi priborili lepe denarje, je Dempsey Jack, kateremu so boj) prinesli nič manj kot 9.5 milijonov dolarjev. Na drugem mestu je Gine Tunney z okroglim zneskom 5 milijonov. Za njim Schmeling Maks in Joe Louis. Vse kaže, da bosta zadnja dva Tunneya v dohodkih potolkla. Tele s šestimi nogami _ „ _ , Moravče, 21, junija, Posestniku Barliču iz Drtije pri Moravčah je te dni povrgla krava tele s šestimi nogami. Telička jc v ostalem dobro razvita in zdrava. V napotje sta ji nogi, izraščeni iz hrbtenice sredi telesa, kjer visita navzdol po rebrih. Desna noga je nekoliko krajša ia sliči sprednji nogi, dočim je leva daljša ter ima obliko zadnje noge. Izrastka obeh nog se s hrbtenico kriJhta in ju žival ne more sama premikati Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- I sko stanje j Temperatura » C» a > Ž« ti -2 * C a >V - S* T— Ow Veter Pada- vine > a as S = £ ro 1 S 'a c “a (smer, jakosti UI/UI vrsta Ljubljana 767-3 29-3 13-8 65 0 0 ■ Maribor 766-2 25-3 13x 80 0 0 — — Zagreb 768-3 27-0 18-0 70 3 SE, — Belgrad 767"9 29-0 16-0 70 2 0 — — Sarajevo 769-1 28-0 15-0 85 0 0 Vis 7676 261) 201) 50 0 ESEs — ... Split 767-2 32-0 22-0 40 0 0 — Kurnbor 766-1 26-0 18-0 50 0 SW, — —» Rab 767-7 26-0 22-0 40 0 SEj — flobrnsnlb 766-7 '26-0 23-0 40 0 NE, — — Vremenska napoved: Večinoma jasno in vroče, možnost neviht Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 5.40 nekoliko megleno, sicer pa jasno. Ob 9.20 se je pojavila na severu majhna plast visokih oblakov, ki se je držala ves dan. Od 18.30 dalje v; noč je bilo zopet popolnoma jasn.o Koledar Danes, sreda, 22. Junija: Ahacij. Četrtek, 23. junija: Sidonija. Nočno službo imajo lekarne: dr. Pic- 'yr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celov5!;p ur. Gartus, Moste-Zaloška cesta. Obvestila Desetletnico mature bodo praznovali tovariši, ki so maturirali 1928 na realni gimnaziji na Poljanah v soboto 25 t. m. ob 8 zvečer v gostilni Klemenčič (prej Košak), Krekov trg (kjer je bila tudi valeta). Gg. profesorji tega letnika in tovariši iskreno vabljeni. Razstava tehniške srednjo šole, ki je prirejena v proslavo 50 letnega obstoja obrtnega šolstva v Ljubljani, bo odprta samo še v sredo, dne 22. t. m. in v četrtek, dne 23. t. m. Ta dan se razstava nepreklicno zaključi zvečer ob 18 ter se radi tega občinstvo opozarja, da ne zamudi prilike, ki ee mu nudi pri obisku ter ogledu te najobsežnejše šolske razstave. III. Češnjev dan v Brusnicah pri Novem me-stn. V nedeljo, dne 26. junija 1938 bo zopet razstava naših znanih češenj, brusniških hrustavk, ki so letos izredno lepe in zelo primerne za vkuha-vanje._ Otvoritev razstave bo ob 10 v ljudski šoli v Brusnicah. Z razstavo je združen tudi češnjev sejem, kjer ei jih bo lahko vsak nabavil. Zveze z vlaki in avtobusi so zelo ugodne. Prijatelji našo lepe Dolenjske in našega žlahtnega eadu pridite! IH najboljši moški zbor češkoslovaške republike bo koncertira! v Ljubljani v nedeljo, dne 26, t. m. ob 21. uri v veliki Unionski dvorani Zbor vodi dr. Josip Veselko, na sporedu ima dela najboljših čeških avtorjev. Zbor ima v domovini najlepše ocene, zato poset nedeljskega koncerta najtopleje priporočamo glasbenim krogom in prijateljem zborovskega petja. Predprodaja vstopnic na blagajni Kina-Unioo. Cene od 25 din navzdol. Ponovno opozarjamo na nocojtajo UL sklepno produk«jo gojencev našega konservatorija. Ob 6.15 zvečer nastopijo v veliki Filh. dvorani naslednji go-lencij Sagadin (klavir), Pogelšek Stanislav (klarinet), rolajnar Ljudmila (sopran), Čehov in Bogomil (čelo), Lupša Friderik (bas), Tjran Marija (sopran), Roeger Riia (klavir), Rakovec Ladislav (bariton), Burger Kajetan (violina), Pavlovčič Štefanija (mezzosopran), Brada® Zorka (klavir). Učenci solopetja so ir šole ravnatelja Betetta in prof. Trostove, oni iz klavirja iz šole prof. Lipovška in Toneta Ravnika, iz violine iz šole prof. Slaisa, klarinetist je iz šole prof, Launa, čelist iz šole prof, Miillerja. Premiera ob 21-15 uri veliki družabni film Mariane Dletrich AMAEI iiiiiiiituiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiH 9% 1^ \il Kil KINO MATICA tel. 21*24 Znižane eenei Sneženje mestnih uradov. Obrtni oddelek mestnega poglavarstva zaradi snaženja prostorov ne bo posloval 25. in 27. junija; mestna finančna uprava z računovodstvom, blagajno in izvršilnim odsekom pa za stranke iz istega vzroka ne bo poslovala 27. junija t. I. Učiteljski diplomski izpiti na drž. učiteljica v Ljubljani so se vršili od 11, do 20. junija 1931 Izpit so delali trije kandidatje in šest kandidatk. Izpit sta napravila dva kandidata in tri kandidatke, in sicer: Strehovec Rudolf, Supan Viljem, Kečič Alenka, Pfeifer yida in Vrhovnik Nikolaja, Popravni izpit ima en kandidat in tri kandidatke, Prosvetno društvo in Fantovski odsek v Trnovem sklicujeta za četrtek 23. t. m. ob 9 uri zvečer v društvenem domu skupni sestanek vsega članstva. Udeležba članov, članic, mladcev in mladenk je strogo obvezna. Na sestanek vabimo tudi vse krščansko misleče Trnovčane, ker je sestanek obenem farni sestanek, namenjen v propagandne namene za mladinski tabor, ki se prične 26. t. m. Na sestanku se bodo dobili taborni znaki in knjižice. Pridite polnoštevilno, Bog živi! Prosvetni večer (akademija) oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov, ki bo drevi ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice, bo zelo lep tn zanimiv. Igral bo veliki orkester 40. pešpolka, pela bo članica opere ga. Ksenija Vidali in član opere g. Franzi arije iz opere »Prodana nevesta« in druge solospeve, baritonist g. Rakovec pa več romanc. Pel bo zbor pevskega društva »Sava«. Uprizorjeni bosta dve recitaciji kot sliki od g. Ivana Skuka in gdč. Polke Skukove. Pomemben in zanimiv pa bo govor-predavanje predsednika oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov g. Matka Štefeta o temi »Nacionalnoobrambni pomen invalidskega problema«, ki je še pri nas neobdelan, čeprav jc izredne važnosti. Vstopnice v predprodaji v trafiki ge. Severjeve v Šelenburgovi ulici in zvečer pri blagajni pred dvorano Delavske zbornice. Pridite vsi, ki ste dobre volje! Večer boeta prenašali ljubljanska in zagrebška radiopostaja. Ljubljansko gledalBče OPERA. — Začetek ob 20. Sreda, 22. junija: »Gioconda«. Red Sreda, Četrtek, 23. junija: Zaprto, Petek, 24. junija: Zaprto. Sobota, 25. junija: »Boris Godunov«. Premiera. Premierski abonms* Mož, ki ga obisk angleške kraljeve dvojice v Franciji najbolj skrbi Ko bomo pri nas obhajali Vidov dan, bodo v Franciji imeli visoka gosta, angleškega kralja Jurija VI. in kraljico Elizabeto. Za ta obisk se na Francoskem že nekaj časa x naj večjo skrbnostjo pripravljajo. Hočejo sprejeti angleško kraljevsko dvojico tako, kakor morda do-zdaj še niso nikogar. Ta sprejem naj bi bil pravilen dokaz, koliko renijo Francozi še posebno v sedanjih evropskih političnih razmerah angleško prijateljstvo. Kako se na zunaj pripravljajo na prihod kralja in kraljice največjega imperija na svetu, more opaziti vsaj deloma vsak, kogar je te dni zanesla pot v Pariz ali vsaj v ona mesta, ki jih bo angleška kraljevska dvojica na Francoskem še obiskala. Dleto bo na neštetih spomenikih, pariških in drugih, znova, bolj trdo obrisalo prah in drugo nesnago, da feodo ti spomeniki lepi, kakor bi ravnokar vstali iz temeljite kopeli, umiti za svečani praznik francosko-angleškega prijateljstva. Indiskretna vprašanja Poleg vseh zunanjih priprav pa je pri takšnih sprejemih, ki so menda zaradi svojega sijaja in pomembnosti tako redki, treba paziti na to. da bodo dobila pravilen odgovor vprašanja, ki so navsezadnje res precej indiskretna. Francoski šef protokola naj se temeljito pozabava z njimi, da bo našel dostopno rešitev, ali da bo vsaj pokazal, da je pred dnevi, ko stopi na francoska tla, mislil na vse. Kakšne cigarete kadi najrajše kralj Jurij? Kakšne rože so najljubše kraljici Elizabeti?? Ali pijeta Njuni Veličanstvi za zajtrk rajše kavo kot čaj? Kako hladni ali topli naj bodo prostori, kjer bosta utanovala, ali kjer se bosta drugače mudila kraljevska gosta? Ali se brije kralj Jurij sam, ftli mu bo pa treba preskrbeti brivca? Vsega te-fa ne more kar tako vedeti niti šef protokola, čeprav bo na takšne stvari moral prav v teh dneh najti pravilen, da celo najboljši odgovor. Moral je seveda malo povprašati o vseh omeli jenih stvareh. Obrnil se je tudi na angleško poslaništvo. Tu so ga hitro rešili vseh teh skrbi. Povedali so mu za moža, ki so mu vse te in-diskretne stvari dobro znane in ki jih zna tudi hitro rešiti tako, kot je prav. To je učeni mož sir Philip Sassoon, nadvse iznajdljivi minister, nadkomisar v Office of Worksu. Sir Philip ni tako majhen gospod, saj ima pod seboj 2.270 uradnikov. Njegovi kabinetni tovariši ga navadno imenujejo kar ff pepelka fz Mfiilehalla" In res je to — bi rekli — nekaka skrbna gospodinja, ki mora skrbeti za vse in opraviti tudi vse najbolj neprijetne hišne posle. Od nje bi se Okrašen dom sudetsko nemške stranke v Reichen-bergu, kjer je Henlein slovesno proslavil svojo zmaj 3 pri zadnjih volitvah. V zelen okvir so dejali veliko trojko — tretji rajh. morda razlikoval !e v tem, da vse te posle opravlja z večjo častjo, ponosom in dostojanstvom. Poslopje poslanske zbornice ima vedno v najlepšem redu, on čuje nad kraljevskim parkom, varuje narodne spomenike, skrbi za pohištvo v vladnih palačah, kupuje po vsem svetu primerna poslopja za angleške diplomatske zastopnike, sestavlja jedilne liste za uradne pojedine, vsako zimo skrbi za to, da dobe ministrski uradi točno 500 ton premoga in celo na ptiče, ki spreletavajo po velikih kletkah na prostem, ne sme pozabit. Kakor se iz tega vidi, ima tale gospod Philip kar dosti posla. Poleg tega pa je tudi od sile iznajdljiv. Na primer: Ugotovili so. da je opeka na strehi zgodovinskega gradu St. James skoraj čisto odpovedala in da jo bo treba nadomestiti prav kmalu z novo Toda to vendar ne gre, da bi staro, zgodovinsko dracoceno tudorsko opeko kratkomalo nadomestili z novo, moderno. Kaj je torej naredil naš prijatelj sir Philip? Uporabil je enostavno ono opeko, ki je ostala od razvalin dvorca Hampton Con rt. To je bil dvorec Henrika Vlil. Gospod Philip je tako dobil dragoceno opeko iz 16 stoletja, ne pa novo, ki nima slavne preteklosti. Glavna naloga gospoda nadkomisarja pa je oskrbovanje Buckinghamske palače. Če potrebuje kraljica novo kopalnico, je treba samo telefonirati siru Philipu. Če je v tej stopniški palači potrebno »generalno« čiščenje, je prvi obveščen gospod nadkomisar. Če se pokvari daljnogled, ga mora spraviti v red spet Philip — »Madchen fiir alles«. Razbije se kaka dragocena kitajska vaza v jedilnici — nadkomisar stika toliko časa za drugo, da jo dobi, če le mogoče še lepšo, kot je bila prejšnja. Zanima nas pa vendar malo bolj podrobno, kdo re ta čudoviti mož ki tako vestno skrbi, da ne ostane nobena želja angleškega kraljevskega dvora neizpolnjena. Bil je rojen leta 1888 v Londonu. Njegovo popolno ime n.' preveč kratko, saj ga komaj obseže celih šest besedi: Sir Philip Albert Gustave David Sassoon. Izhaja iz neke kraljevske dinastije iz prejšnjega stoletja. Okoli 1780 je živel v Bagdadu neki Abraham Sassoon. Njegov • rod izhaja iz španskega Toleda. Ti njegovi španski predniki so bili mogočni veljaki judovske oDČine. Ko so Jude odtod pregnali, so se predniki Sassoona podali v Perzijo, kjer so si znova pridobili premoženja in časti. Abraham je bil tako imenovani »nasi« (poglavar) vseh judov v Mezopotamiji in je kot takšnega priznala tudi turška vlada. Ko je bil njegov sin David, ki je bil rojen 1. 1792, star 22 let, je mora pri jeti spet za popotno palico. Leta 1832 je prišel v Prednjo Indijo, v Bom,bay. Tu je ustanovil banko E. D. Sassoon & Co.. ki se je v glavnem bavila z zamenjavo blaga najprej med Perzijo in Indijo, kmalu pa tudi med Kitajsko in Japonsko. Mož je tu silno obogatel, tako da je svojemu sinu Abdullahu Albertu nemalo zapustil. Aibdullah je bil vzgojen v Indiji, kmalu pa je svojo firmo presadil v London. Bil je tudi oseijni prijatelj perzijskega šaha in ko je angleški kralj Edvard VII. prispel v Indijo, je obiskal hidi Sossoonov dom. Proti koncu svojega življenja se je Abdullah tudi ra stalno preselil v London, kjer je živel kot pravi gospod L. 1890 so ga imenovali celo za barona in to v znak zahvale za velike podpore, ki jih je bil v svojem življenju namenil v dobrodelne namene. Njegov sin se je poročil s hčerko barona Gustava von Rothschilda, z Aline, in iz tega zakona je naša »Pepelka — minister« sir Philip Philip Sassoon je bil v starosti 24 let izvoljen za poslanca in je pripadal konservativni stranki.Med svetovno vojno je bil zasebni tajnik maršala sir Douglasa Haiga. vrhovnega poveljnika angleške vojske na francoskem bojišču. Od 1924 do 1937 je bil skoraj neprestano državni tajnik v ministrstvu za zrakoplovstvo. od tedaj pa zavzema svoj sedanji položaj. Poklica ni zgrešil Najbrž bi se danes na Angleškem nihče ne upal trditi, da je sir Philip svoj poklic zgrešil. Za takšne stvari, s kakršnimi ima dan za dnem posla, je menda res najpripravnejši človek v Angliji. Ima pa še poleg tega nekaj drugih od- ličnih sposobnosti. Z velikim veseljem se Kavi n. pr. tudi z letalstvom. Je sam izvrsten pilot in je še prav posebno ponosen na to, da je častni poveljnik enega londonskih bombniških oddelkov. Ta veliki organizator ima tudi mnogo smisla za lepo umetnost. Je izboren slikar, kakor menda vsi tisti, ki v evropskem političnem življenju igrajo veliko vlogo. Saj imamo sredi evropske celine tudi takšne primere, vsaj enega če ne več. S svojim denarjem podpira angleško umetniško šolo v Rimu. Njegov dom je res nekakšen mali muzej. Svoj čas je bil Philip v Indiji in v Šanghaju, kjer je ime! njegov brat v najem znani luksuzni hotel Cathay, kateremu pa japonska letala tudi niso prizanesla. V Indiji se je naučil več tamkajšnjih dialektov in je bil ob priliki kronanja angleškega kralja v Londonu edini, ki je znal indijske zastopnike nagovoriti v njihovem domačem jeziku. Nikdar ta mož ni imel časa, da bi se poročil Ostal je do danes samec. Vendar pa se še danes, čeprav ni več tako mlad, obračajo za njim oči marsikatere londonske aristokratinje, ker se jim zdi, da to ne bi bila tako napačna »partija«. Ima tudi to čast, da se lahko prišteva k najbolj intimnim kraljevim prijateljem. Posebno radi pa ga imata mali princezinji in ga imenujeta kar »stric Philip«. Prikupil se jima je z dvema krasnima pavoma, za katera je sam odštel denar. Kraljevski obisk v Franciji mu ne da spati ta obisk najbolj skrbi. Polne roke ima posla, že od takrat, ko sta se kralj Jurij in kraljica Elizabeta odločila iti v Francijo. Skrbi mu ne puste spati. Seznami gostov, jedilni listi, kupi napisanih govorov in zdravic, predpisi o obleki itd., vse to se dan za dnem bolj kopiči na njegovi pisalni mizi. Preskrbeti in ogledati mora poseben vlak, ki bo odpeljal kralja in kraljico v Dover Tudi na Francoskem mora paziti, da bo šlo vse v redu. Angleško poslaništvo mora opremiti z novo opravo. Pripraviti je treba tudi vsa odlikovanja, ki jih bo kralj podelil na Francoskem. In če kralj pozabi slučajno kaj doma, n. pr. telovnik, kakršen mora biti pri smokingu, ve, na koga se mora obrniti, da ga bo imel najkasneje v dveh urah. Letalo ga bo prineslo za njim, posebno letalo nalašč za to. nrr' , V Berlinu: Tu bodo zgradili »Dom nemškega tujskega prometa«. Kdo je zakrivil literarno tatvino Odgovor užaljenemu književniku, ki je napisal ,/Turjačane1 Pod naslovom »Zanimiva zgodovina Škocijana pri Turjaku« smo objavili v »Slovenskem domu« 14. t. m. članek, v katerega se je zaletel suspendirani učitelj in neki književnik po imenu g. Zupanc iz Stare cerkve pri Kočevju, ki je s silno naslado in s ponosom na svoje »vekotrajno« delo »Turjačani« ugotovil, da je naš članek pod gornjim naslovom dobesedno prepisan iz njegove knjige. Na ta napad, ki meri vse arugam kot na »literarno titvino«, »mo dobili od našega dopisnika tole zanimivo sporočilo: »0 zgodovini Škocijana pri Turjaku sem že nekoč pital ▼ »Slovencu«, še preden je bila napisana knjiga »Turjačani«. Članek, ki sem ga poslal »Slovenskemu domu«, je nekoliko spremenjen in je v nekaterih stavkih res povzet iz Zupančeve knjige »Turjačani«, in sicer z dovoljenjem avtorja z dne 11. jan. 1938. Pripomniti pa moram, da mi je bila ta zgodovina precej dobro znana že prej in bi bil lahko napisal Članek tudi brez Zupančeve knjige, kakor sem jih pisal za »Slovenca« v prejšnjih letih. Znana mi je bila kot Škocijancu na V6ak način ta zgodovina že precej prej kot g. Zupancu. Naj si vendar g. Zupanc tolike ne domišljuje, da vsa učenost izhaja od njega. Imam namreč sam dosti zgodovinskih podatkov o Škocijanu, katere sem si zapisal po pripovedovanju starega škocijanskega zgodovinarja pokojnega g. Janeza Severja In ta Severjeva zgodovina Škocijana je — na čudo — tudi silno podobna oni, ki jo je podal g. Zupanc v svojih »Turjačanih«. G. Sever pa jo je vseeno zasledoval na vsak način davno prej, kot pa užaljeni književnik Zupanc. Pa takrat, ko je Zupanc napisal »Turjačane« kljub temu nihče ni govoril o kakšni »literarni tatvini«. Samo toliko!« G. Zupanc pa je imel, kakor smo omenili, e svojim napadom v »Jutru« drug namen. Na vsak način hoče spravljati spet na dan znano afero, ko je bil obsojen zaradi grožnje. Mi mu gotovo nismo krivi, da je bil obsojen. Kako bi mogU to preprečiti, ko ga niti ne poznamo drugače kot po njegovih »slovitih« »Turjačanih«. Svojo jezo je hotel zliti v časopisu, da bi se zdela bolj upravičena. Vedel je, da jo bo še najlažje izlil v nedeljskem »Jutru«i ker je drugače škoda prostora zanjo. Zel]a se mu je izpolnila, m ce bo zdaj po tem našem odgovoru lahko bolj mirno nadaljeval a svojini izvirnimi zgodovinskimi razpravami, mu samo želimo mnogo uspeha, vsaj toliko, da bo postal bolj slaven, kot je bil dozdaj. Le to naj pazi, da ne bo tudi sam naredil greha, ki ga je nam neupravičeno očital. Verjemite, da Vam, gospod Zupanc, ne bomo jemali zaslužene slave! Programi Radio Ljubljana Sreda, !!. junija: 12 Znane pevke (pložče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert na wurliških orglah (plošče) — 14 Napovedi — 18 Schubert: Nedokončana simfonija v h-moln (plošče) — 18.20 Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (g. dr. Anton Dolinar) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Slovenci v n ruši vojni mornarici na Jadranu (Viktor Pirnat, Lj.) — 19.50 Šahovski kotiček — 20 Plošče: Rich. Strauss: Vesele bnrke Tilla Eulenspiegla (simf. pesnitev) -< 20.15 Rezervirano za prenos -r 22 Napovedi, poročila -s 22.15 Salonski kvartet. Poravnajte naročnino! Hervey Allen: 8 Antonio Adversof cesarjev pustolovec Obračaj« in prežvekovala je zloge v ustih, kakor da bi ime 6krivalo v sebi neprijeten spomin. Don Luis je vpražal: >Ali si kaj opazila, Maria?« Z nožem je pokazal na kipec. Mario ni nikdar prišla na misel, da bi bila pogledala kip sam pod obleko. Vedno je mislila, da spada obleka že od zažetka k njemu. Sele zdaj, ko ji je bleščeča konica noža to pokazala, je zagledala drobne srebrne žice, ki so togo obleko držale od kipa kakor glasnikov plašč. Nož je kazal hladno no zlomljeno mesto. Pred davnim iosom je bil kipec pod koleni odlomljen, potem pa ga je nekdo spet spretno popravil. Za mlado ženo v njeni preprosti veri, je bilo to odkritje pravi strah. S prestrašenim vzdihom je vzela možu Morijo iz rok in jo skrila, kakor da bi ji utegnil biti mož nevaren. Stisnila jo je k sebi, kakor živo bitje. Don Luis je dejal: »razi!« Toda žena je stiskala podobico še močneje nase. »Trudna si,« je spet rekel mož. »Le dobro se odpočij. Jaz ee V>om jutri zjutraj na vse zgodaj peljal v toplice. Imela boiš ves dan 7«se. Pelji se torej malo na sprehod. Saj gre nova sobarica lahko s teboj.« Prijel jo je za prosto roko in ji jo poljubil: »Lahko noč, Maria.« Otresla se je svojih misli in se mu nalahno priklonila. Pri tem je držala oltarček trdno no roki, kakor punčko. Kakor punčko ga je odnesla iz sobe in Sele pri vratih se je obrnila in pogledala nazaj. majhnim gibom, ki je zaradi vnetosti učinkoval skoraj divje, je če trdneje pritisnila dragotino k sebi in izginila po stopnicah. Mož je premiSljal: *KakSen otrok je še, kakišen velik otrok!« Pogledal je okrog. Zvonec na steni je bil predaleč, da bi ga dosegel. Udaril je z nožem ob kozarec. Prišel je Pierre. »Posteljo!« je zapovedal markiz. »Toda previdno, če smem prositi.« Mož je izginil in se čez nekaj trenutkov vrnil z dvema krepkima fantoma, ki sta nosila dolga drogova. Drogova sta od spodaj trdno privezala na stol dona Luisa. Možaka sta se postavila spredaj in zdaj med drogova, z majhnim naporom dvignila breme in ga_ na teh zasilnih nosilih odnesla iz dvorane. Pierre je držal goreč svečnik nad glavo in kazal pot. Markiz se je grenko smehljal. Videl je, kako se ziblje po marmornati dvorani, kakor kak rimski konzul. Za silo je pri tem lahko mislil tudi na mladega poročenca, ki ga mod sojem plamenic nesejo v njegove prostore. Ta misel ga je zabavala. Imela jo v sebi dobro znamenje. Z mak) napora je sedel na posteljo in začel pobožno odvijati povoje z noge. Služabnik mu je s prav tako skrbnostjo pomagal iz obleke in ga nazadnje rešil lasulje. Zdaj je sedel na robu postelje kitast, močan mož z gladko obrito glavo in širokimi prsi, z oteklo nogo in velikimi tolstimi rokami. Blesk sveče je odseval z njegovo lobanje. Potegnil si je čez glavo dolgo srajco iz flanele, ki ga je obdala v gubah, pokril se je s spalno čepico in velel, naj mu dajo drobno knjigo, vezano v telečjo usnje. Ta čas se je med brundanjem utaboril v široki postelji. Služabnik je postavil luč poleg njega: »Kdaj, monsieur?« »Ob osmih,« je odgovoril markiz z oddaljenim glasom. Mož se je priklonil in Sel, markiz pa je bral dalje: »No plemeniti gospodje, zdaj ste slišali začetek Pantagruela strašne historije. Zdaj pride še konec, potem pa bo pokazano, kako je Panurg vzel ženo in bil prevaran, še preden je bil mesec okoli. Kako je Pantagruel našel kamen modrih,- kako je pri tem ravnal in kako je treba s tem kamnom ravnati. Kako je šel čez Kaspiško gorovje in kako je jadral po Atlantskem morju, premagal tam Ijudo-žrce in zavzel Biserni otok. Njegov boj z vragom, plen v veliki Crni sobi in kako je proserpinam vrgel v ogenj. Dalje njegova rajža na mesec in še tisoč majhnih razveseljevanj. Vse kar' najresničneje napisano. Dobro in prijetno branje. Lahko noč, gospodje.. .< Gori v sobi mlade žene so gorele sveče. Od njihove luči je bilo jasno razsvetljeno okno, ki je gledalo na vas. TRETJE POGLAVJE 0 gostilni »Pri »latom klasu« Od skal na hribu do vasi je bilo skoraj miljo. Kobila je to večerno uro že vohala oves v hlevu in je ni bilo treba vzpodbujati. Ko sta prijezdila v Romagnat, jo je moral jezdec na križišču celo ostro brzdati. Nepotrpežljivo sa je plašila in kopitala pred sivo postavo stare ženske, ki je v mraku zajemala vodo pri vodnjaku. Slišati je bilo, kako je vedro udarilo v vodo. Bilo je ob večerji in ceste so bile zapuščene. Jezdec je vprašal: »Mati, ali mi lahko poveste, kje je tu gostilna?« Pokazala je na motno luč konec ceste, ki je držala približno proti gradu: »Tam, gospod, pri laterni, kjer so se prav zdaj odprla vrata.« Malo po bregu navzgor je na cesto padel soj in spet izginil. Starka je v upanju na plačilo dopolnila svoje pripovedovanje: »Veliko prenočišče je v Clermontu, tri milje od tod.« »Hvala, rad bi samo kaj za pod zob.« Jezdec je kar tako pobrskal po žepu, potem pa se je nenadno domislil: čim manj bo dajal povoda, da bi se ga ljudje spominjali, tem bolje bol Starka, ki ni dobila ničesar, je razočarana izginila, on pa je odjezdil proti luči. Svetilka je otožno brlela in so kadila pod sliko, ki je bila na prvi pogled kaj zagonetna. Šele, ko je človek prišel bliže, se j* pokazalo, da je to gostilniški napis s pšeničnim klasom. Ker se jo leščerba zibala, je človek ravno komaj Šo razvozljal zbledeli napis: »Zlati klas«. Ježdec je skozi nizek lok v zidu prišel na dvorišče. Radostno rezgetanje njegove kobile je privabilo hlapca. »Gostilničarja, toda brž! Možak, ki je prišel iz hleva, je grizel svoj veliki gobasti ogal črnega kruha dalje. Premeril je z očmi veliko vitko jezdečevo postavo, potem je izginil. Cez kratek čas se je vrnil s svetilko in z okroglim inožičkon* tolstega obraza, ki je nosil bel predpasnik. Jezdec jo spregovoril: »Rad bi sobo za noč in večerjo.« »Prav radi, samo naj gospod stopi s konja. Mislil sem, kaj neki gospod želi.« Jezdec p^i ni niti z drobnim gibom pokazal, da misli s konja in je dostavil: »Kar sem oče.« Debelušček je malce plašen stopil k njemu. Jezdec se je sklonil nadenj in mu potiho, pa prepričljivo govoril. Po mojstrsko je znal izbirati tisti zaupni glas, ki človeku izdaja skrivnosti, hkratu pa se mu laska in vzbuja spoštovanje. Ko je nazadnje skočil s konja in približal svoj plameneči, za-povedniški obraz gostilničarjevemu obrazu, mu jo dejal: »Poglejte prijatelj. Jaz sem tu po kraljevem naročilu. Zato n° bi rad, da bi ljudje o tem kaj zvedeli. Saj razumete?« •Slovanski dom« izhaja nak d plavalk ob tl Meaetoa aaroCnlna It Dla, t» IbbumIvo B Dla UrednJStvoi Kopitarjeva ollea 4/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva allea * Za Icitiltvauko tUkarao « Ljabljaali K CeA Izdajatelji Ivaa Rakove«. Uredniki jute Kotiček.