Št. 114.
V Ljubljani, sobota dne 25. junija 1910.
Leto I
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob ■edeljah in praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9‘—, četrtletno K4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Someščan je! Slovenci!
Dne 3. julija t. 1. praznuje vele-zaslužna naša šolska „ Družba sv. Cirila in Metoda" svojo 25 letnico.
Ta dan prispo v Ljubljano rodoljubi iz vseh pokrajin naše slovenske domovine; zastopani bodo po odposlanstvih pa tudi drugi slovanski narodi.
Glede na to, da je »Družba sv. Cirila in Metoda" v 25 letih svojega obstanka izvršila ogromno prosvetno in kulturno delo, zdi se mi, da je naša dolžnost, pokazati jej, kako vemo to njeno delovanje ceniti in kako iskreno smo jej udani.
Zato sem naročil, da se ta dan vsa mestna poslopja okrase z zastavami; od Vaše narodne zavednosti, čč. someščanje pa pričakujem, da boste sledili izgledu mestne občine.
V	Ljubljani, 18. junija 1910.
Župan:
Ivan Hribar 1. r.
 ? “  ” —————————————————
Boj za fakultativno krcmacjjo.
Boju slovenskih svobodomislecev za lasten krematorij je posvečalo „Jutro“ vso skrb, ki jo zaslužijo kot kulturni pijomrji. Za uspešnejše delovanje pa je potrebno združenje ali vsaj zbližanje in pomoč vseh , enakomislečih in tega se lahko med svobo-domiselci veselimo v polni meri. Ker je torej zmaga ali poraz in sploh vse vsem svobodomiselcem skupno, ne smemo prezreti važnega dejstva v našem boju za svoje pravice, namreč odlok češkega cesarskega namestništva za sistiranje sklepa mestnega občinskega sveta reichenberškega. Ta je sklenil v zvezi z društvom der Freunde der Feuerbestattung „Die Flamme“ na Dunaju pogodbo glede zgradbe krematorija. Za oblastveno stavbeno in obratno dovoljenje pa bi imela po pogodbi skrbeti mestna občina reichenberška.
Obrnila se je tedaj na namestništvo za stavbeno dovoljenje, hoteč sezidati krematorij, torej stvar, ki spada po določbah državno sanitarnega zakona z dne 30. aprila 1870, d. z. št. 25, § 3, ods. d. izrecno v področje občine. C. kr. namestništvo pa je po § 101 reichenberškega občinskega reda sistiralo občinski sklep, češ, da je protizakonit, češ, da zakon prepoveduje pokopavanje in da pomanjkanje določil o kre-maciji ne znači pomanjkljivosti zakonodaje, pač pa principijelno nasprotstvo proti vpe-peljevanju.
Ker pa je oskrba mrtvašnic in pokopališč izključno občinska zadeva, je to si-
stiranje občinskega sklepa nekaj nezaslišanega, ker naše upravne instance hočejo vzeti občini možnost vloženja prošnje za stavbeno dovoljenje, kar je kršenje državno-pravno zajamčene peticijske pravice, ki po § 26 splošnega državljanskega zakonika pristoja pravnim osebam ravno tako kot posameznikom. Več pa občini kot avtonomni oblasti v sanitarnih stvareh itak ni treba.
C.	kr. namestništvo pa ni zavrnilo prošnje za stavbeno dovoljenje krematorija zato, ker bi ne zadoščalo stavbenemu redu, ampak izključno zato, ker je namen zgradbi vpepeljevanje mrtvih. Tak razlog pa je po mnogih izrekih upravnega sodišča nemogoč, ker stavbni red ne daje stavbeni oblasti nobene pravice vsled namena stavbe odreči stavbeno dovoljenje, če so drugače dani vsi pogoji.
Jasno je tedaj, da se hoče na nepo-staven način ubraniti občini zidanje krematorija. Kateri vzroki so pri tem vodilni, vedo svododomiselci predobro. Zato pa je občinski svet reichenberški 27. maja t. 1. vložil rekurz proti odloku c. kr. češkega namestništva, z dne 11. maja 1910, št. 112163, ker je protizakonit. Radovedni smo, če bo tudi notranje ministrstvo raje ugodilo protizakoniti kaprici katoličanov, kakor upravičenim in zakonito zajamčenim pravicam svobodomiselcev v Avstriji.
Pravzaprav pa smo lahko prepričani, da reichenberška občina niti pri ministrstvu notranjih zadev ne najde pravice. Avstrija je pač preakcionarna država, da bi se v njej spoštovale tudi pravice svobodomislecev, kakor je tudi preveč navezana na Berlin, da bi se v njej spoštovale pravice ne-nemških narodov, posebno Slovanov. Boj za fakultativno vpepeljevanje bo pač še dolgo trpel in dolgo bomo še čakali na to, da bi vlada dovolila onim svojim državljanom, ki ne marajo biti po smrti hrana črvom, da bi se dali po smrti vpepeliti. Katoliška duhovščina je iz umljivih vzrokov nasprotna vpepeljevanju, ker potem odpade »Miserere" in z njim zvezane svetle krone in to je za vlado edino merodajno.
________________________ M.
Iz slovenskih krajev.
Škofja Loka.
Naše mesto je imelo čast, da pozdravi v svoji sredi našega ljubega škofa, ki je bil s svojim sprejemom jako zadovoljen. Odkar so ga ljudje dodobra spoznali, njegov prihod povsod ignorirajo, niti v zakotnih vaseh mu ne prirejajo več sprejemov, a »napredna" Škofja Loka ga je sprejela z največjimi častmi, sprejel ga je naš napredni župan notar Lenče, ki je že zadnjič navdušeno pozdravljal čuke. Sprejela ga je tudi naša napredna inteligenca v družbi škofjeloških tercijalk in kapucincev. Pa tudi za-
stave so razobesili naši naprednjaki, ne vemo sicer zakaj, eni, pravijo, da bi se radi prikupili škofu, drugi pa vsemogočnemu župniku Šinkovcu I Po mojem mnenju je imel vsak svoje vzroke, g. Benedičič je razobesil baje zastavo v čast škofu zato, da bi ostal v njegovi hiši klerikalni zdravnik dr. Hubad; vsak je imel svoj vzrok, da se je pokazal dobrega katoličana; mislim, da bi oni dan, ako bi škof vprašal vse naše Škofjeločane po njih političnem prepričanju, našel presneto malo naprednjakov, tak rešpekt so dobili vsi pred njegovo zakrivljeno palico. Tudi naš podžupan g. Sušnik je razobesil zastavo, a zanj smo ugibali zastonj, zakaj je počastil škofa z zastavo. — O drugih lepih razmerah v našem mestu pa prihodnjič kaj več!
Splošni pregled.
Državni zbor.
Proračunska debata je torej končana. Z neznatno večino glasov je dobila vlada svoj proračun, a sedaj stoji Bienerth s svojim kabinetom pred ono točko, ki pomenja zanj „biti ali ne biti 1“ Važne naloge ima še dovršiti poslanska zbornica tekom poletne sezije; finančni minister čaka s svojimi finančnimi predlogami, a pred njimi stoji vprašanje o italjanski pravni fakulteti in slovenska obstrukcija! Slovenski poslanci se pripravljajo na odločilno borbo, ki se prične v proračunskem odseku, češki agrarci so jim že odstopili svoje mesto, češki klerikalci so odklonili slovensko prošnjo, poslanec Kramar je prepustil svoj mandat v proračunskem odseku poslancu Hraskemu, ki je izjavil da bo podpiral Slovence v njih boju tudi v najskrajnejši obstrukciji! Vlada je pripravljena na obstrukcijo; misli jo ubiti z dolgimi sejami, a ker je za letno sezijo čas kratko odmerjen in je treba rešiti važne finančne predloge, vladi tudi to nebo pomagalo! V nemških poslanskih krogih se presoja položaj jako pesimistično, računa se celo z razpustom parlamenta. — Maloruski dijaki so imeli zaupno posvetovanje o vseučiliščnem vprašanju in sklenili resolucijo, v kateri pripo-znavajo pravico Italjanov do italjanskega vseučilišča, a zahtevajo junktim med laškim in maloruskim vseučiliščnim vprašanjem. Poslali so tudi peticijo maloruskim poslancem ter jih pozivajo, naj zavzemajo toliko časa, dokler se ne reši malorusko vse-učiliščno vprašanje, najstrožje opozicijsko stališče napram vladni predlogi o italjanski pravni fakulteti in vstrajati v opoziciji proti vladi toliko časa, dokler ista ne zagotovi zakonitim potom ustanovitev maloruskega vseučilišča v Lvovu. Maloruski poslanci so pritrdili zahtevam dijakov, tako da je njih opozicijsko stališče proti vladi popolnoma gotovo. — Pa tudi Poljaki niso več tako
zanesljivi; v včerajšnji seji klubovih načelnikov so namreč (Poljaki) glasovali skupno z opozicijo (Slovansko Enoto in socijalnimi demokrati), ko so Nemci predlagali, da naj se vrši plenarna seja državne zbornice šele 5. julija. Nato se je sklenilo, da naj to vprašanje reši zbornica. Finančni minister Bilinski je na to apeliral na načelnike klubov, naj poskrbe, da zbornica reši še tekom sezije razne finančne predloge zlasti davčno reformo, a poslanca Kramar in Adler sta ga zagotovila, da je izključeno, da bi parlament dovolil davčno reformo. — Na podlagi informacij in zahtev glede slovenskega vseučiliščnega vprašanja, ki jih je predložil slovenski vseučiliščni odsek ministrskemu predsedniku Bienerthu, bo isti poročal današnjemu ministrskemu svetu, ki je sklican v prvi vrsti zato, da se izreče o slovenskih vseučiliščnih zahtevah! Ako se vlada ne uda, tedaj je dolžnost slovenskih poslancev — in mi upamo vanje, ker so se dosedaj pošteno in energično trudili, da uresničijo naše zahteve — da izbojujejo boj do konca, naj se ne ustrašijo vladnih groženj z razpustom parlamenta in enakimi stvarmi, kajti vrag naj vzame tak parlament in konstitucijo, ki svojim narodom ne dovoljuje kulturnih zahtev! Slovenska javnost napeto pričakuje tega boja in bo triumfirala s zmago naših poslancev in njih zaveznikov.
Nevarna kriza na Portugalskem.
Ker kralj na zahtevo ministrstva, ki je hotelo razpust poslanske zbornice radi prevelike opozicije, ni hotel podpisati razpusta, predno ni rešen proračun, je ministrski kabinet demisijoniral. Kralj jek sebi poklical sicer več politikov, a nikdo ni hotel prevzeti sestave novega kabineta. V ti krizi je jako značilno postopanje kralja samega, ki je stopil v najožje stike z voditelji republikanske stranke; tako je te dni sprejel vse poslance republikanske stranke ter konfe-riral ž njimi o političnem položaju! Posebno začudenje pa je vzbudil pogovor kralja Manuela z nekim republikanskim časnikarjem. Pri neki Slavnosti je želel kralj, da se mu predstavijo tudi republikanski časnikarji. V pogovoru z republikancem Gasetonhom, urednikom lista „E1 Mundo" je rekel kralj: Razlika najinega političnega prepričanja naju ne sme motiti, da bi ne bila prijatelja! Bodimo dobri pa-trijotje! Kralj se je jako prijazno pogovarjal z Gasetonhom, prijateljsko mu stisnil roko; ko je kralj omenil svoje prijateljstvo ž umrlim angleškim in sedanjim italijanskim kraljem, je časnikar odgovoril: Veselilo bo ves portugalski narod, ako si portugalski kralj prisvoji liberalne ideje kralja Edvarda! Mi republikanci pa ostanemo zvesti svojim načelom! Nato se je kralj prijazno poslovil od časnikarja 1 Ta pogovor je napravil na prisotne dvorne okorele kroge jako neugoden utis! V zadnjih dnevih se čudovito
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[17J
Ragastens je bil hraber. V tem glasu ni bilo ničesar zloveščega; nasprotno ... In vendar ga je popadlo neprijetno čustvo. Toda nemudoma se je osrčil in se napotil za vodnico, zaupaje v svojo dobro zvezdo.
Po neštetih ovinkih se je znašel nenadoma zopet v dvorani pojedine. Vso prostorno sobano je zdaj slabotno razsvetljevala ena sama sveča, ki je žalostno dogorevala ... Srce je Ragastensu tako utripalo, da je menil, da mu poči.
»Ne ganite se ... ne premaknite se z mesta-, je zamrmrala njegova vodnica, „in čakajte tukaj . . . Dokler vas ne pridem iskat".
S temi besedami je dekla, ki je vodila viteza, iz-
In še ta hip je nepremagljiva sila zopet obrnila Ra-gastensove oči na krvavo liso . . . Se vedno je bila tu ... Približal se je po prstih . . . sklonil se . . . dotaknil se krvi ... in glej, ni še bila popolnoma zgoščena.
»Jedva uro utegne biti, odkar Je	ta kri prelita!”
je	zamrmral. »Oho! ... Kaj pa je to?
Nekoliko dalje je temnela druga lisa .	. .	nato tretja
in	četrta . . . cela rdeča pot, krvava sledi	Ves	zasopel je
vitez sledil tej sledi, sključen nad katnenitim tlakom, od koraka do koraka ...
Prišel je do nekih vrat in položil roko na zapah . . . Vrata so se odprla . . .
In sled je šla vse venomer dalje . . .
Zasledujoč jo, je prehodil Ragastens več dvoran in dospel nazadnje do poslednjih vrat ter jih odprl. Komaj se je premagal, da ni kriknil od groze in osuplosti: stal jena bregu Tibere! . . .
»Ah!“ si je dejal zamolklo, „ali je mogoče? Da!... tako mora biti! . . . Vse okolnosti se preveč jasno strinjajo! . . . Zdaj vidim strašno resnico ... in ta resnica me davi za srce, mi slepi oči! . . . Onega človeka, ki je v svojem poslednjem smrtnem boju izgovoril ime Prima-vera, so tukaj umorili! . . . Ah, zdaj razumem grozo, ki odeva to palačo! Tukaj ubijajo! ... In ona, sirena, vila
—	ba, to je mrliška zver, krvoločna tigra jel . . . Kdo ve, če ne preži tudi meni za življenjem! Morda me je videla ?“
Za hip ga je navdala misel, da bi se spustil v Tibero in se otel z begom . . . Toda misel na beg — da bi bežal pred žensk«! — se mu je uprla.
Tesneje si je opasal meč, zaprl vrata in se naglo, s prožnim korakom napotil v dvorano pojedine, kjer sta še vedno vladala tema in’molčanje.
Naposled se je služkinja zopet prikazala. Kakor prej, ga je prejela za roko in ga vedla po treh ali štirih temnih sobah. Nato je obstala pred nekimi vrati, obrnila se k vitezu in dejala samo:
»Tu lahko vstopite 1“
Ragastens se je par trenotkov obotavljal; nato je sko-mizgnil z ramami in odprl . . .
Stal je na pragu nekakšnega skrivnostnega zatišja, razsvetljenega z mistično lučjo, kakršna polni kapelice v nočeh
žala ženska! . . . Naga ženska, ki se je smehljala in izte-gala roke . . . Bila je Lukrecija! . . . Mrmrala je:
»Pridi, vitez moj . . . pridi . . . čakam te . . . ljubim te, moj si! . . .
VI.
molitve.
V	ozadju tega zatišja je na kupu leopardovih kož le-
Idila po orgiji.
Bilo je okrog tretje ure zjutraj, ko se je Ragastens vrnil k »Lepemu Janu", zgrudil se ves utrujen na posteljo in zaspal svinčeno spanje. Spal je zdržema do osme ure; takrat ga je zbudil gostilničar.
Dični Rimljan je prihajal po plačilo za dan, ki se je začenjal. Takšna je bila neizpremenljiva šega v njegovi častiti hiši: plačevalo se je naprej.
Vitez je pretipal svoje žepe in zapazil, da je reven kakor Job. Vzdihnil je, pogledal svoj demant in poprosil krčmarja, naj mu gre iskat kakšnega zlatarja. Krčmar je razumel njegov pogled in se je oglasil:
»Ghetto*) je samo par korakov odtod, milostljivi gospod; v petih minutah vam pripeljem Žida, s katerim sva prijatelja in ki kupuje drago kamenje.*
»Pripeljite tudi še koga drugega, ki prodaja obleko*.
»To bo isti!" je odgovoril krčmar in stekel iz sobe.
Par minut kasneje se je vrnil v spremstvu starca, čigar brada je bila častitljiva, toda umazana in hrastava' starec se je razpoklonil na dolgo in široko ter položil na posteljo popolno zbirko obleke. Ragastens mu je pomolil svoj demant.
Žid je vzel iz žepa majhno tehtnico, stehtal dragocen kamen, ogledal ga s povečalnim steklom, in toliko, da ga m še oslušal z ušesi.
*) židovski del mesta.
(Dalje.)
hitro množe republikanski pristaši, posebno med vojaštvom, ki ni nič kaj udano monarhiji, prevladujejo republikanske ideje! V dobro informiranih diplomatskih krogih se zatrjuje, da se bliža konec monarhičnemu ustavu na Portugalskem! Ako se kralju ne posreči, da ne reši sedanje krize, bo proglašena portugalska republika! Ako se mu pa tudi zasedaj posreči, vendar ni daleč čas, ko bo Evropa za eno republiko bogatejša! Monarhični sistem na Portugalskem je med narodom onemogočil kralj Karlos s svojim diktatorjem Francom, narod hoče Svoje vlade, liberalne republike!
Dnevne vesti.
Ljubljanski poslanec župan Ivan
Hribar je dosegel v včerajšnji seji poslanske zbornice lep uspeh. Mesto odsotnega poslanca Grossa, ki je imel referat o zakonski osnovi za mala stanovanja, prevzel je poročilo poslanec Hribar, ki je dosegel s svojimi stvarnimi in strokovnjaškimi izvajanji lep uspeh. Posebno, ko je poročal o točki glede delavskih stanovanj, so mu navdušeno pritrjevali socijalni demokratje. Po govoru mu je iskreno čestital v imenu socijalno demokratskega kluba dr. Renner, ter se mu zahvalil, da se je tako toplo zavzel za delavske interese.
Jubilej .Družbe sv. Cirila In Metoda*. Na čelu lista prinašamo oklic ljubljanskega župana g. Iv. Hribarja, v katerem se pozivajo Ljubljančani, da razobesijo na dan proslave 25letnice obstoja .Družbe sv. Cirila in Metoda* zastave v pozdrav mno-gobrojnim gostom iz vseh slovenskih in tudi slovanskih krajev. Gosp. župan obljublja, da bodo tudi vsa mestna poslopja okrašena z zastavami. Mi se v polnem obsegu pridružujemo temu županovemu pozivu, posebno ker pridejo k proslavi tudi Slovenci iz obmejnih krajev, kjer bijejo z našimi narodnimi nasprotniki in z avstrijskim vladnim sistemom še mnogo ljutejši boj kot mi na Kranjskem in te naše obmejne stražnike bo gotovo veselilo, ako jih v Ljubljani pozdravijo z vseh hiš slovenske trobojnice. Naglašamo:	slo-
venske trobojnice, ker naši ljubi Ljubljančani imajo še vedno navado, da zraven slovenskih trobojnic razobešajo tudi tuje zastave, ki nam vedno kličejo v spomin naše
—	suženjstvo.
»Slovenčeva predrznost*. .Slovenec* si je o priliki župnega zleta »Sokolov* na impartinenten način drznil hujskati proti vsem, ki so v službah, ki so več ali manj odvisne od klerikalcev, pa se dotičniki ne pokore v slepi neznačajnosti klerikalnemu terorizmu. On preti s prenehanjem popustljivosti proti vsakomur, ki ne ravna tako, kakor zahteva čast (!) katoliških organizacij! Kakor da bi naši klerikalci velikodušno podpirali kakega naprednjaka! Ali naj pogledamo naše učiteljstvo, ali trgovstvo, ali urudništvo, ali delavstvo, da vidimo tisto klerikalno »popustljivost* ? Povsod vidimo le izpodrivanje in teroriziranje naprednih elementov. Ce se pa v kaki klerikalni, pa bodisi v deželni ali kaki drugi službi dobi kak naprednjak, pa ni ta ostal zato tam, da pokažejo klerikalci svojo .prizanesljivost*, ampak zato, ker nimajo sami nobenega inteligentnega materijala in so sploh vsi od njih zavisni uradniki in učitelji in sedaj njihovi strankarski pristaši le neznačajni koristolovci, bivši naprednjaki. Kdor pa se je kot svobodomiselen ohranil, bi ga pa že zdavnaj odslovili — b* imeli v svoji sredini zanj namestnika. Ce bi pa naprednjaki hoteli z enakim vračati klerikalno .popustljivost*, tedaj bi vsi tisti klerikalci, ki v zahvalo, da se žive od našega denarja, ali so se ohranili z napredno podporo, pa sedaj zabavljajo proti naprednjaštvu, mbrali pOgihiti in ne imeli bi toliko klerikalne svojati.
Kaj pa to pomeni? Znano je, da je bil pri zadnjih državnozborskih volitvah v Ljubljani protestantski pastor Hegemann vnet agitator za klerikalnega kandidata Hansa Kregarja. Takrat so ga imeli naši .katoličani* zelo radi in pravijo, da se je celo naš pobožni škof Jeglič takrat pobratil s pastorjem. Sedaj pa že nekaj časa napada .Slovenec* pastorja Hegemanna in včeraj mu je posvetil kar uvodnik, v katerem brani resnice svete katoliške cerkve pred brezverskim postorjem, kateremu žuga z raznimi razkritji iz njegovega zasebnega življenja. So res nehvaležni ti naši klerikalci, ki bi morali predložiti pastorja Hege-mana radi njegovih velikih zaslug za klerikalizem na Kranjskem za častnega člana svete katoliške cerkve, pa ga tako blatijo! To res ni lepo.
Slovenija postane velesila! Malo čudno zveni ta naslov, ker vemo dobro, da niti mala sila nismo, nego čisto 1 navadni zasužnjeni narod; ali ker dobimo v kratkem prvi .Drednot* (ogtotnna vojna ladija) in ker imajo take ladje samo velesile, potem se pač ne smemo čuditi malo čudni trditvi v nasloyu. Sicer naš »Drednot* ne bo posebno velik in moderen tudi ne in njegovi topovi bodo nabasani najbrže tudi samo s
papirjem in raznimi smrdljivimi plini in ne s krogljami, ali .Drednot* je vendar .Drednot* in po njem postanemo Slovenci evropska velesila, a največ zaslug za to imajo opice v »Narodni tiskarni*.
Iz uradniških krogov smo sprejeli naslednje vrstice: Dobro je storilo .Jutro*, da je včeraj malo podrezalo uradnike mestnega magistrata in nekaterih denarnih zavodov, ker se premalo žrtvujejo za »Družbo sv. Cirila in Metoda*. Uradniki sicer ne živijo v posebno sijajnih razmerah, ali ako bi med sabo zbirali majhne zneske, bi se s časom še zbralo za kak kamen k obrambnemu skladu. Ali naše uradništvo vseeno dosti žrtvuje, po svojih močeh seveda, več kot mnogi bogataši, ki se valjajo v izobilju, pa manj žrtvujejo v narodne namene kot uradniki, ki so odvisni od svojih ne posebno velikih plač.
Redek slučaj. Zgodilo se je, da so
v	enem vprašanju edini vsi trije slovenski dnevniki ljubljanski in škoda, da ni to kako splošno narodno vprašanje 1 Pa vendar edini smo enkrat in to je zanimivo. Vsi trije smo se namreč zavzeli za lastnika kavarne »Prešeren*, ki ga je magistrat s tem, da mu je zapovedal odstraniti improvizirani vrtič pred kavarno, občutno oškodoval. Prvi slovenski .Drednot* sicer opravičuje ta čin mestnega magistrata — to je tudi njegova sveta dolžnost, ker drugače ne bi bil prvi slovenski .Drednot* — ali žal mu je pa vendarle, da je magistrat oškodoval slovenskega obrtnika in predlaga, da se kavar-narju dovoli vsaj mize in stole pred kavarno. Upamo, da bodo na magistratu pravilno razumeli to enodušnost slovenskih ljubljanskih dnevnikov, od katerih je eden (»Drednot*) organ magistratne stranke, a drugi (»Jutro*) ni vsaj njen sovražnik, četudi ne smatra nepotrebno, da bi se pehal za njo tudi takrat, kadar greši.
Ni naslov .Deželne zveze za tujski promet*. Prijatelj lista nam poroča: Včeraj sem bil priča prizoru, ki ga opišem na naslov .Deželne zveze za tujski promet*. Pripeljal se je z brzovlakom neki tujec, ki si je hotel ogledati Ljubljano, a ker je či-tal razne nemške hujskajoče članke proti Ljubljani in Slovencem, je vprašal postreščka, ako je varno, da gre malo po mestu, da se ne mu bi, ker je Nemec, kaj zgodilo. Začudeno ga je gledal postrešček in mu rekel, da se še nobenemu tujcu ni zgodilo nič žalega v Ljubljani; a tujec se vendar ni upal v mesto, najel je izvoščka ter se vozil po mestu, — To nam poroča prijatelj, a na naslov »Deželne zveze* pripominjamo: ministrstvo za javna dela je izdalo odlok glede pospeševanja tujskega prometa! Kranjska dežela slovi po svojih naravnih krasotah, in ne bilo bi težko privabiti tujcev k nam! A, da se tujski promet ne razvije tako kot bi se moral, krivo je največ nesramno pisarenje nemških listov, ki dan-nadan hujskajo proti Slovencem in nas slikajo kot razbojnike! Zato pozivljemo .De-
želno zvezo*, da s sramno nemško gon bivajo svoje hujska
kuša preprečiti to ne-o raznih listov, ki do-oče dopise .večinoma iz vrst ljubljanskih nemčurjev in nemških privandrancev, ki kujejo v kazini svoje hujskajoče notice ter izlivajo svoj žolč na Slovence! Kakor smo izvedeli, obstoji med kazinoti poseben odbor, ki redigira in razpošilja raznim nemškim redakcijam pamflete in laži o Slovencih. Kar pa je najznačilnejše, je to, da sedi v tem odboru nekaj uradnikov kranjske c. kr. deželne vlade, ki blatijo po svetu deželo, kjer služijo! Ali ni to vrhunec nesramnosti ? Deželna zveza za tujski promet naj se torej obme na pristojno mesto in izposluje, da ne bodo ovirali njenega delovanja v korist deželi razni aristokrati in ljudje, ki se rede iz truda žuljev slovenskega naroda! Opisani slučaj nam jasno kaže, kako škodljivo vpliva dopisovanje ljubljanskih kazinotov na tujski promet na Kranjskem!
»Svobodna Misel* na Hrvaškem. Znano je, kake boje so bojevali hrvatski naprednjaki s furtimaši in frankovci ob priliki ustanovljenega shoda hrvatske sekcije »Svobodne Misli*. Ali ves trud ni pomagal. Pripravljalni odbor .Svobodne Misli* v Zagrebu javlja, da začne izdajati dne 20. julija mesečno revijo, ki jo najtopleje priporočamo vsem, ki se zanimajo za svobodomiselno gibanje v jugoslovanskih deželah; naroča se v Zagrebu, Bogovičeva ul. 3, letna naročnina znaša 3 K, za dijake in delavce K 2-40.
.Slovenski Jpg* prinaša v svoji 23. številki sledečo vsebino: Ministrska kriza; Kompetenca bosansko-hercegovinskega sabora, v političnem pregledu dopise iz Srbije, Bolgarske, Dalmacije, Bosne, Stare Srbije,i Macedonije, Bačke in Banata. V književnem pregledu je napisal moderni srbski pesnik J. Dučič duhovit esej o našem pesniku Oto Zupančiču. V listku je prevod Zofke Kveder-Jelovškove .Idile*. To jugoslovansko revijo toplo priporočamo! Naroča se v Belgradu (Cika Ljubina ulica br. 1) in stane letno 10 frankov.
Nov slovenski list. V Lescah na Gorenjskem je pričel izhajati nov štirinajst-
dnevnik z naslovom .Triglav*. List izhaja na velikem obsegu in z bogato vsebino ter kaže po mnogovrstnosti svojih člankov zelo široko obzorje in visoko začrtan cilj. Pozdravljamo ga z veseljem in ga toplo priporočamo svojim somišljenikom! Celoletna naročnina je 6 K, posamezna številka stane 24 vinarjev. Naroča se pri upravništvu v Lescah.
Idrijska mestna občina proti kranjskemu deželnemu odboru. Znano je, s kakimi šikanami je zaprečaval kranjski deželni odbor prezidavo neke hiše v Idriji in s tem idrijski občini na podlagi denunci-cijacij in intrig zloglasnega Oswalda pripravil občino do občutne škode. O zadevi ne bomo govorili, ker se je razpravljalo že toliko o nji v javnosti; krasno in primerno je označil poslanec Gangl v deželnem zboru zlobno postopanje deželnega odbora, a seveda — govoril je gluhim ušesom Lampetovih kimovcev. Idrijska mestna občina je vložila pritožbo na upravno sodišče in pri včerajšnji obravnavi na Dunaju, je isto zavrnilo pritožbo idrijske občine. Tako ostane sklep kranjskega deželnega odbora veljaven v občutno škodo idrijskega mesta. Na ta način kaže kranjski deželni odbor svojo skrb za dobrobit deželnih občin. — Zanima nas, kaj bo razsodilo upravno sodišče o pritožbi ljubljanske mestne občine glede stavbišča na nekdanjem vojaškem strelišču, ki jih je kranjski deželni odbor prepovedal prodati Kreditni banki vsled pritožbe Štefeta in Kregarja. Obravnava se vrši v kratkem času.
Predavanje o pomenu Argentlnlje za naš eksport. Ravnatelj L. Perutz, ki se je pred kratkim vrnil z svojega študijskega potovanja po južni Ameriki, prireja zadnji čas po sedežih trgovskih in obrtniških zbornic predavanja o gospodarskem pomenu Argentinije, da tako opozori industri-jalne in trgovske kroge na posebno, vedno rastočo važnost argentinskega razpečeva-lišča. Tako predavanje se bo vršilo tudi v Ljubljani in sicer v soboto dne 25. junija ob polu 4. pop. v v e 1 i k i dvorani .Mestnega doma*. Po predavanju bo g. ravnatelj L. Perutz brezplačno interesentom dajal informacije in sprejemal želje radi naprave kupčij-skih zvez, oziroma zastopstev z Argentinijo; pripravljen je tudi za svoje naslednje potovanje (v Brazilijo, Urugvaj, Argentinijo, Chile) vzeti seboj male vzorce. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja industrijalne in trgovske kroge na to predavanje s pripombo, da je udeležba pri tem predavanju priporočljiva tudi za one industrijalce in trgovce, ki doslej niso eksportirali v južno Ameriko; utegnili bi se morda v prihodnjosti intere-sirati zanjo, saj je v južni Ameriki trg skoro za vse naše industrijske izdelke.
Dijaška tragedija. Na II. državni gimnaziji je bil izključen dijak M. H., ker je svojemu sošolcu ukradel dve šolski knjigi. Ta nesreča je mladeniča tako potrla, da je hodil ves obupan okoli, včeraj okoli polu
7.	ure zvečer pa je odšel iz doma. Ker se do navadnega časa ni vrnil, je šla gospodinja v njegovo sobo in našla na mizi dve pismi, eno naslovljeno na njo, a drugo na dijakove stariše. V pismih se poslavlja od starišev in pravi, da ga izključitev iz Ljubljane tira v smrt. Gospodinja je šla takoj na mestno policijo, kjer je stvar prijavila. Kot se nam poroča ob sklepu lista, policija nesrečneža dozdaj še ni izsledila in je verojetno, da je dijak izvršil svoj namen! Zanimivo je pismo, ki ga je pisal svojim sta-rišem! V pismu pravi: Tolikokrat sem vas prosil, da mi pošljete denarja za hrano, a
vi	tega niste storili; stradal sem, dokler sem mogel; a ko nisem mogel več, ukradel sem svojemu tovarišu dve knjigi, ki sem jim prodal, da sem si kupil kruha! Res, postal sem tat, a ne iz lahkomiselnosti, temveč potreba, lakota me je prignala do tega korakal Nadalje se poslavlja v pismu od svojih starišev, — Ako je izpoved mladeniča resnična, potem se nam čudno zdi postopanje profesorskega zbora II. državne gimnazije, da se ni natanko prepričal o vzrokih, ki so priveli mladeniča do obupnega koraka tatvine. Ako je dejanstven položaj bil res tak, kot ga M. H. opisuje v svojem pismu, potem ni zaslužil nesrečnež kazni, temveč pomočil
Toča. Iz Vrhnike se nam poroča: V četrtek, okolu 7. ure zvečer se je vsula po Vrhniki in okolich taka toča, kot je ne pomnijo najstarejši ljudje v našem okraju. V teku desetih minut je pobila vse poljske pridelke, ki so baš letos obetali izredno obilico. Posamezna zrna so tehtala na moji tehtnici 10—10*50 gr. V času, ko to poročam, je toča na cesti nad suženj visoka. Škoda je jako občutna, poživljamo poslance, da nam izposlujejo podporo!
Ogenj na T^škl gori. Dne 23. t. m je pogorela na Trški gori zidanica g. Seidla Sreča je bila, da je zidanica obokana, ker sicer bi bilo uničenih okoli 500 hi vina, ki je bilo v kleteh. Vzrok požara je: v bližini zidanice streljajo kamenje za Drelseja v Ljubljani. Pri razstrelbi je odletela na streho zidanice, ki je bila slamnata, vžigalna vr-
vica, streha je bila v trenotku vsa v ognju. Le neumornemu delu delavcev in ljudi iz sosedstva, ter učencev kmetijske šole na Grmu se je zahvaliti, da se je ogenj omejil.
Neprostovoljna kopelj. Ko je včeraj proti večeru v Trnovem prala ob vodi neka služkinja perilo, nagnila se je malo preveč naprej ter padla v vodo! K sreči je bila voda na onem mestu popolnoma plitva, da se ni zgodilo druge nesreče, kot da je dekla mokra kot miš zlezla iz vode in jo ubrala domov.
Nepreviden kolesar je včeraj popoldne na Dunajski cesti podrl nekega delavca, ki se je neznatno poškodoval na roki. Kolesar in delavec sta se pobotala kar sama na cesti. Delavec se je zadovoljil z nekaj kronami odškodnine; kolesar je bil pa zadovoljen, da ne bo imel nobenih sitnosti.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol“ v Škofji Loki vabi vse svoje člane in prijatelje sokolstva k obilni udeležbi na zletu, ki ga priredi dne 29. junija t. 1. v Srednjovas pri Poljanah. Odhod bratov Sokolov iz Škofje Loke točno ob 11. dopoldne. — V Poljanah kratek odmor, na kar se odkoraka v Srednjo vas, kjer se bode vršila ob pol 4. javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava v gostilni Ignacija Čadež, po domače pri Anžonovcu, kjer bode vsak, naj si bode glede dobre kapljice kakor tudi kuhinje najbolje postrežen. Ne zabite torej na Sv. Petra in Pavla se v največjem številu udeležiti izleta. — V nedeljo, dne 26. t. m. priredi gorenjo društvo zlet v Kranj, da se udeleži proslave 501etnice naše narodne himne .Naprej zastava slave*.
.Tabor*, brezplačni veselični list N.
D.	O. je izšel in velja vsakomur kot vabilo na »Tabor narodnega delavstva*, ki se vrši v nedeljo pri .Novem svetu*. Posebnih vabil N. D. O. ne bo razpošiljala; vabljen je vsak Slovenec in vsak prijatelj narodnega delavstva. List .Tabor* so dobili danes vsi kupci .Jutra* kot prilogo; kdor pa ga nima, naj se ne zamudi oglasiti ponj v uradu N. D. N. v starem voj. preskrbo-vališču. Vsebina je izborna in mora zanimati vsakega Slovenca, predvsem pa slo-venskega delavca. — Pripravljalna dela za veselico so po večini končana; danes se prične z dekoracijskimi deli na veseličnem prostoru. Postavijo se paviljoni za kavarno, slaščičarno, cvetlice, srečolov, pošto itd.; zanimiv obeta biti .Umetniški paviljon*. Veselica se bo lahko raztegnita pozno v noč, ker je za vse poskrbljeno. Želimo torej veselici narodnega delavstva najlepši uspeh in jo priporočamo vsakomur, kdor se hoče v nedeljo dobro zabavati!
Obrambni glasnik.
XXV. redna velika skupščina In jubilejna slavnost .Družbe sv/ Cirila in Metoda v Ljubljani* se vrši v nedeljo, dne
3.	julija 1910. leta ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani .Narodnega doma*. Spored. 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). 8. Slučajnosti.
Obrambni tečaj v Ljubljani. Obrambni tečaj, ki ga priredi manjšinski odsek akad. društva »Adrija* v Pragi, se vrši dva dni pred letošnjo slavnostno skupščino C M. družbe v Ljubljani, v mali dvorani .Narodnega doma* in sicer dne 1. in
2.	julija. I. dan: (1. julija) dopoldne ob 9. uri: Pangermanizem in .Drang nach Siiden* (dr. Ryba?)- Ljudsko štetje, uradno in zasebno (Riko Fuxj. Popoldne: problem notranjega izseljevanja in priseljevanja; statistika; organizacija. (Janko Mačkovšek). Organizacija naše gospodarske obrambe (dr. Gregor Žerjav). II. Dan: (2. julija)do-
Eoldne: Manjšinsko šolstvo (Lev Brunčko). faš položaj ob narodni meji na Koroškem (Ante Beg) in na Štajerskem (Iv. Prekoršek). Popoldne: Narodni položaj na Gorenjskem in Kočevskem (Ante Beg). Primorsko-Trst (Iv. M. Čok iz Trsta).
Obrambni tečaj v Ljubljani se vrši dne 1. in 2. julija po razglašenem sporedu. Tu se bo resno obravnavalo o naši narodni bilanci in proračunu, kar bi moralo zanimati vsakega Slovenca. Prijaviti se je treba pravočasno upravi »Slov. Branika*, Tržaška cesta št. 33 za vstopnico.
Združena Slovenija se nam pokaže
na veliki Ciril-Metodovi jubilejni veselici v Tivolskem gozdu. Tam se bodo spoznali in spoprijateljevali Primorci, Korošci, Štajerci in Kranjci. Za potrjevanje pobratinstev bodo skrbeli šotori. Lepe Primorke, Korošice, Štajerke, Dolenjke in Gorenjke v na-
Dalje v prilogi.
Priloga „Jutru44 št. 114, dne 25. junija 1910.
rodnih nošah so izvzete, ker bodo imele polne roke dela. Za prijazen smehljaj pa si bodo že vzele časa. Kdor ne pride na jubilejno slavnost, ne bo mogel reči, da je videl največjo slovensko veselico tekočega stoletja, pa naj živi preko leta 1999.
V	posnemanje! Ciril - Metodovemu obrambnemu skladu se je priglasil III. a razred mestnega liceja povodom 25 letnega jubileja družbe sv. Cirila in Metoda ter je nabral takoj 100 K. Mladina posnemaj vrle mlade rodoljubkel
Vino na veliki CIril-Metodovi veselici bo zastopano iz vseh slovenskih goric. Pripeljejo ga Slovenke iz Ptuja, Gorice, Krškega, posebno mnogo pa požrtvovalne Novomeščanke. Žeje torej nebo treba trpeti. Darovalke bodo prodajale vsaka svoje vino v lastnih šotorih, tudi na kozarce. Vendar pa se rodoljubi že danes prosijo, naj se ne zbirajo le okrog svojih domačih šotorov, temveč naj počaste tudi marljive C. M. prijateljice po drugih šotorih, njim v počeščenje, sebi v veselje.
Zglasnice, glasovnice in vabila za jubilejno skupščino so razposlane vsem p. n. zastopnikom in pokroviteljem, ko-jih naslovi so družbeni pisarni znani. Če kak opravičenec teh tiskovin ni sprejel, naj se ne huduje, pride naj le ob priliki skupščine v pisarno družbe sv. Cirila in Metoda, ker se mu bo rade-volje postreglo. — Nekaterim zastopnikom se omenjene tiskovine radi pomanjkanja naslovov niso mogle dostaviti.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 24. junija. Danes je bilo zaključeno tretje branje proračuna in proračun je bil tudi sprejet. Kakor navadno v zadnjem času, so bile tudi danes posamezne stranke v zbornici polnoštevilno zastopane. Proračun je bil sprejet, vendar ni znano razmerje glasov, ker predsednik dr. Pattai ni pustil konštatirati razmerja, marveč samo na kratko registriral, da je proračun sprejet v tretjem branju. Sprejetje ni vzbudilo v vrstah opozicijonelnih strank nikakega zadovoljstva. Ponižen poskus, sprejetje proračuna sprejeti s ploskanjem, je takoj zadušila opozicija z žvižganjem. Opoziciji so pripadali zopet »Slovanska Enota“, socijalni demokratje in Rusini iz Galicije, V »Slovanski Enoti“ je vzbudilo zopet veliko ne-voljo, da so se absentirali glasovanja dalmatinski poslanci, zlasti pl. Vukovič, Ivčevič in Biankini, ki so tudi včeraj pri glasovanju radi podpore Komenskega šoli bili odsotni pri glasovanju in tako pripomogli, da je bil ta predlog s tremi glasovi večine zavrnjen. Dr. Kramar se je izjavil, da je pri takih odnošajih vsako nadaljno delo nemogoče in da se mora napraviti čim preje tem razmeram temeljit konec.
Seja klubovih načelnikov.
Dunaj, 24. junija. Pod predsedstvom dr. Pattaia in ob navzočnosti ministrskega predsednika barona Bienertha ter finančnega ministra Bilinskega se je vršilo danes popoldne posvetovanje klubovih načelnikov, da določijo delovni program prihodnjih sej tega zasedanja.
Iz seje klubovih načelnikov.
Dunaj, 24. junija. Tekom razprave v seji klubovih načelnikov se je izjavil finančni minister Bilinski, da mora biti davčna predloga sprejeta še to zasedanje, ker to zahtevajo državne in deželne finančne koristi. Zlasti nemški nacijonalci in krščanski socijalisti so pritrjevali Bilinskovim izvajanjem. Dr. Kramar se je o davčni predlogi Bilinskega jako skeptično izrazil. Še bolj ga je raztrgal socijalni demokrat dr. Adler, ki je nazval njegove predloge utopijo. Dr. Mayer interpelira, kaj je z regulacijo rek in potokov na Tirolskem in zahteva skorajšno ureditev. Poslanec Stančk protestira, ker se pri tem ni upoštevalo tudi Češke. Tudi se je določilo, da bodo smeli govoriti v tem zasedanju glede vseh teh zadev samo poročevalec in en govornik. Po teh razpravah pride na vrsto Lisyjev predlog glede tkalcev, kateri se vendar enkrat končno reši.
Cesarjev prestolni govor.
Budimpešta, 24. junija. Jutršnemu prestolnemu govoru cesarja bodo prisostvovali nadvojvoda Jožef, nadvojvodinja Avgusta in drugi visoki dostojanstveniki.
Pred zborovanjem bo maševal g/0* Czaky in se te službe božje udeleži tudi cesar.
Kako misli cesar o ogrskih razmerah.
Budimpešta, 24. junija. »Budim-Pest“ poroča, da se je cesar v^raj Pn razgovoru z m. nistrskim predsednikom grofom Khuen-Hedervaryjem, ko mu je ta
poročal o izidu prve seje državnega zbora in političnem položaju na Ogrskem, izjavil: »Hvala bogu, sedaj vendar enkrat pridemo do reda.“
Ogrski ministrski svet.
Budimpešta, 24. junija. Danes popoldne ob 5. uri se je sešel ministrski svet.
Pevci priredili cesarju serenado v Budimpešti.
Budimpešta, 24. junija. Včeraj zvečer je priredilo 2000 pevcev ogrske pevske zveze, ki so se rekrutirali deloma iz Budimpešte, deloma pa iz vseh provinc, cesarju serenado.
Nov rektor dunajske univerze.
Dunaj, 24. junija. Danes je bil izvoljen znani profesor državnega prava dr. Bernatzek na dunajski univerzi za rektorja dunajske univerze za šolsko leto 1910/11.
Praporščak se je po nesreči vstrelil.
Dunaj, 24. junija. V Rennwes vojašnici se je sinoči po nesreči obstrelil praporščak Evgen Stalka in sicer v navzočnosti dveh svojih tovarišev. Razkazoval jim je star službeni revolver, kateri pa se mu je po nesreči sprožil in ga je kroglja zadela v prsi. Prepeljali so ga sicer v garnizijsko bolnico, toda tam je kmalu nato preminul.
Srbsko turško prijateljsvo.
Bel gr a d, 24. junija. V dobro poučenih vladnih krogih se zatrjuje, da je v zadnjih dneh prišlo do popolnega spora-zumljenja med Srbijo in Turčijo glede skupnih korakov in skupnih akcij. Skorajšnji dogodki, ki bodo posledica tega spo-razumljenja, bodo iznenadili Evropo.
Predsednik ruske dume se udeleži vseslovanskega kongresa v Sofiji.
Sofija, 24. junija. Semkaj je dospela vest, da pride na vseslovanski kongres tudi predsednik Gučkov.
Moderna Srbija.
Bel grad, 24. junija. V skupščini se je razpravljalo in sprejelo nov obrtni zakon. S tem zakonom se izvede med obrtništvom modernim razmeram odgovarjajoča Ureditev socijalnih razmer. Med drugim je s tem zakonom skrbljeno za starostno zavarovanje obrtnikov. Obenem se je ustanovil s tem zakonom tudi poseben fond, h kateremu mora država vsako leto prispevati svoj prispevek in kateri je namenjen za podporo delanezmožnim in brezposelnim obrtniškim delavcem in obrtnikom.
Grozovitosti v Stari Srbiji.
Belgrad, 24. junija. Iz včerajšnjih poročil srbskega konzula v Skoplju se da posneti, da se morajo dogajati v Stari Srbiji prave grozote. Tako se je v nedeljo usmrtil predstojnik vasi Miljeca Rista Stojkovič, da se na ta način izogne mukam, s katerimi so ga trpinčili turški vojaki. Ker so grozili vojaki celo njegovi rodbini, se je usmrtil, da reši na ta način ženo in otroke grozodejstev. V vasi Straža so vojaki pre-tepavali duhovnika Jovana tako dolgo, da je izdihnil. V neki drugi vasi pa so privezali vojaki trgovca Dimitrija Jovanoviča na drevo in ga pretepavali s palicami. Med prebivalstvom vlada radi tega veliko vznemirjenje. Na srbsko - turški meji je prišlo do spopadov. Nekaj srbskih vojakov je ubitih.
Belgrad, 24. junija. Srbski poslanik v Carigradu je dobil od svoje vlade nalog, da najodločnejše protestira pri porti radi grozovitosti, ki se že nekaj dni sem vrše v vilajetu Kosovo od strani turških oblastev in vojakov in da ukrene vse potrebno, da ta grozodejstva takoj prenehajo.
Ponesrečen poljski turist.
Genf, 24. junija. V jalnwerskem pogorju se je ponesrečil v turističnih krogih znan poljski turist z imenom Husar. Moral bi se danes poročiti; tik pred poroko pa je zaprosil nevesto, da sme še enkrat polezti na nek nad 7000 čevljev visok vrh. Pri plezanju je izpodletel in obležal na mestu mrtev.
Kretsko vprašanje.
London, 24. junija. Kakor poroča Reuterjev bureau, se sme položaj na Kreti smatrati za zboljšan, ker so Krečani dali razumeti, da so pripravljeni uvaževati nasvete signatarnih velesil, ki se sedaj pogajajo radi odpošiljatve skupne note na Krete V noti ostane poziv, da se prepusti mohamedanske poslance k narodni skupščini, ne da bi jim bilo treba prisegati na ime grškega kralja. Dalje se na novo potrdijo pravice sultana. Velesile soglašajo baje popolnoma glede vsebine note. Seda-n)pogajanja se nanašajo samo ns sestavo noče. Glede nadaljne odpošiljatve vojnih ladij v kretsko vodovje pred otvoritvijo narodne skupščine so se- baje signatarne sile tudi popolnoma zedinile.
Bolgarski kralj v Parizu.
Pariz, 24. junija. Sinoči je pri banketu na čast bolgarskemu kralju napil Fal-lier in pri tem slavil Ferdinandove velike politične zmožnosti in njegovo stremljenje po napredku bolgarskega naroda. Kralj Ferdinand je odgovoril na to napitnico v daljšem govoru, v katerem je povdarjal, da je Bolgarska velika občudovalka in častilka Francije in da občuduje stremljenje in velikanski napredek, ki ga je Francija vršila na vseh kulturnih poljih.
Sultan obišče bolgarskega kralja.
Sofija, 24. junija. Nekateri tukajšni listi objavljajo vest, da pride turški sultan obiskat bolgarskega kralja v Sofijo. To vest je potrdil nekaterim časnikarjem tudi šef kraljevega kabineta dr. Dobrovič, ki je omenil, da je vlada že obveščena o sultanovem obisku, samo čas, kedaj pride, še ni natančno določen.
Spor med Špansko in Vatikanom neizogiben.
Pariz, 24. junija. Iz Madrida se brzo-javlja, da je spor med špansko vlado in papeževim prestolom neizogiben po sedanjem napetem položaju.
Vojaška kriza na Grškem.
Berlin, 24. junija. Iz Aten se brzo-javlja: Vesti o napetosti proti vojnemu ministrstvu Zorbasu so skrajno neugodne. Včeraj je kralj vprašal več častnikov glede njega. Dva generala sta se vpisala v avdi-jenčno knjigo. K Zorbasu je došla posebna deputacija podčastnikov, ki je zahtevala od njega, da se podele njim podporočniška mesta.
Protlgrški bojkot.
Carigrad, 24. junija. Turški bojkot proti grškim trgovcem postaja vedno nevarnejši. Prisilili so posamezne trgovce, da so morali zapreti svoje trgovine. Turki nameravajo nadaljevati bojkot tako dolgo, da bo kretsko vprašanje definitivno v prilog Turčije rešeno. Številnih menic grških trgovcev se ne mara sprejeti.
London, 24. junija. Poročevalec ne kega londonskega lista poroča nasproti ofi-cijelnim poročilom o zadušenem avnatskem uporu, da se boji še neprestano nadaljujejo. Turške čete pod vodstvom Jusuf-aga so zapletene v večje boje, vendar še izid ni znan.
Japonska ekspedicija na južni tečaj.
Pariz, 24. junija. Iz Jokohame se brzojavlja, da je odpotoval na južni tečaj z večjo ekspedicijo japonski poročnik Chi-rafan. Poročnik Chirafan je edini, ki je ostal pri življenju izza svoječasne ekspedicije na južni tečaj leta 1898. S seboj je vzel 15 konj iz Mandžurije, s katerimi upa prodreti do južnega tečaja.
Štrajk.
O pava, 24. junija. Kondukterji, zavirači in delavci na kolodvorih v tukajšnem okolišu so pričeli štrajkati.
Kolera.
London, 24. junija. V Rostovu divja strahovita epidemija kolere. Na dan oboli okoli 200 ljudi na koleri in velika večina tudi podleže.
Pariz, 24. junija. V Long-Mang-Hangu v Indiji divja med delavci strahovita kolera, ki zahteva ogromne žrtve. Epidemija se vedno bolj razširja. Na stotine ljudi umrje vsak dan. Do sedaj je podleglo bolezni nad 2000 oseb.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Poslano)
Podpisani imel sem doma nad 30 do 40 parov golobov in sicer velike vrste »Flo-rentinarje" in čistokrvne »preobratke".
Od celega mojega veselja pa je število pešalo in pešalo, tako da imam danes le še 5 golobov.
Čul sem večkrat, da je v bližini počila puška, a vendar nisem mogel priti na sled onega, ki rad uživa tuji plen.
Danes pa je bil srečen dan, in c. kr. žendarmerija je tega plemenitega »bogataša" izsledila in seveda se bode tudi moral potruditi k sodišču.
Da temu »bogatašu" golobi ne bodo več dišali je sigurno, ker ako se človek preobje, mine apetit, a če to želodec še prenaša, ga bode pokvarila c. kr. sodnija v Mokronogu.
Da bo šla tudi puška ad akta, in da »bogataš" ne bo imel več orožnega lista, je tudi preskrbljeno!
Z bogom golobi, z bogom želodec!
Peter Strel, trgovec, Mokronog.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki Iščejo službe 4 ?ia. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Za informacije se plača 10 tla. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. — Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zaključek malih oglasov ob 6. url zrečer.
Izvrsten brinjevec
ima	44/10—9
L. Šebenik t Spodnji Šiški.
lep lokal za prodajalno se takoj odda v Židovski ulici št. 3.	86/8—5
Izurjeni mizarski pomočniki se sprejmejo takoj proti dobri plači pri P. Majdiču, valjčni mlin v Jaršah-Mengšu. Prednost imajo oni, ki so vajeni mizarskega dela v mlinih.	93/3—3
Popolnoma noTo kolo — znamka „Kinta“ — en mesec rabljeno se takoj proda. Naslov pove uprav-ništvo .Jutra".	94/2—2
Za prihodnje šolsko leto se sprejme dva ali tri dijake na hrano in stanovanje. Poizve se pri gospe Tereziji Babšek, Stari trg 22, II. nad.	95/2—2
Gostilna N. D. O. ulica Karadori št. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra" kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/12—7
Išče se stiinoTanjc s hrano. Več v upravništvu .Jutra".	97/2—1
Kinematograf „Ideal‘,
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
Spored od sobote 25. do torka 28. junija.
1. Nazaj korakajoče življenje. (Smešno.)
2. Škotski dudlač. (Drama. Umetniška projekcija.)
3. Znanstveni eksperiment s tekočim zrakom. (Jako zanimiv naravni posnetek. Naj večji uspeh kinematografije. Znanstveni film. Delo tvrdke »Pathč Frehres.")
4. Izlet na otok Jerseij. (Prekrasna naravna projekcija v barvah.)
5. Dva preveč goreča služabnika. (Smešno.)
Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer:
6. Jutrovski plesi. (Prekrasno barvana projekcija. Slika polna premen. Jutrovci različnih plemen plešejo različne plese, med katerimi je najinteresantnejši bojni ples.)
7. Slikarjeva ljubezen. (Realistična komedija de Malhova.)
8. Atavizem. (Ganljiva drama.)
9. Izbiranje tašče. (Komično fantastično.)
NB.: Od srede 29. junija pa do petka 1. julija se bode predstavljalo sliko »Življenje Mojzesa". Vsaka predstava bode trajala okoli dve uri. Po pravici označujejo to sliko za »vrhunec moderne kinematografije". Slika je dolga 1600 m ter je delo tvrdke »The Vitagraph & Komp" iz Pariza.
Ob lepem vremenu se vrši zadnja predstava na vrtu.
Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija.
Kompanjona
s primernim kapitalom išče trgovec manu-fakturist za večje podjetje na Hrvaškem. Ponudbe z natančnimi podatki naj se pošiljajo na upravo »Jutra" v Ljubljani pod šifro »Družabnik 103“. Na anonimna pisma se ne odgovarja.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko
zalogo oblek. 13/52 10
Slavnemu občinstvu se vljudno
naznanja, da je
kavarniški vrt
„Prešernove kavarne“
zopet odprt.
Za obilen obisk se vljudno priporoča
Karol Polajnar,
kavarnar.
Ponatis
SO
divji
psalmi
naslovom
Svoboda
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
104—5
Fran Krapeš.
Fr. Jerala
Ljubljana, Florijanska ulica.
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje, popravila in pletenje vsakovrstnih stolov. Sprejema dela, ki jih pošteno po naj nižji ceni dovrši, s tem prosi domačine za obilno naročbo.
0~ "
Priporoča se za vsa v svojo stroko
spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 13
izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
m
Triumf kuharske umetnosti!
TTjn | daje samo dr. pl. Trnkoczy-ja
 L sladni čaj, imenovan „Sla-
Mnpl din“! Dobi se pri vsakem  L trgovcu, zavojček V4 kg a 50
Zdravje! 7$-501 prihranka! najboljši zajtrk! 8<™,
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rold, žaluzij in železnih ~ valjčnih zastorov.	~
Velika množina
Izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. : •
na račun se išče za boljšo gostilno na deželi. Pogoji: zmožnost dveh jezikov in fino serviranje. Dober zaslužek. Stalna služba. Ponudbe pod „N. 100“ na upravo „Jutra“.
TJ"rlnHLOTT-© olj ©
SANITAS“
razkuževalno pleskanje za stranišča, pisoarje itd. itd. — Posebne važnosti za šole, urade, bolnice, kavarne, restavracije, javne in privatne pisoarje v zaprtih oddelkih in na vrtovih. — Higljensko „Urinovo olje“ je najcenejšo sredstvo za razkuževalno pleskanje, ki preprečuje vsak duh v straniščih in pisoarjih. — Pošilja se v vsaki množini. Prazna zaračunjena posoda se v teku 30 dni, franko poslana, nazaj vzame. — Samoprodaja: Avgust Pust, Ljubljana, Poljanska cesta 7.
!1
r
iz
Bi
poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 % dražje priporoča
S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po naj višjih cenah.
Drenikov vrh
Radi slabega vremena se zažge
velik kres
danes v soboto 25. junija ob pol 9. uri zvečer.
Za obilen obisk se priporoča
„Klub pod rudečo marelo“.
Na prodaj je lepa
nova vila
in opekarna
s stroji
oddaljeno pol ure od Blejskega jezera. — Oboje se izborno obrestuje! Pogoji so jako ugodni. — Več pove lastnik:
Ivan Prešern
Breg, pošta Žirovnica na Gorenjskem.
Edini
zasebni slovenski zavod te vrste je
I. slov. zasebni trgovski tečaj
v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 4.
Iz letošnjega letnika je prostih še samo 10 zelo spretnih gojenk.
Vpisovanje samo 3. in 4. julija!
S) "Vsak tla n svež
sladole
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 40-2.
Dobro ohranjena
simisinpa la
in zraven pritlična hiša vsebujeta 14 stanovanj z velikim vrtom, pripravnim za vrtnarje in nekaj stavbenega prostora se takoj
proda.
Poizve se pri g. Mariji Zupan, gostilničarki v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 8 in g. Josipu Kozaku, mesarju v Ljubljani, Poljanska cesta.
trgovec s pohištvom
Lj uJblj ana
Sv. Petra c. 19
izdeluje in popravlja raznovrstno
pohištvo
po naj ižj i li cenali.
Velik vrtni
EOICERT
„Slov. filharmonije"
v hotelu pri Seydlu
(hotel „Južni kolodvor")
Začete ol> 8. zveče r. Vstopnina prosta.
Š® neka)
stanovanj
se odda takoj
z eno ali dvema sobama in drugimi pritiklinami
na Predovičevem selu.
Natančnejša pojasnila daje:
Elija Predovič
Ambrožev trg štev. 7.
?	I	?
I	K	0
?	0	?
Hotel in restavracija
„Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 150, v sodih KI'— 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2-—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2-—.
Naročila se točno Izvršujejo.
Pozor kolesarji!
Zaloga Puch-koles
in drugih specialnih znamk ter vseh posameznih delov.
Nova kolesa od K 120-—naprej.
Izposojevanje koles.
Rabljena kolesa imam vedno v zalogi.
Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko preje preizkusi. — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti.
ANA GOREČ Ljubljana,
Dunajska cesta 16. Dvorišče Schneider &
IVerovšek.
Zaloga najfinejših pneumatik.
Slav. občinstvu naznanjam, da imam več pripravnih hiš v mestu po jako ugodnih cenah naprodaj. Na razpolago imam sedaj tudi žago s posestvom v bližini Ljubljane, na jako dobri prometni Črti. NatanČneja pojasnila daje prometna pisarna
!• V
v Ljubljani,
Škofja, -uLlica št. lo_
Telefon št. 155.
J
Duhovnik — morilec.
V	Rimu se je pričela 22. t. m. pred porotnim sodiščem razprava proti duhovniku don Alfredu Adorniju, ki je v septembru prošlega leta po noči prišel v stanovanje svojega župnika Konstanta Constan-tinija in ga ubil. Galerija je bila polna duhovnikov. Don Adorni sedi na zatožni klopi, na vsaki strani sedi po en karabiner; morilec je velike postave, slok; ves čas sedi nepremično. Vseh prič je poklicanih 46 in sicer je v predpreiskavi za morilca izpovedalo ugodno 14, a neugodno 32 prič. Na poziv predsednika je morilec opisal svoj zločin tako-le:	Dne 31. septembra
srečal sem župnika Constantinija na korzu Vittorio Emanuele. Vračal sem se iz cerkve, kjer sem opravil mašo. Rekel mi je, da naj grem z njim, ker hoče govoriti z menoj, a ker nisem imel časa, sem mu obljubil, da ga o priliki obiščem na njegovem stanovanju. Drugi dan dopoldne sem res prišel k njemu; postregel mi je z vinom in me vprašal, ako vem za kako primerno stanovanje. Obljubil sem mu, da grem pogledat neko stanovanje, a naslednjega dne sem ga zopet obiskal, da mu sporočim, kako je. Zopet sva pila, a med razgovorom mi je Constantini pokazal več hranilnih knjižic, ki jih je imel skrite pod žimnico. To bogastvo me je zaslepilo in ubil sem svojega duhovnega sobrata.
Predsednik: Povejte nam vse natanko, kako ste izvršili zločin?
Don Ardoni: Posameznosti se ne spominjam, zločin sem izvršil impulzivno!
Predsednik: Constantinija ste udarili najprej s kladivom, a potem ste ga na postelji dušili s tako silo, da ste mu zlomili vratno kost.
Don Ardoni molči in noče govoriti.
Na vprašanje, kdaj je vzel vložne knjižice odgovori, da jih je vzel takoj po zločinu, ker potem ni prišel več v stanovanje ubitega duhovnika.
Predsednik: Ali sta imela kak prepir s Constantinijem?
Don Ardoni: Ne! Laž je, ako nekateri trdijo, da sem imel s Constantinijem nemoralno razmerje! Ubil sem ga, da si prilastim denar! Ne tajim svoje ljubezni do neke gospodične, a ni res, da sem ubil Constantinija iz ljubosumnosti.
Predsednik: Vi ste javili, da vas je ko ste videli pred seboj svojo žrtev, prevzelo neko nenavadno čustvo, ki se vas je polaščalo tudi v preiskovalnem zaporu.
Don Ardoni: Da, ali tega čustva ne morem pojasniti. Trupla se nisem dotaknil, torej ga nisem vrgel pod posteljo. Sploh se pa ne spominjam ničesar niti Constantinijeve fizionomije.
Potem je govoril don Ardoni o svoji mladosti in sploh o svojem življenju.
Don Ardoni: Že v svojih otročjih letih sem imel hude spolne nagone, ki so postajali vedno strastnejši in hujši. Imel sem mnogo razmerij z ženskami, a nikdar ni prišlo do intimnega občevanja, ker sem se bal posledic.
Predsednik:	Kaj ste počeli po
zločinu?	„	-v,*
Don Ardoni: Ko sem odšel iz stanovanja ubitega duhovnika, sem šel po korzu Vittoria Emanuela, tu sem opazil, da so moje hlače krvave. Šel sem domov, kjer sem pregledal doma hranilnične knjižice!
—	Kar se pa tiče zločina, se spominja samo par momentov, v trenotku zločina se nisem zavedal ničesar, delal sem popolnoma instinktno. Zaslepil me je denar, ki sem ga videl pri Constantiniju.
Nato se čitajo prejšnje izpovedi obtoženca. Don Ardoni je v začetku trdil, da je Constantinija ubil v prepiru, ker ga je silil k nemoralnemu, homoseksualnemu dejanju. Nazadnje je Don Ardoni priznal, da je ubil Constantinija radi nemoralnega medsebojnega razmerja, a denar in hranilnične knjižice je vzel samo zato, da bi se mislilo, da ga je ubil radi denarja, da bi s tem ne omadeževal spomina ubitega sobrata. — Na to se je obravnava, ki bomo o nji redno poročali, prekinila.
Milko Rrapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg !
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, raz ličnih srebrnih, in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše
Klavirje
in harmonije
prvovrstnih tvornic izposoja in Pr°' daja najceneje učitelj „ Glasb. Matice" in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Brc*nib
v Ljubljani, Gradišče št. 11
(poleg restavracije pri »Kroni*)- Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
TEODOR KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10
Podružnica: Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
nsbest - cementnim škriljem (Eternit) patent Ilatschek,
z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Izvrstna prilika
za potovanje v
je in ostane z novimi parniki
VELIKANI:
Kaiserin Auguste Victoria 25.000 ton
Amerika............. 24.000 „
Cleveland...........20.000 „
Cincinnati.......... 20.000 „
Pres. Lincoln .... 20.000 „ Pres. Grant .... 20.000 „
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SEUNIG,
1 jubjjana, Kolodvorska ulica 28.
Zalivala.
Podpisani vljudno naznanjam slav. občinstvu in cenj. gosp. gostilničarjem, da sem svojo večletno, dobro vpeljano tovarno sodavice oddal gospodoma
Bergantu In Škofu.
Za vse izkazane mi usluge tekom mojega poslovanja se najlepše zahvaljujem in prosim, da bi bili p. n. odjemalci enako naklonjeni mojim naslednikom. — Z odličnim spoštovanjem
Jožef Možeb.
Naznanilo.
Slav. občinstvu in cenj. gosp. gostilničarjem naznanjava, da sva s 1. julijem t. 1. prevzela tovarno sodavice gospoda
Jožefa Možeka.
Priporočamo se tem potom, da nama p. n. odjemalci ohranijo isto naklonjenost kakor najinemu predniku. — V zaiopi imava najboljšo sodavico, pokalice In vse druge brezalkoholne in hladilne pijače. — Z odličnim spoštovanjem
Bergant & Škof.
Hiša z gosti
tovarniško poslopje z vodno močjo, žaga, apnenice in travnik ob cesti, sposoben za stav-bišča v Zagorju ob Savi, se posamezno ali skupno pod ugodnimi pogoji
[P=3 prostovoljno proda.
Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani.
M
Nizke cene!
Nizke cene!
JosipinaHerriscli
Ljubljana, Židozska nlica št. 7.
Priporoča veliko zalogo moških, ženskih in otročjih čevljev. Gamaše, galoše in prave gorske čevlje (Colserce).
Zunanja naročila se točno izvrše.
Ali že imate
nove koračnice?
so Izšle -v zalogi.
R. DRISCHELJ-a v LJUBLJANI.
: Legaj©narjl;
Parma: ZMIlacii -v-ojsilsl;
J"a^sl: OSTa-šim. roja-lrom.;
Talci: ^ozčLra.-sr z IDoleoajsl^e; Talci: Pozdrav z ZBleda.
Kdor pošlje 5 kron naprej, dobi vseh pet koračnic poštnine prosto.
„Jurjevo eistilo“
je specijaliteta vseh krem, daje najlepši lesk In se dobiva povsod.
Pazite dobro na varstveno znamko „Ljvil>ljaiiski grad“.
TJsta.i3.0T7-ljena, IS^V.
■CJstasio-vljeiia, lS-4'7.
Tovarni pohištva J.
i
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
Najnižje cene.	Najsoiidnejše	blago.
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83.116.12M1 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
P° 4V|o "***
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema	tudi	vloge	na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-
::	metom	in	Jih	obrestuje	od dne vloge do dne dviga. ::
pplfi:, . ■ -
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad K 400.000.
Pogojuje na zemljišča po &i/4°/o * l»/2°/o na amortizucijo ali pa po 5>/4°/o brez amortizacije;
na menice po 69/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznik'
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje.
d
- ‘—j] c
C
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna
dimniška dvojnata vrata
s trojnatim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v no vih ali pa že v sta-rili poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dim-niškim vratom prednost pred vsemi drugimi.
Mestni magistrat ljubljanski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje
L. Stricel, dimnikarski mojster. Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
Oglejte si največjo zalogo
poljedelskih strojev,
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge : :	v železnino spadajoče predmete. ::
©
m
ED. SMARDA
potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta ste?. 18.
SfllTlO fi dfli t ProdaJa originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske
^ v	f	1*	■■	v	■■	HT	wr	v	•
    .........  lmije	cez	Ha	vre	v	\ewloi*k	in	nazaj.
Proizvajanje spirituos
kot prosta obrt, kakor tudi
fzdclovanfe brezalkoholnih osvežujočih pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno.
Ozira se samo na resne ponudbe.
Ponudbe pod šifro „Spirltuosen 83857“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj I./l.
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
piriiporoča,
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijaiitete zavratnic in nogavic; steznik
„Directoire“ P. D.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
Uvoznih koles.
26-2
a □ a
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
3^^, Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo
“ Prve češke življenske zavarovalnice4*.
Nadalje opozarjani tudi, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
Leo Franke, Ljubljana,
Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central.
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih, strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah.
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in preračune ne zahtevanje.
D FAKIN st,roP° ključavničarstvo in
• i AlVlli podjetje za elektr. naprave Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene 52-s najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni.
Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta,
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11,
- nasproti hotela „Union“
Karol Počivaunik.
ii—
Nvečja zaloga neg finejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Dusseldorfske oljnate barve
'y: ■ s ? ; ,/
P;.
■V ,‘.,'1^ l
' -V/V <]#'■
“■mm®
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
= Eirneži, olja in retnše za slikarstvo -------------------------
Slikarsko platno
Zahtevajte cen:k. z oljnatim in krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
I— m Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
S Arlnlf TTcmrd-marin prva kranjska tovarna oljnatih barv, VftiLlLUlJL Ud U.JJ uliLdiLli) fiinežev, lakov in steklarskega kleja.
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
ter se slav. občinstvu toplo priporočam
Fraa Petkovšek,
kolarski mojster.
ledeno kavo
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvoril prenovljen
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
V	bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna. Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem
Telefon štev. 121
Velik senčnat vrt za 10.000 ljudi,
popolnoma prirejen za koncerte, ljudske veselice itd. Edini te vrste v Ljubljani in okolici, Slovencem na razpolago. Samo par minut oddaljeno
od mesta.
Gostilna je pod novim, spretnim in izkušenim vodstvom.
Priporoča se slavnemu občinstvu in slavnim društvom za prirejanje veselic in družinskih zabav.
Točim bela In rudeča dolenjska, bela štajerska in črna istrska vina; dalje točim mengeško dvojno marčno pivo, radi velikega prometa vedno najsvežeje.
Okusna jedila vseh vrst vedno po želji na izbiro.
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in -■■■ panama klobuke =====
60°lo ceneje v,,Angleškem skladišču oblek" O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Cena abonma na hrano: kosilo in večerja v popolno zadovoljnost k 40 vinarjev.
Najtopleje se priporočata
F. M. BALIJA
Glince št. 3
---------------ex	gostilna	pri	Travnu.-----------
Gugalnica za deco. Električni gramofon,
Zaradi prenovitve kavarne
prodajo se poceni razni
biljardi, lestenci za plin, velika ogledala, blagajna za kavarno, stojala za obleko itd.
Vpraša se v kavarni »Evropa* v Ljubljani.
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. I	Reservni	fond K 400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje	glav.	dobitek
prom ©se na Dunajske lcom. 8i*©61ie d, HZ 18*—	1. julija.	H! 300.000*—,
„	„	kreditne srečke š, HZ J^Mt*—	1. julija	„	300.000*—-
OToe protnoei slrupno le 2ŠZ	.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račtm ter jih obrestuje po čistih
4i| oi ___________
b O. —...........   i	»n.	n........  J
=' 1	tovarna	zarezanih	strešnikov	..—-
ponudi vsako poljubno množino	52
^>a,tQ3atirazxl dvojko zarezani
» poševno obrezo in priveznim nastavkom, »Sistem Maf*olau.
Brez odprtin navzgor!	Streha	popolnoma	varna	pred	nevihtamiI
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
Kavarna ..Prešeren
c«
»i
ima vsak dan svež
sladoled
Ivan Soklič
Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomenik!
mm «	«	1	I	sem	otvoril
Kolarsko obrt na seiu št. 26
%	Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev!
	FR IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 i priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. JZimanja, naročila, se iz-■vršiTjejo Iritro in točno.
Cene brez konkurence!	
•» ♦ •««
: Poštne hranilnice št. 49.086. : Giro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1909 :	K	3,700.000.	:
:	Telefon štev. 135.	:
Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 K 160.000.	:
GLAVNA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	Na razpolago so domači hranilniki.
Ustanovljena leta 1831.	JVajvečja. zavarovalnica, avstro-ogrske države	Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljublani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni Ipši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
FR. MALLY & dr.
parna opekarna in tovarna za rezano opeko v Sr. Gameljnih pri Ljubljani.
Pisarna v Ljubljani, liesl jeva cesta št.
Priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti v poljubni množini. Za trpež-
nost zarezane opeke I. in II. vrste se jamči naj obširnejše.
H
K
V
©
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam ■■■	v	vseh	večjih	mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawi, Dunaj I. Schulhof 6.	11,1
$
99
BALKAN".
Špedicija, in Jsomisija,-
Centrala: Trst. Podružnica: JLjubljana,
Šelenburgova ulica št. 7. Telefon št. 38.
Špedicije
vsake vrste. Prevažanje blaga za trgovce In zasebnike, preselitve, vlaganje blaga in pohištva v skladišča, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd.
99
BALKAN".
Sped-icija. in. Isonoisija,.
Centrala: Trst. Podružnica: Ljubljana,
Šelenburgova ulica št. 7. Telefon št. 38.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Gradišče št. 4
• t	j	   •	 •_ •_  »	—	.....
registrovana zadruga z omejenim jamstvom  ...
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole,' krajne šolske svete, županstva in druge urade. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
IjststeL© zsuloižr^I^tvo-	a.jzxiod.err^.ejše	črHsie.
TelefoM-slca, šte-v. U.B.
SPoštsie iura-rLiln-ice šte-v. 76.307.
Prva kranjska
3F	-
izvozna pivovarna in sladarna naVrhniki
priporoča slav. občinstva svoie naiizbornejše izdelke.
JNarocila ©prejema tudi
Jjjgj	t	.jn-v-n jo-nslza, 3rredj.tna "banica" tt- ZLo-u-bljaaai-