horu hre/ p.-iljauj* na
.1.... m >«■ I Ha h kl - k.
Vri-ilniilv.« in ..jiravniil» JH t gngpo.ikili ulii'tili I RimigMM) *t. 117.
St. 99.
mm nm
V Mariboru 31. novembra 1H(>H.
Omnnilii: /a natj ln > cWm,,pn» »r.to M pihajo I kr ,     M iiati.n* l Vrat.
ki. .l« »• Utka »km,
4 kt. |l N tlaka llkral
»a»a palanka«» pu.u
j«jo p> pr,u|..tu.
Za »<ak Usat Ja plaa>t-
kolfk (■lAinprlj) it 30 k
KakaaU
vračajo,
U|m naj kp hl»|{,i»oljii fr.inknjpj
Slovenska
na društva.
Sicdr nismo nobenemu generalu v nulu. niti v znanstvu, to pak se nam venrlar zdi, da bi po pravilih Btrategike nnpačno bilo, ko bi poveljnistvo hotelo v eno MUHO, V središče zbrati vso vojsko, zanemariti pak dolini zavarovanje vojnih kril ali bokov, in sicer levega in desnega, Tmli ne bo denes bitve dobil, ki hoče imeti svoje vojake enako orožene, in z istim orožjem ob istem času boriti se proti sovražniku, ki je na levem krilu drugačen, kakor na desnem, na desni strani močneji, kakor pred središčem itd.
\'se primere, pravijo, Šepajo, in ne bomo se poganjali, da tudi ta ne šepa, če imamo naša narodna prizadevanja pred očmi in pravimo: V naših razmerah ni dovolj, da imamo le eno slovensko politično dru-ištvo v Ljubljani, teiauč ustanoviti nam jih je več. po raznih krajih Slovenije. Tisti gospodje Slovenci, kteri nam v svoji zrejosti in modro« sti vedno očitajo, da vedno in vedno tirjaino preveč, bodo tudi tu namuznili se in mislili: eoniu več! bvala Bogu da smo dobili eno.
Vsi Slovenci  imamo en  glavni program, t. j  zedinjoiije in narodno
ravnopravnost dosezati z vsemi dovoljenimi pomočki.  Na ta enotni program
bi se utegnili tisti naslanjati, in navidezno z vso pravico, ki menijo, da naj se vsi Slovenci zberd okrog ljubljanske „Slovenije", in to tembolj, ker postava ne dovoljuje, da bi bila ■ razna, politična dl'UŠtvn med seboj v kaki zvezi. Vendar so ti razlogi le navidezno pravi. Praktični) potreba, namreč, pospeševanje naše reči, bolji us|>eli in bil reji napredek našega delovanja tir-jajo. da delo ni0(1 seboj delimo, da vsak svoje okio/je prevzame in v tem ožjem krogu vse svoje sile uporablja v eh in isti namen, politično pro-BVetljenje narodovo. Istina je sicer, da je v združenji moč, ali taki lepi, iz skušenj vzrastli izreki, se ne smejo na vse razmere siliti, ne smejo se vsa važna početja v to pravilo kovati kakor V Železno in vseskozi veljavno, — Lehko n. pr. /.nesete vse pomične plinove svctilnice tega ali tega mesta na en kraj; imeli boste pat" tisti kraj /ivejo razsvetljen, odsev bo intenziv-lieji, pa BVitlobni žarki bodo čedalje slabo j i čem oddaljeneji je ta ali ta'ogel nd onega kraja; vse mesto pak bode lepo in redno razsvetljeno, ako se posamezne svetililise redno razpostavijo povsod, koder jih je treba.
Delo se mora deliti, ali tu pravilneje, prostor /a delovanje se mora deliti, Ce je komu za zdaj take neceutralizacije treba, treba je nam Slovencem, ki smo razkropljeni, ki imamo različne nasprotnike, in se nam je kakor Izraelilom z eno roko braniti sovražnikom, z eno zidati tempelj narodne zavednosti in izobraženja. Če že sinovje, ktere je sicer ena mati rodila, niso ni po telesu ni po duhu enaki, kdo se bo čudil, če je kolikor toliko istine na „Domovinini" trditvi, da kdor hoče goriškega Slovenca poznati in delavnost ondotnih rodoljubov soditi, mora poznati razmere tamošnjega naroda, kdo se bo čudil da so koroški Slovenci apatićneji za politično življenje nego štajerski itd. In če si politično slovensko društvo namen stavlja ljudstvo z izdajanjem knjig in brošuric pudtičevati, treba da ve, kterega posameznega nauka je najbolj treba. (Je namerava tabore sklicevati in tako ali tako agitirati za letoro idejo, znati mora, da je ljudem v onem večoin kraji, kjer se gibanje še le začenja, drugače delati in govoriti, kukor tam, kjer so ljudje že bolj zdramljeni.   Ce se stavljajo in priporočajo kandidati, treba
prvič dobro poznati jih in „e samo po glasa, drugič pa vedeti ali so popularni, in ;di se da agitirati za-nje in kako.
I/ teh razlogov, kteriin bi se jih dalo se več privoliti, ako naštete raapeljujemo, posnemljemo in trdimo, da je /a napredovanje našega naroda I po vsem Slovenskem silno potreba, da se več političnih društev osnuje. N..|-potrebnija bi bila politična društva 1. v Maribor,, ,a štajerske Slovence, 2. v Gorici /a goriške, B. še kje drugde na Primorskem, 4. v Celovcu ali kjer si hodi v kakem većom kra^proikega za koroške Slovence, 5. v Tržaški okolici v Ljubljani za Kranjsko je Slovenija že tako osnovana). Taka drnšh;, bi imela lehko neizmerno vpljiva na narod; taka društva bi pripomogla, da bi se politična mnenja med nami čedalje bolj razjasnovala in čistilu, in - - kar v dciinšnjili naših časih ni malost — ravno v tacih društvih In spoznavali talentirane, izobražene in domoljubno može, kteriin sc moremo ne brez koristi dati zastopati v postavnih zastopih, O organizaciji in delavnosti, kakoršna je od tacih društev želeti in mogoča, ako se resno hoče in vse ometovanje in oprezovanje odvrže, govorili bomo ob drugi priliki. Za deues pristav ljamo b koncu še besedo o ljubljanskem društvu za hrambo narodnih pravic. Čudno 80 nam namreč zdi, da v beli Ljubljani, v središči slovenske dežele tako malo udov k zboru prihaja in se debat menj vdeležuje kakor hi hibi želeti, Zdi se nam, da se nekteri morda ravno mlajši odte-zajo debatam, Najbrž bi bila kriva temu „sloga", t. j. tisti noli me tangere nekterih ljubljanskih pobtikarjev, ki omahujejo pri vprašanji: ali / a: ali ne /a vlado. l'a to ni prav. Ravno politično društvo je kraj, da se o teh diferencijali mirno in pošteno razgovarja po najbolji prepričanosti.
Politično obnebje je zopet enkrat prav oblačno, vendar ni mogoče po imenu imenovati nobene okoliščine, iz ktere bi ohlačica izvirala. I'o evropskih borsah so knrsi padli; pripovedovala sta se temu dva razloga: I. zato. ker se je zopet vnel nemir v nekterih španjskih mestih in 2. zato, ker je neki zvezano irancosko-anglijsko sredomorsko bradovje dobilo povelje napraviti se na pot. Kar se tiče španjskih nemirov, pobil je že s prva prav določno to govorico „Moniteur" in se tudi najnovejše vesti glase, da ni nič na tem ; govorica o združenem brodovji in njegovem vojaškem potu in namenu seje že spočetka tudi tistim neresnična zdela, ki so jo raznesli po svetu. Vendar pa je evropski položaj tako zamotan , da ga bo morebiti posebno na ishodu moral presekati meč Od več strani namreč se že zopet kaže na govorico , po kteri bi se bila med Rusijo in Romunijo sklenila zveza, o kteri tudi Prusija več ve, kakor bo marsikomu po volji. Glavni namen te zveze hi bil popolnoma osvoboditi Romunijo, za kar že tudi anglijski listi prav živo govore, prepustiti na daljo Rusiji donavske izlive in za 1 'rušijo dodelati, kar se je bilo pri Sadovi tako obetajoče pričelo. Rusija in Prusija, tako se pripoveduje , sistematično pred seboj porivati Romunijo, da bi jo v boj spravile z Avstrijo, prodno bi slednja Imela prilike in časa svoje moči zbrati in se vre-diti. ,,1'est. Lloyd." piše: Dokazana stvar je, da se je Prusija vgnjezdila v Romaniji , da podpira sedanjo Ogl'Oltl 80 vraž no romansko vlado ne le z be-
Listek.
Nazori o seatavljenji „naučnoga alovnika" slovenskega.
Dnešnjo dobo naučni slovnik ni več nikaka redka prikazen, nego vsak razvijajoč se narod, hote. složno se gibati, nuna imeti knjige, iz kteri!) razuinništvo srče enake — toda na drobno in gosto presojane in zdrave nazore in očiščene pojmove, da tako samo dostojno razsvetljeno, jasno vedri prosto ljudstvo, ter skladno z njim giblje; opravičena je po takem nove dobe nemška poslovica: Rotteck und \Velcker, Lenkcr der Viilker. Tretje izdanje „državnoga slovarja" od R. in W. pomagalo je skladati 150 učenjakov strokovnjakov, njihove sestavke in razprave je učeno vredniŠtvo primerno vredilo, ter vsemu delu udihnilo enak duh, in podelilo enak pravce, kakor je vladal V svobodomiselnih, učnih in motrečih nemških rodoljubih in narodnjakih. — Rotteck si je na temen postavil najpopolnejšo državno obliko: ustavno državo v najširšem pomenu, in ta rdeča nit se vleče skozi vse spise,.kar je toliko množino bralcev privabilo, in sedaj bi sc vsakternik prehravši ta slovar vlekel za načela ondi razgrnena, ako ne bi črna strast in skrajna hudoba si prilastili vlade v mnogoterih hreznravnih keblačah. ki prezirajo, tlačijo in dušijo vse, kar jo blago, modro in koristno, ne marečo za občno blagost, no skrbeče za uresničenje vzvišenejših pomisli, samo .da se masti lastni tre-huh. _ Opustivši tuje polje, kopljimo domačo krče, da porode v svoji dobi obilo plemenitega sadu.
Drznem se resniti, ka mi Slovenci zaskokoma napredujemo, in odtod se naklada neogibljiva potrebščina naučnoga slovnika, kar svedoči vzklikoma sprejeti predlog odborov. Vsak omikanec skoro ima po eden naučni slovar te ali one biro v tujem jeziku, da se tako sposoben učini za olikanejše društvo, in da ni zaspance in šupeljak v človeštvu. Ce je tedaj treba segati po podobnih knjigah, zakaj si ne bi oskrbeli domačega berila, ki bi bilo mnogo zanesljivejše nogo tuje, ktero je treba vselej s pozorno previdnostjo
čitati, česar vsak ne more, ali ne izhaja s časom; čo žo kupujem drago knjigo, takmer si kupim domačo, Slovencu na korist zdelano, iz ktero so vrh za držaja naučim lepega in vzornega jezika, ter v domači besedi misliti, česar mi tujka nikakor ne ponuja. Na tri tisoč naročnikov z matičarji vred smemo računiti med Slovenci, potem pa tudi na brate Hrvate in Srhove, na ktero bode treba o/ir jemati v spisih kakor na Slovence, /lasti v naziv ji. Osobite vrednosti nazor je, naj bi sc spisalo tako delo v hrvaščini, a za slovensko ljudstvo naj bi 80zložil mali „občni naučnik" v dveh zvezkih; toda Hrvatov in Srbov razumnikov ne moli v razumljivosti krasna slovenščina, kakor Slovencev vilinska hrvaščina ne, vsaj Grkom tudi niso bila na poti razrečja. Po pravici se mora zahtevati, da nijenemu omikanemu južnemu Slovanu ne dela ovire, jeli vzeine v roko srbsko, hrvaško ali slovensko knjigo, kteri kujižnjik nima toliko narodnega razvitja in jozikoznanja, žalostna mu majka.*)
*) Ali ravno tacih je mnogo, in ker so, moramo računiti ž njimi. Zato nismo za nasvet visokočast. g. pisatelja, da bi se naučni slovnik pisal v hrvaščini in eden mali v slovenščini za ljudstvo. Mi imamo nalogo prvič: lavno s svojim lastnim narečjem, in z literaturo tega narečja pridobiti ogromen del tistih domačinov, ki se še mečejo tujstvu v naročij; drugič pak tirja sveto demokratično naše načelo, ki je aristokrat izum vsake baze sovražmn, da ne delamo razločka med inteligencijo , med „knjižniki" in med „ljudstvom". S pripomočjo slovenščine moramo z našim ljudstvom vred hoditi in paziti, da no ostane za nami, ker ne bi moglo z nami skočiti. Imejmo sicer vedno prihodnost pred očmi, vendar delajmo v zdanjosti. Ko bi dones začeli za knjižnike pisati hrvaški srbski jezik (kterega umeti resni nobena težava), in pisati slovenščino le za ljudstvo, t. j. za kmete, — ločili bi se. Tega pa nočemo, no smemo, in utegnilo bi biti, po našem prepričanji, slovenskemu narodu bolj pogubno, nego v napredek. Vrodn.
4
08
sedo ampak tudi z orožjem, ktrro jej pošilja. Ker se pri vsej časti- in de-želolakoninosti Ilolicnzollernsko dinastije ne niore verovati, da l>i nameravala osvojiti si kedaj donavske izlive, mora se domnevati, da Uomanija za Prosijo ni cilj ali svrha, ampak nekoliko sredstvo za njene namene, nekoliko pa po-rabljiv predmet, ki se ho dal o priliki za kaj boljega zameniti. Kot sredstvo ima Romunija nalogo Avstriji nekoliko vezati roke, da hi se ne mogla vtikati, ko hi nastala vojska med Prosijo in Francijo, Tudi kot predmet za zamembo ali kompensaeijo ima Itomanija za Prusijo precej vrednosti. Ko bi namreč Prusija Francijo ugnala in ukrotila in bi potem prišlo do tega , da bi velika vojaška despota, Rusija in Prosija, med seboj in med drugimi stavila nove mejnike, lahko in dobro bi se dala Romunija rabiti za nameček, za kterega hi sc kaj druzega dalo doseči, in Prusija zgodaj dovolj gleda, da ima kaj v rokah, kedar je treba da drug druzemu stori kako prijaznost. To razlaganje „Pest. Id." bi sc prav lahko kidaj še pokazalo resnično, dasiravno zdaj Prusija še kratko mnlo ne pusti veljati, da bi imela kaj opraviti v Ro-maniji. „Nordd. A. Ztg." si šteje v nalogo, zavračati vse govorice, ki pripovedujejo o rusko-prusko-romanski zvezi proti iztoku in proti Ogerski. Ali to zavračanje zopet kaže, kako malo prijateljsko se v pruskih krogih sodijo avstrijski nameni in koliko se veruje Roustovim besedam, da je njegovo politika — politika miru , a ne maščevanja in povračevanja-„N. A. Z." imenuje te govorice spake avstrijskega sovraštva proti Prusiji ali plodovo romanske domišljije, in pravi med drugim: ker je pa vendar lo mogoče, da bi se te govorice zopet omenjalo pri priliki v ogerski delegaciji žo napovedane interpelacije o dozdevnih romunskih spletkah, zadostuje, ako le omenimo, da Romanska kot dežela stoječa pod turškim varstvom nima pravice sklepati zvez, in da bi bila gotovo Prusija, ki želi, da se državne razmere ogerske vredijo, naj zadnja vlast, kteri bi bilo na korist, nko bi se napravila daško-romunska velevlast".
Koliko je dati na take simpatije do Ogerske in na sklica vanje na mednarodne pogodbe, razvidno je, ako pomislimo, da jo Prusiji vsaka ,.ge-miithlicbkeitspolitik" neznana, a znana le realna politika, ki vse drugo sodi po lastni koristi, in da Romunija tudi ni imela pravico postaviti si tujega hohenzollernskega princa na svoj prestol, da ga je pa vsem mednarodnim pogodbam vkljub vendar lo tje posadila, Na dalje se od dne do dne poročajo glasovi, ki pripovedujejo, da je Prusija razen orožja poslala Romanski mnogo častnikov in vojakov, ki so zdaj še skriti pod imenom železniških delavcev — zadnje dni se jih je imenovalo 5000.
Ponienljiveji kakor besede kacega uradnega lista so vladna dela, Ko je bil nedavno poslanec L6we stavil interpelacijo zarad prusko-ruske pogodbe o izmenjevanji vjetib, dal mu je tinančni minister odgovor, ki se je v liero-linu splošno tako tolmačil, da ima vlada važne politične razloge molčati o svojih razmerah z Rusijo in tirjati molčanja tudi od poslancev. V ravno tej zadevi se prav za gotovo piše dunajskemu listu: Ko sta se bila zadnjič sešla pruski kralj in knjez (Jorčnkov v liadcii-Raduu, ponovila sejo neki skrivna zveza leta 1860 med Rusijo in Prusijo; pri tej priliki je Prusija glede iztočnega vprašanja storila velikih in važnih koncesij. Od tega časa sem se je pričelo odkriteje postopanje romanskegn ministra Prntiana, kteri je zapadnim vclcvlastim že toliko prizadel, začelo se je posebno njegovo sovražno vedanjo proti Ogerski, začenjajo se njegovo spletke, da bi vznemiril Bulga-rijoj in takrat sc je storila tudi prva poskušnja, porazunieti se z merodajniuii možmi v Atenah o skupnem in vzajemnem postopanji; o tem so jo zdaj neki sklenila posebna pogoba.
Dasi je tudi to vse lo govorica, vendar tako odgovarja znanim dogodkom na Romanskem, da bodo evropski mogočneži dobro storili, ako bodo imeli za dogohe na Romanskem kaj boljega, kakor otieijo/.ne in oficijelne dementijo, in dunajsko časopistvo bo dobilo narod, kterenui bo z večo pravico dajalo pridevek „interesant", kakor Slovencem.
Našemu slovniku hodi svrhovo načelo: čista nravnost, svoboda, pravičnost in resnica na vso plati, občna blagost. Vsaka pristranost in ozko-prsnost se odrini, mračni pojmovi naj se odbijejo, blage pomisli pa razširjajo brez strahu, kakor se dohaja zdravi učenosti; vsaka stroka raznih znanstvenih predmetov bodi častno zastopana primerno najviši stopnji te ali one vednosti, za kar ima vsak pisatelj sam skrbeti; po vseh sestavkih mora veti iskrena rodoljubnost tako, da bralca segreva in podžiga za dom m rod, da mu ljubezen in spoštovanje vceplja do tega, kar je naše; ta knjiga bodi narodna modriščnica in modriščini zaklad v najvzvišenejšem pomenu, dušno zrcalo kazoče višine, na ktero se je človeštvo popelo v drugem petdeset-letji 19. veka; porabiti hode daklc treba vse, kar je dotlo pripravila veda in umetnost, ter predelati tako, da bode koristno in primerno slovenstvu.
Oponaša nam se, ka smo prezgodaj toliko težavno obljubo storili modricam, in ka še nimamo dovolje pripravnih in sposobnih možakov učenjakov. Na to odgovarjam, ka dobro in koristno delo nikoli ni prezgodaj, nego navadno prepozno, kakor se pogostoma godi nam Slovencem, ka radi propozno prikobacamo, kakor volk plantavec; ne smo se iz misli pustiti, ka sedaj niolnjivost in sopar vladata. Že 1860. leta je stavopis neukanljivo dokazal, ka smo šteli 120 slovenskih učiteljev in naučiteljev gimnazijskih in rečniških, razume se raztepenib po raznih koteh umogojezično države, in od one dobe so sc gotovo pomnožili; potem štejemo častno število bogoslovskih učiteljev Slovencev, nekoliko odvetnikov in drugih pravnikov, neke vračnike in uradnike, prgišče duhovnikov dušnih pastirjev, ter kakih 10 zasebnikov. Ni li mogoče iz tolikih pismenih narodnjakov nabrati 80—50 ali še več modrcev, ki bi zmožni bili to dično nalogo zdelovati in slavno dovršiti. Raču-nimo li, kakor jo sprejeto vsega dela 12 knjig po 50 tiskanih pol, skupa 600 pol, in vsako loto so na svetlo da ena knjiga, pisanjo bi bilo razdeljeno 50 pisateljem, tako dojde v premeru na loto na vsakega pisca eno polo zgotoviti, kar bode vendar mogel vsak knjižnik jedrno, odližno in dostojno
Iz časopisja.
Liberalno nemško časopistvo zunaj Avstrije kar največ mogoče strogo obsojuje vedenje   čislajtanskega  parlamentarnega ■itiiiigferfttva.
Tako pravi liberalen list berolinski, da more dunajsko ministerstzo nehati nadaljevati Srhmei lingijanizem, kterega zdaj z manjn spodobnostjo tira nego Scliinerliiig sam. Ostro biča ministersko žuganjc: „Mi smo zadnji liberalci, za nami pridejo strašanski časi" ! in pravi da bi se to v popularen jezik prestavljeno takole glasilo: Gospoda moja, bodite veseli, dokler hoče moj gospodar dobrega Janeza v službi obdržati; kajti če boste še dalje razgrajali, potem me bo spodil in si najel hudega Janeza, ki Vam bo pred nosom vrata zalaputnil. — Berolinski časnik pravi, da ministri, ki tako govore niso več ustavni, ampak da so svoj parlamentarični mandat monarhu pred noge položili in da so popustili svoje delovanje za ljudstvo. — Tako govorjenje je nekoliko strezovalo neodvisno nemško - avstrijsko časopisje in „Tagespost", ki tako rada zagovarja ministarstvo, če so to kolikaj z navadno spodobnostjo slaga, že piše: „ Cesar je našim ministrom potreba, je tla se otresejo onih ovirajočih uplivov, ktere je dr. Giskra omenjal v svojem govoru med brambovskim besedovanjem. Med te vplive spada tudi vrhovno varu-štvo državnega kancelarja g. Heusta, kteri si več ko treba dopada v nalogi višega ministra. Parlamentarno ministarstvo potrebuje parlamenta, v ktere m so stranke strogo ločene. Sedanja zbornica poslancev ni tak parlament. Torej je jo treba ponovili z ljiidomiliin volilnem redom. Očistiti je treba tudi ministarstvo.  Grof Taaffe je pri brambovski postavi pokazal, da njegove
zmožnosti niso tolike, kakor njegova visoka protekcija.....Z isto naglostjo
s ktero je ministerstvo čez državni zbor prepodilo izjemno in brambovsko postavo, naj dožene tudi postave, ki bodo ljudstvu dajale veselo pravno dobroto. Zakaj se g. Herbstu prav nič ne mudi s porotnicami V Zakaj ničesar no stori, da bi se napravil nov kazenski zakonik V Ali meni Nj. ekscelenca, da je že vso storil, ako je poprnšal odbor za kazensko postavo? Čemu je on bistroumen pravnik? Menda vendar ne zato, da bi v pasivnem čakanji iskal svojega zadovoljstva. Stavimo, da hi veći odbor, ki bi se imel izbrati iz poslancev in tehtnih strokovnjakov, v >l tednih dogotovil rabljivo osnovo za kazenski zakonik, če bi se le delo praktično razdelilo in porabilo, kar je v družili preskušenih kaz. zakonikih dobrega.
Oddelek o političnih pregreških je lahko prav kratek; kot zločin naj se le kaznuje, ko bi kdo proti ustavi in postavam ščuval k uporu s silo. . . . . Pregrcški, ktere je priliznjenost in absolutistična zagovednost iznašla, naravsko ne hi smoli imeti prostora v kaz. zakoniku ustavno države; najmanj pa bi se imelo mesto odločevati tolikokrat grajenemu paragrafu o sovraštvu in zaničevanji.—
O cesarjevem imenovanji ali naslovu se mnogo govori po vseh listih. Od leta 1804, ko je tedanji vladar prevzel naslov „avstrijski cesar" (popred ni bilo Avstrije teiiiuč govorilo se je o „avstrijskih državah" torej več državah, ne o dveh) je bil ta naslov sam zase veljaven. Dosledno izpe-Ijanje dualizma je tirjalo, da je tudi to padlo, kar jo še na enoto domišljalo in odslej se X. vel. ne bo več imenoval: cesar avstrijski, kralj ogerski in češki, gališki, ilirski itd. . . . temuč kralj ogerski so bode izpuščalo in na koncu naslova (oziroma od kraja) pridelo: apostolski kralj ogerski. Vladna „\Vion. Abdpt." pravi, da se v naslovu ohranilo imenovanje „Ceske", temu je vzrok važnost te dežele. Ceski poglavni listi „Korona" in „Naše Listy" govore o tem precej hladno. Korana na konci daljega sestavka pravi: Po tem kar se zgodilo 4. doc. 1867 no pride nobenemu Cehu na misel, upirati se temu naslovu, ki je za denašnje razmere logičen. . . . Historični dokazi tu nehajo. Prodnik Nj. vel. cesar Ferdinand je bil zmenil svoj titel leta 1848 v novi: ustavni cesar avstrijski, Vemo, da ta zamena ni dolgo trpela. — Nič na svetu no traja večno."
dognati, kdor pa so ne drzne tako zmerno nalogo rešiti, podvini mu se pisok. Dušno moči tedaj gotovo zmagamo trdno se zanašanje, ka vsak sposobnih prevzeme odmerjeno mu delo iz ljubezni do naroda, novčno zmožnost je dokazal dotični g. poročevalec, in omenjeno še jo bilo, ako hi treba bilo do poslednje potice postrugati „Matičin" zaklad, bodi, samo da doženemo tolike vrednosti dela, slovensko rodoljuhjc stvari nov zaklad
Naučnik bode obsegal vse grane vednosti v prilični in razmerni ob-širnosti, umetnega iincnstva za vse raznolike natančnosti, pa čo ne zmagamo (vsaj tudi došle ni trebalo), kako jo v tem postopati? Najprvo je treba vre-dništvu pobiležiti vse besedo, o kterih bodo se spisavali sestavki in razprave, in te bi se razdelilo po srodnih predmetih, za ktero so sestavijo odbori, ki bi prevzeli primerno število besed; odborov bi naj bilo pet ali šest, in sicer a) odbor za verstvo; b) za prirodoslovje, prirodopisje, olinoslovje, vračništvo; c) za zcmljcpisje, zgodovino, životopise; č) zi* modroslovje, sem hi se tudi štelo jezikoslovje, pravništvo, državoslovje; d) za umetnosti, — ali kako inači. Za-stran števila odbornikov bi za merilo služila veča ali manjša množina stva-rine. Vsakemu odborniku bi sc zročilo vse, o čemur ima spisavati, in vsak pojedince hi preučil sebi odmerjeno gradivo post. v petih mesecih, ter si po-sebi napisal imenik vseh izrazov, kteri še nimajo določnega ali stalnoga imena slovenskega; za njo bi najprvlje pregledal slovenščino, kder mu ne seže, hrvaščino in srbščino, zlasti sedaj sc tiskajoče umetno nazivlje sestavljeno P. Š., in ako ga kak izraz ne bi zadovolil, segnol bi naj v severna narečja, in še le v nckavnem primeru bi smel strogo po jezikoslovnih pravilih krojiti nova imena, vsa iz severnih naročij posneta bi se morala prilagoditi slovenščini ; tukaj se je treba ogibati in bati kakor vrag križa, kajti Slovenci hočejo imeti tako knjigo v slovenskem jeziku, in nikakor v godlji polovičnici. vsaj vsak jezik ima v sebi moč povedati jasno vso misli in dušne prikazni, in potem bodi to delo knjiga vzorne slovenščine, čistega pšeničaka, nikar zmesi. Preučivfii se točno in do dobroga posanmiki svojega predmeta bi so
Skupni proračun /a loto 1869.
Že pred nekterhni dnevi imo bili v političnem razgledu naznanili glavne stavke avstrijsko-ogerskega proračuna, kteri se je zdaj \ Pešti delegacijam predložil v pretres in sklepanje. Iz. predlogov naj denes nekoliko obširneje posnamemo važneje poteze skupnih stroškov, in jih primerimo s stroški tekočega leta.
Ministerstvo zunajnih zadev je prevdarilo svoje stroške na 1,180.040 gold., v primeri torej 83.000 gl. menj, kakor se jo bilo temu ministerstvu dovolilo zadnjo leto. Ta svota se takole razdeli: za centralno vodstvo in za „tajne" stroške je nastavljeno 927.099 gl.. za diplomatične potroške 1,038.0-1 I gl. za konsulatc 400.897 gl., za podporo črnogorskim begunom BO.000 gl. in za podporo avstrijskemu Lloydu 1,718.000. Prav za prav je država temu početju garantirala 2,000.000 gl. podpore na loto, ktero število pa se po dohodnini, poštnih dohodkih itd. znižuje v istini na gori imenovano višino. Med rednimi stroški centralnega vodstva stoje dohodki ministra zunajnih zadev, ki vsi vkup znašajo 42.000 gl., malenkost, zarad ktero so človek že potrudi nekaj storiti za avstrijsko - ogersko državo, če bi tudi mod nalogami njegovimi stala huda dolžnost pritisniti nekoliko Slovanov ob steno. Tudi možje, ki imajo to nalogo zastopati dvoimonno državo na tujih dvorih — diplomati — potegujejo prav nežna plačila: Opravnik na Padonskem 5010 gl., poslanci v Bavariji, Belgiji, Danjski, na Nizozemskem in Švedskem vsak po 18.000 gl. poročnik v Parizu 90.300 gl , poročnik na Grškem 17.328 gl., poročnik v Londonu 83.100 gl., poslanec v Florenci 87.800 gl., poslanec v severni Ameriki (o kterem Amerikanci pravijo, da se jim ne more priljubiti) 12.000 gl., poslanec v Lisabonu 26.000 gl., poslanec v Berolinu 42.000 gl.. oni na Saškem 24.160 gl., poročnik v Rimu 40.009 gl. , poročnik v Peterburgu 68.000 gl., oni v Švici 15 750 gl.. oni v Španiji 31.500 gl. in poročnik v Turčiji (10.900 gl , torej vsega vkup 093.044 gl. V istem poglavji je prevdar-jeno: splošni službeni stroški vseh poslanstev 148.960, posebni službeni stroški 2G.040 gl., stroški za potovanja in preseljevanja 62.500 gl, za palačo kardinala Silvestrija v Itiinu vsako leto 4000 škudov ali 8680 gl. in kardinalu za stanovanje 500 škudov ali 1085 gl., stroški za popravo poročnikove palače v Rimu 25.000 gl. Za tajne stroške se kakor tekoče leto tirja 550.000 gl., denar, ki ju znan pod olepšavnim imenom „dispositionst'onda", iz kterega se memo druzega plačujejo zunnjni in domači časniki, da pomagajo vladi dosezati njena namena; nekaj tacega denarja pravijo, da prihaja tudi v slovenske dežele. Ta tajni fond ima že od nekdaj mnogo sovražnikov, pri zadnjem zasedanji delegacij je bilo tudi v tem zastopništvo mnogo govorjenju proti tajnemu izdavanju državnih dohodkov; ostal pa je vendar v računu, ker jo vlada trdila, da jej je ta denar prepotrebon.
Posebno nevšečen je ta denar avstrijskim Slovanom, ker od njega živi mnogo časnikov, ki nas v domači državi žali, grdi in psuje, in ako ga spodobno zavračamo, v tiskovne pravde spravlja; ker iz tega tudi po dačni poti nabranega denerja podporo dobivajo kupljivi pisači po tujih deželah, ki so toliko napačnih pojmov o Slovanih raztrosili po svetu, in tako direktno in indirektno ovirali dosego njih pravičnih teženj. Zanesljivo je pričakovati, da bodo krepek glas proti dispositionsfondu povzdignili posebno Magjari, ki so nekdaj sami toliko trpeli pod to „potrebno" ustanovo, in ki so se že lansko leto koninj dali pregovoriti, da so ga dovolili. Culo eishijlansku vlada ni temu fondu nič posebno prijazna, a ne da bi takih fondov sploh ne hotela, ne da Li je Lila volja brez njega opravljati svojo službe, ampak zato ker jej je trn v poti, da je g. državni kancelar vrhovni glavar in disponent to svote ktero hi tako radi sami, izključljivo sami, in če mogoče še vočo dobili v lastne roke.
Računu ministarstva zunajnih zadev je prideto razjasnilo, kterega glavni namen jo dokazati, da je ostal ta oddelek proračuna v mejah, ktere mu je bila določila lanska delegacija, in da si je g. minister zunajnih zadev prizadeval, kolikor mogoče ustrezati željam, ktero so se zadnjo leto v delegaciji gledo tega oddelka izrekle.
Drugi proračunov oddelek je odkazan skupnemu finančnemu ministerstvu, ktero hoče prihodnje leto potrošiti 143.202 gld., v primeri s stroški tekočega lota torej v prihodnje 10.962 gld. več.   Ta oddelek razpada na tri
sešli v istem času pojedini odbori po predmetih, najleže o počitnicah zarad gospodov učiteljev, postavimo v začetku meseca velikega srpana v Ljubljani ali kdo indi, kakor bi večina odločila, na posvetovanje oimenstvu itd., a mesec dni pozneje, post. prvo polovico kimovca naj hi se zbrali vsi pisatelji, t. j. skupina vseh odborov, ko bi se konečno odločilo vso nazivje celega dela in tako na skončani podlogi bi sc počelo marljivo spisavati. Dovrši li vredništvo svojo nalogo, lehko se vse to odpravi bodoče leto, in 1870. leta bi so morebiti počelo delo tiskati. Tem potem dobodemo porabno imenstvo, no samih kosti nego i meso.
Oziroma na jezikovne oblike, ktere še so gibljive, in so tnko ali inako rabe, to je pravilno ali nepravilno, treba bodo gledati na skladnost, ker vse delo mora imeti ravnoslednost tudi v pisavi, kar se menda v veliki skupini odmeri. Nagibati nam se je proti jugu in pomisliti, da taka knjiga ni za navadnega seljaka. Pri tem početji ni zadosti samo ozirati se na to, kako se ta ali ona oblika rabi v hrvaščini, nego osebujno na to, ktera prikazen je pravilna, ona ali naša*), Tako postopajo se najprvlje složimo, malenkosti nas ne bodo motile, kakor niti Grkov pojedina narečja. Domneva mi se, ka bode naučni slovnik prvi leščeči osvit boginjo modrice v napredku slovenskega slovstva,   Perun! pometi ovire. P- P.
*) Priporočati bi bilo med drugimi oblike: k«le, kder, gosnoti, gnaiien, pri kovači, na polji, dobroj ribi, naši sestri; enojni bodočnik pravilno, kakor Prekmuria gospod to pogDDl; ločiti je dn in kn, kakor in nego; malenkost je: menje ali munje, svoboščina menda v oblikah: dolijo, pletejo ali dele, plelo. O. Oro-slava prosimo, da uam raci priobčiti prerešetani in občinjeni nauk o voznikih.
Pisatelj.
dela: centralno vodstvo, centralna blagajnica in računarski oddelek. Največ potrebuje centralno vodstvo samo za so 106.224 gl., od teb dobiva g. minister 1G.800 gld. in dva sekcijska predstojnika v>ak po 7850 gld.; zarad dela hi Mdottevnl popolnoma eden, a dualizem tirja dva in ž njima 7350 gld. več davka. Med stroški centralnega vodstva stoji 4O0O gld. za uradno pohištvo in druge potrebščine, kterib menda ne ho najlaglje zagovarjati. Ker je dotična palača prav dobro s pohištvom oskrbljena. Za pokojnino skupnih uradnij se bo potrošilo 1,635.488 gld., svota o kteri se bo letos prvokrat ■klopalo, Vrhovno računstvo tirja 102.660 gld.
Govoriti bi bilo še o tretjem skupnem, o vojnem ministerstvu, ktero pa se svojega proračuna ni oskrbelo s potrebnimi dokazili o vojaški potrebščini; obljubilo pa je, tla to v kratkem stori. Ke.bir izpolni obljubo, poročali bomo o tem poglavji, ki je najvažneje v oga skupnega proračuna.
I) o p i s i.
Iz Belegagrada, 17. nov. |Izv. dop.| Do zdaj nismo imeli tukaj grškega diplomatičnegn zastopništva, tudi ne navadnega konzulata; ali te dni je prišel sem g. Doska, ki ima tukaj zastopati narod in vlado grško. Sprejet je bil od strani namestništva in knjeza z onim istim odlikovanjem, s kteriin so bili dozdaj spnjeli zastopniki velikih držav. Mi so temu novemu prijateljskemu koraku naše vlade iz vsega srca radujemo, kor smo prepričani, da samo sloga vseh svobodnih držav na jugoiztoku moro nas dovesti do pričakovanega cilja. t. j. do osvobodjenja in naposled do vse veče svobode.
Tudi v notrajnili vprašanjih se imamo nadejati velikovib prememb. Dpzdaj še smo bili pod obsadnim stanjem, zatorej se ni moglo na dan z velikimi načeli, ktero hoče vlada zvršiti. Ali ko je ohsadno stanje s proklamacijo namestništva od 12 tega meseca odpravljeno tudi iz Belegagrada, resno se je vlada potrudila, da se vsa notranja vprašanja v duhu napredka in svobodo rešijo. Ona bo skoraj zbrala 40 — 50 ljudi iz vseh strok in sestavila veliko komisijo, ki bo imela v vseh pomenah administracije posvetovati se, in njej predloge staviti , ravno tako spadajo v njen delokrog vse institucije, ki bi se imele iz nova vpeljati. Te projekte vlada ne misli sama odobriti in vpeljati, ampak predala ho osnovo narodni skupščini, ki so bo do lota zbirala, pa kako in kolikor skupščina odobri osnov, tako in toliko jih bo vlada izvršila. Skupščina je že to leto predložila svoboden tisek, odgovornost mi-nistersko, in da sc ona vsakega leta zbira, in da naj vlada po njenih sklepih postopa in spoštuje glas naroda.
Tudi ta vest, ki Vam jo tu javljam, mora vsakega razveseliti, kte-remu je blagor jugoistočnih narodov na srcu. Samo države z svobodnimi ustanovami so napredovale, a dan denes so obeta napredovalnim državam v toliko veča prihodnost, ker jo ideja narodnosti poslala voditeljica težnjam narodnim. Srbija pa morda jo najvažnija država na jugoistoku, ker ima zaupanje pri vseh jednorodnih plemenih balkanskega polotoka, in si bo s svojimi svobodoinišljeniini ustanovami prikupila toliko več prijateljev, kolikor jih druge države z zatiranjem narodnega življa in slabljenjem materijalnih sredstev pogubljuje.
Denes je zopet vidika manevra narodne vojske bol igragskega okrožja na Kračam s odzinlnjuči (llinterlader).
hililinii razgled.
Vočo število poslancev , ki so glasovali proti brambovski postavi, sešlo se jo pred odhodom v Pešto ter se dogovorilo, da bodo v državnem zboru, šo prodno sc izroče poslanski zbornici dačni predlogi, nasve-tovali , naj se konkordat do cela odpravi. Kakor izvoda „W. Tgbl." jo ministerstvo vse storilo, da bi ta nasvet odvrnilo, a zastonj; že izdelani nasvet ima potrebno podporo in je neki tudi že odločen poslanec, ki bo dal nasvetu svoje ime.
Brambovski odbor gosposko zbornico jo dokončal svojo delo v dveh sesijah, kteriin so dohajali tudi nekteri ministri. Proti postavi kakor jo je sklenila zbornica poslancev se je oglasilo marsikaj pomislekov, vendar ne ho odbor nasvetoval nobenih sprememb, da ne bi postave zakasnil; pač pa ho sklenil nekoliko resolucij v kterih bo povdarjal nektero najbolj opravičene želje.
če je z brambovsko postavo avstrijsko ljudstvo nezadovoljno , pa je zadovoljna francoska vlada, kar je sicer malo, pa morebiti ministrom mnogo velja. „Moniteur pravi: Praiubovska postava je za ministerstvo odlo-čiven vspeh, kteri dokazuje, da se je zbornica pridružila njegovi politiki. Spoznalo se je, da nima Avstrija nikakor politiki sovraštva ali srda, da pa obziri za ohranitev miru sami zahtevajo, da ima država take vojno moči, ki odgovarjajo vojnim močeni drugih velevlasti.
Kakor se dunajskim listom iz Prago brzo javlja, hoče v kratkem spisati in izdati dr. Palacky večo brošuro o svojem političnem ravnanji zadnjih let.
Rud oče oplatičeua knjiga ima 139 diplomatičuih spisov, med tomi le onega o severno-šlezviškom vprašanji, dva o španjskih in blizo 100 o iztočnih zadevah. Knjiga se jo menda že odposlala v Testo v delegacije. Da se knjiga ni predložila že v prvi sesiji, izvira po „l'ng. LI." iz tega, ker se je v zadnjem trenotku še pridela okrožnica barona Pcusta na zunajna zastopništva v zadevah državnega in cesarjevega naslova. Kakor poroča „Pest. Corr." se ho izročila knjiga 21 ali 25. t m. V njej je izrečeno veliko zaupanje, da so ohrani mir; ustava pa jej je poroštvo, da so tudi za prihodnje obvaruje Avstrija svoje stanje kot velevlast.
Odbor ogersko delegacijo za vojni proračun jo imel 17. t. m. svojo sejo. Govoril jo o 3 vprašanjih: Ali naj setirjane svote dovolijo, kako naj so plačajo stroški deželne hrambe in pa kako so ima obravnavati v o-
jaška granica, ktera kol bistven dol Ogerske in Hrvaško no spada v skupni proračun. Dragi ilnn jo ime! odbor M drugo proračunsko oddelke svojo sojo. Tudi ta je i zadregi, kaj j« storiti s stroški za upravo in prn-tipazbo državnega dolga; zadrega izvira iz toga. ker zadnja delegacija teb stroškov ni hotela za skupne priznati in sc v tej zadevi v državnem zboru ogerskem ni ničesar govorilo.
Cislajtanske delegacije odbor je po telegratični poti prosil tinančuega ministra Prcstelna, naj hi priiel v Pošto, da hi dal razjasnila o tinančucm stanji dežel zastopanih v državnem zboru.
V hrvaškem zboru je dognana razprava na podlagi cesarskega reskripta , da se Ko k a iz zemljišča Hrvaške in Slavonije loči. češ. da je Reka, z ladjcstajo in okolico z. ogersko krono zvezana in se začne pogajanje naravnost z Ogrsko. Znamenito je. da se tak proevet dualizma in tak dobiček za Hrvaško že nekterim hrvaškim magjaronoin samim prečuden zdi. Tako jo dr. Stojanovič: eden najvećih hrvaških inagjaronov, kakor se „Pozom" piše, govoril zoper določbe kr. reskripta. „Ako se bode tako delalo v reševanji naših pravnih razmer, pravi Sloj., kmalu ne ho treba nobenih posvetovanj in zborov, in hitro se bo vse storilo, kar vodi do tega da Hrvaška in Slavonija bosti vse. samo Hrvaška in Slavonija ne". „Pozor" Stojanoviču na te besede očita, da je tega tudi on sam kriv, ker je on prvi vrgel 1. 1805 kamen na državno pravo trojedine kraljevine.
Iz, Zagreba so brzojavlja: V kratkem se bo imenovalKoloman B(-dekovič za ministra, baron Rauch za bana in grofa, in deželnega zbora predsednik Vakanovič za predsednika Beptemviralno stolice. — V deželnem /boru sc je sklenilo naznaniti vladi, da sc je potrdil cesarski reskript v reški zadevi. Pral se je ees. reskript. ki potrjuje ogersko-hrvaško nagodbo in se sprejel s živo pohvalo in navdušenostjo, ktero se je posebno kazalo, kedar sc jo imenovalo cesarjevo ime.
Kakor poroča „Pest. LI." noče ogersko delegacija za vojne po-t roške prav nič več dovoliti, kakor je bilo dovoljeno tekoče leto.
V Pešti se zelo pritožujejo, da se niagjarski novaki pošiljajo k ne-magjarskim polkom. Levica ogr. zbora no ho pustila teh tožob zaspati, ampak da bo iz njih napravila imenitno stvar, v ktero bo popolnoma pobila, kar je trdil dr. Perger v drž. zboru na Dunaj i, da so Ogri enotni armadi na korist odstopili od svojih posebnih tirjatev. Gotovo je. da bo Andrassv lc-vičnjakom storil, kar hočejo, ako se reči krepko poprimejo; v tom prašanji mora ministerstvo  iti z  lcvičnjaki, ako se noče oh vse zaupanje po deželi
pripraviti.
Vojni minister italijanski bo spotil vojake na odpust, leta 1843 na nedoločen čas, leta 18 Ki pa za zmerom i/, vojaške službe.
Ni se še popolnoma izvedel vspeh , kterega so imele na podlagi popravljenega volilnega roda izvršeni1 volitve za anglijski parlament, vendar jo že toliko gotovo, da bo sedanje Pisraelijevn ministerstvo ostalo v veliki manjšini, ker bo imelo komaj tretji del glasov za se. Po tem jo prav verjetno, da pade ministerstvo Disraoli-Stanlov; že vprašanje, ali se s kratka odpravi državna cerkev na Irskem ali no, ho samo spodneslo ministerstvo, ktero se v tej zadevi nikakor in najmanje ne poda. Kar se tiče zunajno politike, menda jo bo tudi liberalno ministerstvo le malo predrugnčilo. k večeinu če hi stopilo v vočo prijateljstvo s Francijo.
Kazno stvari.
* (Mariborska čitalnica) napravi zimski tečaj 18(18/(1!) to-le besede in veselice: V nedeljo 22. novembra bo beseda in ples. 11. decembra beseda in tombola, 'JU. doc glediščna igra in tombola, 27. doc. je občni zbor, račun, volitev, na Silvcstrovo 81, dec. veselica, 10. januarja beseda in ples. 24. jan. beseda in ples, 7. februarja beseda in ples, na pusten večer !t. fcb. veselica, 21. februarja beseda in tombola, 7. marca gledišna igra in tombola. 21. marca beseda in tombola, 11. aprila beseda in ples. Začetek shodom je ob 8. zvečer.
* (Učiteljsko društvo v Mariboru.) Tukajšnji učitelji nameravajo osnovati učiteljsko društvo. Odbor, ki je bil voljen, da osnuje pravila, dokončal je svoje delo, in vabi učitelje, ter prijatelje učiteljskega stanu k pristopu in k prvemu posvetovalnemu zboru, ki se snide 21. t. m, v gostil-uici pri „grozdu" v Graške m predmestji.
* (Samomor.) V četrtek ob o. uri zvečer se je v Mariboru ustrelil tukajšnji hišni posestnih in trgovec Heumaver. Denarno zadrege so mu udih-nilc ta nesrečni sklep.
* (§. ID. in božja pomoč.) Heljaška preiskovalna sodnija pod ktero spada 27.000 Slovencev ni imela dnzdaj nobenega preiskovalnega sodnika, ki bil tudi že le v besedi zmožen slovenskega jezika. Vsem pritožbam in prošnjam vkljub ni aova ovganizacija — kakor še marsikje ne — prav nič izboljšala. Zdaj je llog ondotnega sodnika \Vozelka k sebi poklical in tako izpraznil mesto, na kterem bo ministerstvo lahko kazalo, ali hoče Slovencem biti pravično.   Požja pomoč!
* (Cerkveno petje). Skladatelj Fr. (lerbec naznanja: ,.Letos pri prvem učiteljskem zboru v Ljubljani so mi izrekli nekteri gospodje željo, naj izdam zopet božičnih napevov itd. Te dni bora ustregel tej želji, ker dam natisniti nekoliko napevov: božičnih in pa za sv. obhajilo. Ker me pa ni volja tiskati mnogo više iztisOV, nego jih je treba, prosim, da se oglasijo oni, kteri me hočejo v tem podpirati, da vem po priliki, koliko iztisov bo treba. Kdor mi pošlje 50 kr. naročnine, temu pošljem ta zvezek napevov prosto po pošti. Naznani naj sc mi pa natančni napis z zadnjo pošto. Kdor se kmalu naroči, naj mi pišo v Cerknico (Station Rakek).
* (Kmetijska družba Kranjska): V nedeljo je imel odbor kmetijske družbe sejo, da jo pregledal za veliki zbor došle predloge, Prihodnjo sredo, 24. dne t. m. jc veliki zbor; obravnavo so važne, vzlasti zarad
lzdntrelj in odgovorni vrednik Anion Tomšič.
osnovo novih poddružnic. ROStran ustanovila, kako in kje naj sc živinske premije v denarjih delijo, — kako denarna podpora vinorejeeni da in tako več družili važnih reči, zavoljo kterih je vredno, da tudi iz dežele pride ve liko udov v zbor, kajti več oči več vidi, da se pravo .sklene. Dr, CottO v pondeljek iz Dunaja prišedši, hode poročal o sklepih kmetijskega zbora dunajskega. — Zborovanje je očitno, in vsak drug posestnik, ki ni še ud, lahko pride poslušat. Program obravnav je tale: 1. Začetni govor predsednikov. 2. Opravilni) sporočilo glavnega odbora •'!. Predlog družbenega računa za preteklo leto in proračun za prihodnje leto. 4. Sporočila in predlogi glavnega odbora: a) o novi vredbi družbenih poddružnic; b) o denarni podpori, ki jo je si. kmetijsko ministerstvo družbi podelilo za namene kmetijske; c) o poslanstvu na dunajski kmetijski zbor; d) o popotnih družbenih shodih; e) o kmetijskih in gozdarskih učilnicah; f) o distriklnih logarjih za deželo kranjsko; g) o živih mejah: b) o časniku za kmetijstvo in gozdarstvo; i) o novem natisu knjižice za poduk v murvo- in sviloreji v slovenskem jeziku; k) o ustanovitvi plače za pomočnika lajnikovega. 5. Sporočila in predlogi poddružnic - - in pa predlogi posameznih družbenikov glede na l!t družbenih pravil. (I. Sporočilo o gospodarstvu z družbenim vrlom; 7. Sporočilo o družbeni podkovni in živinozdravilski učilnici, s. Nasvet, kako povzdigniti in zboljšati domače ovčjo rejo. !). Nasvet, da bi družba pripomogla k deželni poslavi. ki varuje kmetijstvu koristne ptice. 10. Priznanje družbene svetinje posebno pridnim sadje- in murborejcem, 11. Volitev odbornikov v glavni odbor namesti po §, 22 družbenih pravil izstopivšib, ki pa se spet voliti morejo.   12, Volitev častnih in dopisovalnih družbenikov.
* (Pošten zagovor). Srenjski predstojnik Fr. Pruinen piše „Sl.Gosp": V H. listu „Slov. Go8pM pod črkama M? M? — sem bil od nekega dobrega prijatla zavolj nemškega slavka hudo obrekovan. Ker pa stavka nisem sam pisal, tudi ne rekel nemški pisati, se tukaj očitno zagovarjam in prosim pri-zanesti moji naglosti in nepazljivosti. Rojen Slovenec sem, in Nemec, bi me s kratkimi besedami križem svet prodal. Stavek je zložil nek 1 (lletni dečko, kteri so je v nemškem Št radnu dve leti nemščine učil. Glejte ljubi Slovenci! kako malo nam nemške šole koristijo. Pri govoru se sicer pomota tako hitro no zapazi, kakor pri pisanju, vsak lehko razumi. Deček je mislil s tem ustreči, ker je tudi povelje za žganjarijo bilo nemški pisano. Kakovo vprašanje, takov odgovor, in te mešanice, se dolgo no moremo rešiti. To je vzrok, da je revčo v moji nenazočnosti hotel po nemško dopovedati, kar se odzdaj, dobro stojim", ne bo više zgodilo. Krivnjo rad sebi in dvema možema pripišem , ker smo v naglosti morali spis predložiti, ker so se nam z globo grozili. Pa bi pa M V M V bil malo odjenjal, in me no pred svetom toliko osramotil, bi bilo po kršanski ljubezni. „Kar ti nočeš, da bi so tebi storilo, ne stori ti drugim". Da nisem nein.škutnr, ampak slovenski narodnjak, zna naša častita duhovščina, gg. učitelji in vsi možje Tomaževskega okraja dopričali , ako ravno se pisatelju vidi , da so nemškutnrja volili. Z srca odpustim pisatelju, in prosim, da tako naglo pomoto drug drugemu ne očitamo, ker vsi — vsega no moremo znati, posebno mi vbogi kmetje, ki imamo svojo pisarnico večidel na polju in vinogradih, pri živini — in sa-djeroji — so nam tudi skoraj bolj mehki prsti pri oralu, kakor pri pisav-nem peresu. V Koračicih 10. novembra 1868.
Ker smo bili tudi ponatisnili imenovani listič, radi smo mesto dali tudi zagovoru.
* (Almanah „Mladika"), kije bil žo pred nekaj meseci obljubljen, pa med tiskom zakasnjen, smo ravnokar iz Ljubljane prejeli. Na 14 pobih malo osmerke mnogo prinaša izbranega literarnoga blaga. Obsega I. dvajset pesmi. II. Izvirno povest ..Svetinova Metka". III. Odlomek izvirnega šo natiskanega romana ,.Zorin". IV. Humoristično - satiričen spis „Ako bi človek vse videl in vedel". V. Palado „Na Gorenjskem". VI. Sedem pesmi „Poin-lad in jesen". VIL Popotne pesmi. VIII. Palado „Izgubljeni sin". IX. „Orost" odlomek izvirne tragedije. X. „Sosedov sin" izvirno povest: Pridržujemo si o priliki obširneje govoriti o tej zanimivi knjižici: z dobro vestjo pa žo zdaj sinemo reči. da se zlasti nektero reči vedno na stran stavljajo najboljšim delom slovenskega lepoznanstva. Ko ki hoteli govoriti z navadno slovensko kritično terminologijo, rekli bi, da sta nam že imena izdateljev porok, da je le kaj izvrstnega pričakovati. Dokler pa ue moremo kaj stvarnega o njej prinesli, naj jo le prav živo priporočamo prijateljem domačega slovenstva in ž njo samo želimo.
„1/. tebe sestra za sestro poženi, Da već ne bode vam sešteti broju, Ko veje v iator sklenete zeleni."
* Glasoviti ruski novelist Turgeniev je dobil za svojo najnovejšo novelo „Dim" od enega samega moskovskega časopisa 6000 rubljov nagrade. Kedaj, vpraša „Bosiljak", sc bodo pri nas lepe novele tako nagradovale, kakor pri onih tako imenovanih severnih barbarih!
* (Praška policija) je po zaukazu ondotne namestnijo poslala policijskega aktuarja g. Adolfa Čeha žlahtnega Oehonherca v Hrudim, kjer bo pri ondotnem okrajnem glarvarstvu prevzel tiskovno policijo: „Czech von Czcchcnhcrz"!
PF" En kupčijski učenec, ~3K
ki zna slovensko in nemško dobro govoriti, ki jo že 14 let siar in je četrti normalni razred ali en razred na realni šoli dobro izvršil, so precej v učenje vzame v špecerijsko prodajalnico M. Perdajsa v Mariboru. Naj raji sc vzame fant iz dežele.
ai-nu.-a.f-.sk,, borza od «o. novembra.
.v,, metolike  58 II. l'. kr. Kreditne akcije 382 II. 50kr.
■V',0 lnctalikez obresti v maji in nov. Ml 11. 10 London   117 tl. I j kr. G'/n narod, posojilu   ca II. "0 kr. Srebrn   115 (I. 50 kr.
1S00 drž. posojilo   H8 II. 30 kr. (Jokini   5 fl. 53 kr.
Akcije narod, banke 688 II. — ki1.
Tiskar lliluind Jiur/ii'-.
Lastniki: Dr. Jože Vošiijnk in ilrimi
1QN