IZHAJA ponedeljek ob * (lurraj NAROČNINA mesečno Din, ietnieir.o K Din, polletno 20 Din - V Ljuhli*,,, riboru m Celju donim. Ilan ne don. mesečni t Din več — Z« inozemstve me^rčr-o f- I UREDNIŠTVO Ljubli^m. Kr.afh<-xt al •> telefon h 3/22 3121 i 124 UPRAVA f Ljubi mm freier nt > a ui v* telefon » 3122. 312"» U24. 312v ?/2ft INSERATN1 OD11ELEK v Ljnhh^m Pre> Sernova tiL 4. telefon It 2-/V2 Leto III. Liubifana. 30 decembra Ste v Včeraj so bile v Beogradu deputacije iz zetske in vrba ske banovine, ki so se danes poklonile kralja Beograd, 29. decembra. Po poklonitv: zastopnikov naroda iz primorske in savske banovine kralju in zalivali delegacij iz moravske in vardarske banovine za njegove modre odločitve v poslednjem letu, so prispeli včeraj v prestolnico predstavniki vseh slojev naroda iz zetske in vrbaske banovine, da manifestirajo svojo vdanost in zvestobo kralju. Na kolodvor sta prispela istočasno vlak iz Vinkovcev z delegacijami vrbaske banovine in po ozkotirni železnici vlak s predstavniki zetske banovine. Množice občinstva, obrane na peronu, so burno pozdravljale goste, ki so med svitanjem godbe odkorakali skozi dvorno čakalnico na veliki trg pred kolodvorom, kjer jih je navdušeno sprejelo beograjsko Občinstvo s podpredsedniki in odborniki mestne občine na čelu. Akademski pevski zbor »Obilic« je pozdravil goste s pesmijo »Hej trubaču!«, nakar je med neprestanim vzklikanjem kralju in Jugoslaviji izrazil dobrodošlico gostom podpredsednik občine dr. Miioskv Sto-jadinovič, ki mu je odgovoril podpredsednik oblastnega odbora Narodne odbrane na Cetinju Aleksa Martinoviic. V imenu vnbaske banovine pa se je zahvali! Beograjčanom predsednik bihaške občine Jusut Hadžič Omer, ki je prav tako žel mnogo prisrčnega odobravanja množice. Po pozdravnih govorili se je razvil sprevod zastopnikov beograjske občine in gostov po Ne man j: ni, Milo ša Veliko-ga in Kralja Milana ulici do spomenika kneza Mihajla. Tu so se med neprestanim pozdravljanjem meščanstva gostje razšli v hotele. Ob 13. je priredila občina slavnosten obed v hotelu »■Imperi-aJ« in v Kazini, ker ni v Beogradu primerne dvorane za skupen banket tako številne delegacije. V Kazini je zastopal občino njen podpredsednik d.r. Stojadi-novič, ker je predsednik Savič obolel. V mnogih zdravicali so se povdarjale velike zasluge N.i. Vel. kralja za lepšo bodočnost enotne in močne Jugoslavije. Prvi js povzel besedo predsednik občine Stojadi novic, nakar so govorili zastopniki Dubrovnika, Bamjaluke, zetske banovine in nekaterih črnogorskih občin. Vrsto govorov je zaključil občinski odbornik beograjski in umv. profesor dr. Arandjelovič. Zlasti svečan je bil banket v »lmperialu«. Na desni strani so sedeli zastopniki vrbaske banovine, večinoma muslimani iz Krajine, ki jim je bil obed prirejen na njihov način. Ostale prostore so zavzeli delegati iz drugih krajev vrbaske in zetske banovine. Med banketom je svirala vojaška godiba. V imenu Beograda je pozdravil goste podpredsednik občine imiv. prof. Zadjina, za njim načelnik občine Bosanska Krupa Veljko-vič, nadalje poštni ravnatelj s Cetinja Drecun, načelnik občine Prijepolje Rade Kurtovič, svečenik iz Gradačca Marko Popovič in končno direktor beograjskega hotela »Petrograd« Dušan Petrovič ter vpokojeni sreski načelnik iz Peči Milo Protič. Med posameznimi govori je svirala godba državno himno in junaške narodne pesmi, gosti pa so navdušeno vzklikali eainstvu, kralju in Jugoslaviji. Po o:bedu so se razšli gostje, da si ogledajo vedno napredujočo in razvijajočo se prestoJico. Beograd, 29. decemtbra. Nj. Vel. krafj je sprejel danes popoldne deputacije iz vcbairgke iin zetsike banovine, kli so mu zraz le svojo vdanost. Točno po določenem programu so se zbrale po-klorni-fvene deputacije v veliki dvoranii starega dvora ob pol 6. popoldne. Ko je taalj vstopil v dvorano, so ga zbrani zastopniki mest pozdravili z burnimi V imenu vrbaske banovine je povzel nato besedo odvetnik Todor Lazare-vič iz Banje Luke. V svojih izvajanjih ie dejal med drugimi: V vsej vrbaski banovini srečujemo le fobezen. zvestobo in vdanost do našega vzvišenega kraljevskega doma ln naše zedimjene domovine. Kadar potrebuje domovina vojake, smo vsi vojaki, v dobi miru pa marljivi sotrudniki in soustvaritelji. Narod preveva isto prepričanje in ima občutke, da je prizadevanje in vsa skrb Vašega Veličanstva namenjena le blaginji našega naroda in da se pod modrim vodstvom Vašega Veličanstva nahaja naš narod na poti k blagostanju iin k sreči. Mi vsi smo z Varnj in čutimo, da je naš kralj, Vaše Veličanstvo, naš pravi narodni kralj. Kralfev govor Ko so se navdušene ovacije nekoliko polegle, je povzel besedo Njegovo Vel. kralj iu dejal: Gospodje! Zahvaljujem se vam za odkritosrčne besede zvestobe, ljubezni in vdanosti do mene in mojega doma, za besede, ki ste iih izrekli v imenu Svojih banovin. Ljubezen prebivalcev naše širne domovine do naroda, edinstva in domovine je velika in splošno znana. Ogromne žrtve in Preganjanja, ki iih ie moral pretrpeti naš narod, so to ljubezen le povečale. V srcih naroda zetske in vrbaske banovine ie naje+ela ta flu-bezen na močen odmev. To naibolje dokazujejo neprestane navdušene ovacije ?n manife«tac??e za edinstvo in kraljevino Jugoslaviio. ki nepre^ano prihajajo «z vseh delov naše velike domovine. Doba narodnih bojev ie za nami in se končuje s popolno zmago. Nahaia-mose pred dobo miru reda in ustvarjanja na vseh področjih narodnega in državnega življenja. Ko se vrnete domov. sporočite mojemu zvestemu narodu zetske in vrbaske banovme moje kralievske pozdrave k novemu letu. Bodite enoten tolmač mo.iih želja in mojih stremljenj, da ponosni na našo slavno preteklost negujemo naše vojne vrline tudi v miru in da se posvetimo le prospehu blagostanja, narodnega in kulturnega procvita. Izza kulis dr. Seiplove turnefe Sestanek z b?vs?o cesarico Žito Politično kosffo na Luksembur- škem — Pred novo akcijo avst Ijskih legitimistov_Iznenade- nje v Pragi Dunaj. 29. decembra. Vesti, da se ie pre-lat Se:pel sestal v Luxemburgu z bivšo cesaric« Žito. so vzbudile v iavnosti mnogo zanimanja. Listi Doročaio. da ie Seipel pred dnevi odpotoval v Luxemburz. k!er ie imel v božičnih Draznikih predavane o »Pomenu in dolžnostih socialne politike« Istočasno Vskor Sen?el se ie mudila tam-kai tudi bivša cesarica Žita z Otonom in ostalimi ntrnci Kakor 7atriuiein listi, ie ob tei Driliki došlo do sestanka -ned Seiolom hi Žito. Dtmaisk? listi orirrisu'e'o temu do-eodku velik oomen tem boli. ker ie Sei-Dei iziavil. da bo meseca ianuaria stottil ponovno v aktivno službo. Glasilo »Landbunda« >-ExtrabIatt« piše o Seinlovern oosetu v Luxemburcu med družim: »Poset dr. Seiola v Luxemburzu in niegovo predavanje o razmerah v Avstrfi sta izzvala v diplomatskih krozih veliko začudene Zanimivo ie. da ie v istem trenutku tamkai tudi bivša cesarica Žita ii Seipel vsekakor n: šel v LuxembuTe zato. da bi se poeaial o čem med Luxemburzom in Avstriio temveč ie imel nieeov poset dru-ze namene Ta sestanek se soravla njihovega novratka v Avstriio. kaT 'je nedavno Dredlasrai neki ooslanec Seiolove stranke^ v Darlamentu^. Isti fist poroča. d3 se v zadnjem času opaža večja aktivnost legitimističnih krogov v Avstriii. kar beležlio tudi v inozemstvu. Nadalje poročalo dunajski listi o iz-iavj polkovnika WoIfa. predsediika črno-rumene monarhlstičjie stranke, da ie n'c-gova stranka izvolila Seip|a ra častnega člana- Listi poročajo iz Bruslja, da ie luxem-fcurški državni minister Bruch odredil slavnosten banket, na katereza sta bila no-vabliena bivša cesarica Žita in bivši avstrijski kancelar Seipel. ki sta se ob tet Driliki sestala. Po informacijah iz Prage so te vesti zelo presenetile tamošnfe vladne krose in nI izkMučeno. da bo zzhtevala Praga zadevna pojasnila od Schobra. Nova Bartlova vlada Varšava. 29. decembra. Pozno ponoči k» sestavil prof. Bartel naslednjo vlado: mini-| zvezo tudi s toizkusoni, da bi se Habsbur- I sirski predsednik dr. Bartel. vnanji mini-* žatmm vmfla nr>«f»«t\ro +«»r lit-inila nr»nn,Tsri 1 ster Zaleski. nofranii .TnT^fn-tt-Rlri žanom vrnila posestva ter ukinila prepoved | ster Zaleski, notranji Jozefowski, vojni maršal Pilsudski, finančni minister Matu- ncoske žrtve za evropski mir Francoska zbornica je odobrila velike kredite za vojno mornarico in za utrditev meje proti Nemčiji, ker hoče biti Francija zavarovana pred eventuelnimi sovražnimi napadi prvi je povzel besedo v imenu JTest zetske banovine cetinslkii župan Milo še vič, M je v svojih da^s h izvajanjih naglaša! med drugim: , smo semkaj, da sporočimo Vašemu Veličanstvu, da nas vse preveva fcta misel in da riaša srca bijejo za Vase Veličanstvo in za našo veiako domovino. Kakor vedno, smo tudi sedaj prrpravljemr, da branimo pridobitve v sfa-reirn duhu ali z novo vero in novim upanjem. Naša domovina Jugoslavija ima v naši bamovinž le oboževatteiče in branitelje. Pariz. 29. dec. Pred odhodom na počitnice je odobrila včeraj zbornica načrt graditve novih ladij v L 1930 in sprejela zakonski načrt za utrjevanje vzhodne meje. Načrt za grajenje novih ladij, kj nai se izvrši do I. 1943, določa naslednjo moč mornarice: 175 tisoč ton linijskih ladij. 390 tisoč ton lažjih vojnih ladij, 96 tisoč ton podmornic, 60 tisoč ton matičnih ladij za letala in celo vrsto posebnih ladij, skupno okoli 725 tisoč ton. V prihodnjem letu bodo zgradili križar-ko z 10 tisoč tonami, 6 torpednih lovcev, 2 podmornic! I. razreda, eno podmornico za polaganje min, dve izvidnici za odprto morje in eno ladjo za postavljanje mrež v obrambo proti torpedom. O tem inačrtu je poročal poslanec Appel, M je dejal, da je razmišljala mornariška komisija, ali ne bi kazalo graditi namesto 10 tisočtonske križarke tako z 20 tisoč tonami, ki bi bila močnejša od nove nemške kriižarke. Glede na bližnjo londonsko razorožtitveno konferenco in pa v svrho oi posadke Pred najhujšimi granatami in pfini. Predsednik vojnega odbora Ferry je izjavil, da mora biti izvršeno utrjevanje predvsem tako. da se bo mogla Francija braniti proti letalskim napadom. Utrdbe se morajo zgraditi premakljive in nepremakljive, pri čemer je treba upoštevati mnoge izkušnje iz svetovne vojne. Politika zbKževanja in politika utrjevanja meja se izpolnjujeta in sta tesno zvezami druga z drugo. Ako hoče FrancSja ponuditi Nemčiijj roko, mora biti popolnoma vama Z novimi utrdbami bo možno ustvariti na meji neprekinjen ognjeni zapah. Tudi zračna obramba je tako urejena, da je pri trenot-nem stanju stvari ni mogoče prodretl. Toda z betonskimi stavbami samnimii še ni rešen ponolnoma probiem državne oibrambe. Treba je ustvaril ti tudfi 'po-fcrebne divizije, ki bodo zasedbe stavbe. Socvafetični posianec Lavolle je izjavil. da mora delavska stranka odkloniti program za gradnjo utrbd, češ da se nadaljevanje oboroževanja ne strinja z bližajočo se haaško konferenco. Poslanec nacionalnega bloka Fabri ie označil novo utrievanje kot brezpogojno potrebno. Njegova stranka Ima prav tako močno vero v mir, kakor silno ljubezen do domovine. Vojni minester M a g i no t je povdarjal: Važno je, da ima izpraznitev Porenja neki protiutež v obrambeni organizaciji meja. Predloženi načrt je prava Popolnost v obrambi, ki je danes mogoča. Minister je zaključil govor z besedami, da ne bo stavil vprašanja zaupnice, temveč prepustil zbornici, da sj je svesta odgovornosti, da pokaže, da se morajo strankini oziri umakniti resnim problemom državne obrambe. Javno mišljenje v inozemstvu bo priznalo izključno obrambeni značaj tega pasu trdnjav. Na popoldanski seji je izjavil socialistična poslanec Burtiai, da je utrjevanje vzhodne meje znak nezaupanja do sosedov in ekla+antno zanikavanje zahteve po miru, ki jo propagira zbornica. Poslanec Cotin je še opozoril, da te utrdbe v nobenem primeru ne bodo obvarovale drvlnega prebivalstva pred pMnskrjmi napadi. V pogledu varstva proti pfrmu se dosedaj še ptrav ničesar na storilo. Pos-lanec Thomas je protestira1! proti prevelikim izdatkom za vojaštvo, ki znašajo 13 milijard, med tem ko je predvidenih za civilne svrhe samo 12 mfilnjard. Gradbeni krediti za utrjevanje vzhodne meje »o bili končno sprejeti proti glasovom socialistov m komunistov. Reparacijska baraka Pariz, 29. decembra.* Na današnji seji zibornice je izjavil finančni minister Che-ron na odgovor na interpelacijo o mednarodni banki, da je bila ustanovitev mednarodne banke eno mojsterskih del Youmga. Povdarjal je nato, da je banka docela finančnega značaja in da predstavlja nekako zadrugo osrednjih emisijskih bank. Strokovnjaki niso prekoračili svojega mandata. Finančni minister je končal z izjavo, da imajo francoski pooblaščenci zavest, da so mnogo doprinesli zbližan ju narodov. Francija bo imela vedno pravico reči, da je pristala na žrtve, da je pa prevzela nase tudi velike deirarne žrtve zaradi miru. Socialistično radikalni poslanec Bergery je nato izrazil bojazen, da delujejo ameriški • —o- finaračniki na to, da bi osvojili evropske sile, dočim je socijalistično-republikanski poslanec Cabrun opozarjal na vznemirjenje, ka ga je povzročila ustanovitev Mednarodne banke v Evropi. Nato so bila predloženi trije dnevni redi. med njimi od socialističnih radikalov, v katerem se zahteva, da se morajo pri pogajanju v Haagu izvesti gotove izpremembe v statutu Mednarodne banke. Pri glasovanju je zbornica s 316 glasovi proti 271 odklonila socijalistično - radikalni dnevni red ter sprejela dnevni red, ki izreka vladi zaupanje. Ministrski predsednik Tardieu je čestital finančnemu ministru ter ob živahnem odobravanju zbornice izvajal med drugim: V resnici je zelo važno, da bodo francoski pooblaščenci imeli popolnoma proste roke pri debatah v inozemstvu. Ministrski predsednik je nato povdarjal jamstva, ki so se dala guvernerju francoske Narodne banke, ki bo vsak trenutek lahko Vložil veto proti ukrepom, ki mu ne bodo všeč. szewski. pravosodni Dutkiewicz. trgovinski Kwiatkowski, prosvetni Czenvlnski, delavni in socialni minister Prystor. agrarna rp-forma Stam>wirz. poštni minister Borner. javna dela Mafatievvicz. kmetijstvo Niezabv-towski in promet inž. Kiihn. 25.000 dolarjev za mir — za bronasta vrata ženevske palače Newyork. 29. decembra. Woodrov Wilson Fondation je včeraj na dan rojstne obletnice pokojnega predsednika sporočila javnosti, da je bila letošnja mirovna nagrada v iino-su 25.000 dolarjev priznana Društvu narodov. Denar se bo uporabil za bronasta vrata nove palnče Društva narodov. čičerinov povratek v Moskvo Varšava. 29. decembra. Kakor poročajo listi, se bo vnanji komisar čičerin prve dni novega leta vrnil v Rusijo. 4. januarja bo dospel na Poljsko in 6e ustavil v Varšavi. (Kakor znano, je bival čičerin delj časa v nekem nemškem sanatoriju.) Nova amnestija v Bolgariji Sofija, 29. decembra. Novi ukaz o amnestiji vsebuje 252 pomiloščenj kaznencev, med katerimi je samo en politik. Vlada utemeljuje ta svoj sklep, da ?o bili politični krivci amnestirani že s poslednjim ukazom. Gospod Mascagni se motijo Rim, 29. decembra- Skladatelj Pietro Mascagni je imel razgovor z novinarji o razvoju radia. Od njega in od zvočnega filma pričakuje Mascagni zelo mnogo. Izjavil je, da bo zvočni film izpodrinil operna gledališča. Ustanovitev romunskih fašistov Vlada je potrdila pravila »Vojnikov«, ki hočejo po italijanskem vzorcu pofaastLti Romunijo Bukarešta, 29. decembra. Glasilo narodne kmečke stranke »Patria« priob-čuje pravila nove mladinske organizacije »Voiniki«, ki je ustanovljena po vzorcu italijanskega fašizma. ne ter se 'boriti zoper boljševizem in vsako socialno napetost. Nova organizacija je tudi na zunaj posnetek italijanskega fašizma, kar se kaže zlasti v pozdravu na stari rimski način. Vlada je potrdMa pravila organi- Pravila nove organizacije navajajo, da je treba skrbeti za moralno, politič- j zacije in ji zasigurala svojo podporo, no in telesno vzgojo romunske mladi- V romunskih solnih rudnikih kopljejo eol jetniki pod močnim varstvom vojaštva, ki kaznuje vsako nepokorščino z ustrelitvijo. Slika prikazuje kaznjence na poti v rudnik. S\ecnc novo teto prijateljem in nasprotnikom želi „(PoHedeeie&" Trezni madžarski glasovi za politiko preorifentacaje in sodelovanja z Jugoslavio — Treba je stopiti na realna tla! Budimpešta, 29. decembra. Za položaj na Madžarskem je značilno, da so se v zadnjem času pojavili v listih glasovi, ki zahtevajo novo orijentacijo madžarske politike glede na odnošaje do sosednjih držav, pred vsem pa proti Jugoslaviji. »Magyar Hirlap« je nedavno objavil članek v tem smislu pod naslovom >Orijentacija«, v katerem zagovarja mnenje, da bi bila edino prava orijentadja Madžarske sporazum s sosedi. Ta bi se najlažje mogel doseči z Jugoslavijo, napram kateri 6e mora pričeti nova orijentacija. »Magyar Hirlapc je glasilo bivšega notranjega ministra Nagyja. List pravi nadalje, da Madžarski ni treba postati neprijateljica Italiji, vendar pa mora predvsem ohraniti najboljše prijateljstvo s sosedno Jugoslavijo ter na ta način učinkovati pomirljivo na odnošaje med Italijo In Jugoslavijo. Ta članek je vzbudil mnogo pozornosti. Kmalu nato je objavil »Pesti Naplo< članek pod naslovom »Primerna pota<, ki ga je napisal bivši predsednik vlade Štefan Fridrich, ki je zelo ostro napadel vlado grofa Bethlena zaradi njene politike, predvsem glede na optantsko vprašanje. Fridrich trdi, da je Madžarska neprestano v boju 8 sosodi in da bi se morala nasprotno znajti na realni podlagi sodelovanja z njimi, zlasti pa z Jugoslavijo. Posebno poudarja, da zahteva, jo gospodarski in psihološki momenti prijateljske zveze Madžarske z Jugoslavijo. Prav tako naglasa, da je imel priliko nedavno prepričati se v razgovorih z več Ju-gosloveni, da obstoja v Jugoslaviji ugodno razpoloženje za tak modus vivendi, ter navaja v dokaz pisanje jugoslovenskega tiska in pravi, da ne more biti govora o dobri gospodarski politiki v Madžarski tako dolgo, dokler se ne zbk>gfjo, kar pa je moral iz zdravstvenih razlogov odkloniti. Leta 1923. je po 32-lefcnem službovanju stopil v pokoj. Letošnje poletje se mu je zdravstveno stanje nenadoma zelo poslabšalo, kar je vzbujalo skrb vseh njegovih ožjih prijateljev in bivših učencev, ki so ga vsi globoko spoštovali. Profesor Virbnik je vzgoj.il cele generacije slovenskih intefligentov. Vse, •ki Iim jie bil učitelj, in vse, ki so vedeli ceniti njegovo veliko znanje, bo novica o njegov-i tragični smrto prevzela z iskrenim obžalovanjem. Za zimsko fotografijo se bliža pravi čas. Osleijitc m v droffar.iji »Sainuta««, Dunajska ccsvta 5, bojfano iz bero aparaitov, pottireh&fiim i« lve ra^hriiljših otmiA• Zanimale vas hotSo ztastf tter-iroisove plošče *kvodiux« s femoromatoio čurtfarws!.}o 23" Sch. m ftnri v sv*tfcHi »Oq«Sio-.kod«ix 23* Sch. in rjaivo pestijo. Zapiranje cerkev v Rusiji Varšava, 29. decembra. Kakor poročajo iz Moskve, nadaljujejo komunisti energično svojo borbo proti veri. V decembru so zaprli 340 krščanskih cerkev, 63 židovskih hramov in 18 džamij. Komunistična stranka upu, da se bo število cerkev v sovjetski Rusiji zmanjšalo v najkrajšem času na polovico. V preteklem tednu sta bil* v Lje-ningradu ustreljena dva ruska svečenika Kudiračev in Vinogradov, ker sta nagovarjala ljuo plačajo takoj prve dni meseca januarja za čkndaljši čas vnaiprej, da imajo med letom mir pred novimi položnicami in event. oporni,ni upravništva. Ako ima kdo še kak zaostanek iz preteklega leta, naj ob začetku novega tudi teg,a takoj poravna. Na »Ponedeljek«, ki že četrto k to vztrajno izpopolnjuje novinsko vrzel med nedeljami in ponedeljki v letu, naj bi bil naročen vsak naročnik »Jutra«. Zato vabimo vsakogar, ki na »Ponedeljek« doskj nri bil naročen, da se naroči vsaj za leto 1930. Prijatelji, agitirajte v tem smislu! Upravništvo »Ponedeljka« 'B potrvbifcae oa*ceD«j* v dregarijjfe (UMIC. UUBUtR« to KARC (WoUi«mi, MARIBOR CEN1K aftAXi8t Sušak za spomenik kralju Petru v Zagrebu Sušak, 29. decembra. Mestno županstvo je poslalo občinski upravi v Zagrebu dopis, v katerem sporoča soglasni sklep občinskega sveta na Su&aku od 20. L m., da daruje mestna občina 100.000 Din za postavitev spomenika kralju Petru L Osvoboditelju ▼ Zagrebu. V pismu se nadalje sporoča, da bo ta vsota nakazana po mestni hranilnic) v Zagrebu, čim bo finančni minister odobril ooeinski proračun, obenem pa bo mestni župan takoj po novem letu sestavil odbor najuglednejših meščanov v svrho zbiranja prispevkov v sušaški občini za spomenik kralju Petru v Zagrebu. Jugoslovenska Matica v Zagrebu Zagreb. 29. decembra. Oblastni o^tbor Jugosiovenske Matice je imel občni zbor, na katerem je bilo podano poročilo za pretekli dve poslovni leti. Iz poročilo je posneti, da je Jugoslovenska Matica v preteklih dveh letib razdelila med posameznike in ustanove nad tri in pol milijona dinarjev. Društvo bo še nadalje z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki pa so žal skromna, podpiralo begunce z vsemi močmi. Jugoslovenska Matica namerava nastaviti posebnega učitelja, ki naj bi potoval po državi in povsod ustanavljal njene podružniee. Razveljavljenje povišanih trošarin v Beogradu Beograd, 29. dec. Ker je bila zadmoa uredba beograijske občine o trošarini izdana brez vednosti ia odobrenja notranjega ministra in ker se po tej uredbi obremenjujejo s trošarino mahoma predmeti, ki jih trosijo najširše in naš-siromašnejše množice prebivalstva, dočim se za gotove •hiksuzne predmete zmanjšuje dosedanja trošarina, je predsednik ministrskega sveta in notranji minister general Peter Živkovič odredil občini beograijsikt, naj ne iztirjuje trošarine po novi uredbi. Prav tako so bffi pod v zeti pri finančnem ministru irkrepf, da se ta uredba razveljavi (AA) * Uredba beo«ra«$&e obare o ©Bšaeiini, te' J« ssop.fta v velja-vo 16. t. nu, je vabudtfe aiad pf©-uff.jeia!vii tiro&aironski uredbi so se živite zieto obremenita. P.netj se je p>a«5e^'aila od va-gcma molče trošairm 35 Din, po novi uredi« pa 1500 Din. Za va®om pcemoga se je prea pteoeivEte 20 Drn. po novi trrcdfa pa 1000 Drrn. Za svBmj.iino se je rteč«*va-l<0 po nrvvti inedtui 2.30 Din od Jc£., Pa 1 SO. To fe sasno neiko-j primerov, Id fcttješo. v Jooftfai .me5Ne o (rofcarmij heocraNke obOine. 9659 razporok v enem letu v enem ameriškem okraifu Kdor bi hotel gteti razporoke, ki so so izvršile v letošnjem letu v okraju Oook v Ameriki z uro v roki, bi naštel vsako uro eno razporoko. Tako pravijo statističarj'1-V resnici pa so sodišča izrekla do sedaj v tekočem letu 9669 razveljavljeni zakon w po večini zaradi nasprotujočih si znafafev med zakonci. Odgoditev sobranja Sofija. 39- decembra. Sobranje se ie o»-zodilo do 27. ianuaria. PRIPRAVEN PRIMER-Učitelj razlaga, kako prrroda nagrada izgubo kakega čuta s tem, da oškodovancu poostri drugo čutilo. Tako se opažaj Aa imajo slepci prav dober tip in sluh. »Poznate morda Se podobne zglede?« vprnAa nato. »ČJe je kma kjer so nametali v pec, nekai vec polen. °P*sk k'r<1'°dnji: Ilrja Uskokovic ie brat miliionara Stani-i slava Uskokoviča. ki se ie nedavno smrtno j ponesrečil z avtomobilom. Vse oonesrečen-j čevo premožeme. --i se ceni r.a težke inili-; .ione pripada zakonito njegovim trem hče-' ricam. Toda brat Iliia se ie pohkornil ded-ščine in predložil sodišču nekake dokaze, da ie pokoinik živel v go;ocdarsk: skupnosti z niim in očetom- Pa dasi so ti dokumenti bih vsi potrieni 3d davčne uprave, so se sodišču vendar zdeli sumliivi. Zato iih ie sodišče dalo v pregled tehnični poli-ciii. ki ie v niih kmalu ugotovila spretne falzifikate. Zdai ie bila zadeva poverjena preiskovalnemu sodniku, ki ie uvedel preiskavo. Dognal ie. da ie advokat Iliia Uskokovic izvršil potvorbe s oomočio svoiega risana Rakočeviča in davkaria Iliča. na kar je takoi sledil nalog za aretacijo vseh treh- Razen aretirancev ie bilo doslej zaslišanih večie število meščanov- S tem ie afera glede dedščine oo pokoi-nem miliionariu Stanku Uskokoviču stopila v popolnoma novo fazo. Razen za falzifi-ciranie dokumentov ie proti Hrii Uskoko-koviču vložil tožbo tudi upravnik dedščl ne. ki navala da ie toženec odnašal iz sta novania svoiega pokoinega brata razne stvari, da ie uničil menice, glaseče se na 1.200.000 Din in da ie iz nokoinikove blagajne izginilo za 12 milijonov Din vrednot. Afera glede zapuščine pokojnega Stanka Uskokoviča bo torej zavzeia izredno velik obseg tako glede oseb. ki so zapletene vj,.. nio kakor tudi glede milijonov, za katere teče pravda. Sokrivec „grofa" Pyelika aretiran v Belgiji Zagreb. 29. decembra. Afera s tatvino dragocenega diptiha zagrebške katedrale še vedno ni zaključena — iz enostavnega razloga: ker se je tatic, lažni grof Pjrelik-Inna bog ve kje pogreznil v zemljo in ga policija zaman išče po vsem svetu. A Američani so m^d tem napravili pravo gentlemansko ge6to: na prošnio našega poslanika dr. Pitamica so pristali, da vrnejo zagrebškemu kaptolu diptihon, ki je vreden okrog 2 milijona Din. Diptihon bo te dni prispel v Zagreb. Razen »grofa: Pyelika-lnne je zagrebška policija od prvega dne po odkritju tatvine zasledovala tudi njegovega sokrivca Živka Miličiča, ki je sin zvonarja zagrebške katedrale in je takisto pobegnil že pred meseci. Tudi o njem so bile obveščene vse evropske policije in zaprošene, da takoj izvrše aretacijo. Pariška policija je prijela prilež-nico Pvelika-Inne in po njenih izpovedbah ugotovila mnoga važna dejstva, toda glede Pyelika je mogla dognati samo to, da je pobegnil iz Pariza tieti dan, ko so se pojavile prve vesti o odkritju velike tatvine v zagrebški zakladnici. Za njegovim tvarišem Živkom Miličičem pa je vodila sled v Belgijo. Tamošnja policija je vložila mnogo truda, a izsledila je fanta šele 22. t ra. v Antvverpnu. Zagrebško sodišče je zdaj že uvedlo korake glede izročitve. Zagrebška policija ima v rokah dokaze, da je Pvelik-Inoa dajal Miličieu lepe vsote denarja, enkrat celo kar 40.000 Din. Vobče je bil Miličič v najtesnejši zvezi s tatom ter mu je seveda največ pomagal pri kraji dip-tihona. Sežiganje mrličev v v Beogradu Beograjski »Trgovinski glasnike beleži: Minister za narodno zdravstvo je lani 27. decembra reSiL, da se v smislu člena 22. zakona o ureditvi sanitetske stroke lahko pri nas sežigajo mrliči in da torej beograjska občina lahko zgradi krematorij. Na osnovi te odobritve je uprava društva »Ogeuj« v Beogradu pripravila načrte in proračun za krematorij, ki bo prvi na Balkanu. Načrte bo društvo predložilo občinski upravi. Nadzorstvo nad poslovanjem krematorija bosta vodili upravna in sanitetna oblast in za sežig trupla se bodo zahtevali naslednji dokumenti: mrtvaški list, potrdilo o izrečeni poslednji volji pokojnika, zdravniško spričevalo o poteku bolezni z izrecno izjavo, da ni podlage za nikak sum o morebitnem zločinu, in enako potrdilo uradnega zdravnika. Dasi je ureditev pokopališča — končuje »Trgovinski glasnik« — in način sežiganja mrličev čisto higijensko zdravstvena zadeva, se vendar glede cerkvenih obredov izjavlja, da se pri tem prastarem načinu pokopa vanj a mrličev ne bo izvršila nikaka cerkvena ceremonija. Bodoči mož Egipta, i- - Kakor znano je kralj Fuad za delj časa obsodil egiptski parlament na molk. Končno so se vendar le vršile nove volitve, ki so po poročilih iz Kaira prinesle sijajno imago Wafd 6tranki. V Egiptu računajo z gotovostjo, da bo strankim vodja Nahas paša bodoči ministrski predsednik. Njegova stranka se bori za popolno neodvisnost Egipta. V Londonu pričakujejo z napetostjo, kakšno stališče bo zavzel novi egiptski parlament, v katerem ima Nahasova stranka ogromno večino, k zadnji angleško-egiptski pogodbi. Imenovanja v vojaški in sodni službi S kraljevim ukazom so povišani: Anton Klar v čin veterinarskega polkovnika, Miroslav Šlaher v čin konjiškega kapotana I. stopnje, Vinko Paluc in Andrej St>arc r čin strokovnega kapetana II. stopnje, Avgust Smerdu v čin strojnega kapetana II. stopnje. Postavljeni so: kapetan bojnega broda Julijan Lirteroti za načelnika inže-njersko - tehničnega oddelka pri poveljstvu vojne mornarice, kapetan bojnega broda Dragotin Valušnik za načelnika pomorsko-letalskeg-a oddelka, intendantski polkovnik Josip Pretnar za načelnika ekonomskega oddelka, sanitetni polkovnik dr. Vladimir Ferlan za načelnika sanitetnega oddelka pMamzelle Nitouche« z gospo Poli-čevo v naslovni vlogi. Opereta je izven abonma pri znižanih ecnah. V 6redo na novega leta dan se poje Lort-zinga opera »Car in tesar« z g. Grbo v naslovni vlogi. Dalje nastopajo: Ga Ribičeva, gdčna španova ter gg. Križaj, Gostič, Kovač, Rumpel, Janko i. dr. Opero vodi dirig. g. Štritof in režiser g. Povhe. Predstava 6e bo vršila pri znižanih enah. Zvečer ob pol 8. uri se bo pela Zellerja opereta »TEarc Vedstave izven abonma. •mNEOBLJEKc Si. 52 4 Pooed-efieSc. 90. XII. 1929. Tragedija volne vohunke Lizzi Wertheim, žena naturaiizi ranega Angleža — Ob izbruhu vojne na Angleškem — Brez vseh sredstev — Rreeckovva misija — Skupno »delo« v Londonu in na Škotskem — Aretacija in obsodba (Napisal Edw;n T Wood-haill, bivši uradnik angleške smatrana. ie bila Lizzi Wertheim ena najuspešnejših vohunk svetovne voine. Ko ie stala pred sodniki, so njeni obtožitel ! iziavfli. da ne -poznajo ženske, ki bi bila nastopr:'i tako samozavestno in odločno kakor ona. Medtem ko se ie drugim vrtelo v glavi, ie bilo v menih možganin jasno. Tudi ni bila sama, ki so ie snravila v nesrečo. ampak nien nesrečni sotrudnik, zakaj on ni imel ne poguma ne srčnosti, ki jo zahteva poklic vohuna, marveč ie bil figar- Pomanikanie poguma ga je "privedlo v Tower. kier so ga ustrelili, dočim ie bi*a »jezova sotrudnica. ki ie vendar igrala glavno vlogo v vohunskem poslovanju, obsojena samo na deset let ieče. In če ne bi se bila znala Lizzi Wertheim pred sodniki zagovarjati s toliko gotovostjo, sigurnostjo in odločonostio. ni dvoma, da bi io bi la doletela na mani ista usoda kakor Brc-ekowa. Prijela sta io dva agenta Scotland Yor-da. ki sta io presenetila v stanovanju. Tre-nutkoma se ie zavedla težavnega noložaii. v katerega ie s tem obiskom zašla. Vedela ie. da gre za vse. in da lahko vse izgubiva zadnji sekundi ie raztrgala listine, ki bi .io bile obremenile tako težko, da bi izgubila sleherno nad-o na rešitev. Raztrgane koščke paniria tc vrgla skozi okno in sicer baš v tistem hipu. ko sta se agenta ooiavila pri vratih. Nekai let nred izbruhom svetovne vojne so io bili vzeli Nemci v svojo službo. Zbirala ie na Angleškem važne iniormcaiie. zlasti instrukcie. ki so se nanašale na moč in akciiski radii angleške voine mornarice. Zakai ta ie bila niena soecialiteta. v kateri se .ie dodbra spoznala. S svoio oseiv liosfo ie umela pridobiti zase mnogo an-gleški.i pomorskih oficirjev, in sicer v času. ko so bili na dopustu. A medtem ko ie do izbruha vo'ne živela v dokai oovolinib razmerah, se ie nieno živl''en.ie do izbruhu vo"ne zelo predrugačl-lo Da. prišlo ie tako daleč, da ie morala skoro stradati- Odrezana ie namreč bila od Nemcev, ki ii niso mogli na noben način dostavliati denaria. Šele zdai se ;e Ukazalo. da so čisto napačno sodili f isti Angleži. ki so govorili ?n domnevali, da imajo Nemci na Angleškem si'ia:no organizirano vohunsko mrežo. Takoi ob nričetku voine so angleški detektivi storili vse mogoče za obrambo dežele: Internirali so vse sumljive elemente v dveh taboriščih- Dva meseca so bili Nemci povsem brez vesti o Angležih in njihovih .nakanah onstran Kanala. V tem času ie tudi Lizzi Wertheim zadel udarec izpodrezanega življenja. V Berlinu oa se je vohunski urad na vso moč trudil, da bi zooet vzpostavil pretrgane zveze s svoiimi zaupniki na Angleškem. Sledniič ie dobil imenovani Breekow nalog. na' na.s t oni kot posredovalec med nio in Nemci. Posredoval ie med Wertheimo-vo in med nemškimi vohuni na Nizozemskem- Breekovv ie bil oo poklicu glasbenik. Nfegova glasbena nadarjenost ie bila čisto izredna. Dolgo vrsto let ie izvrševal svoi poklic 7. velikanskim uspehom v ameriških Zedinienih držav. Preden na se ie nosvetil glasbi, ie odslužil voiaški rok v nemški armadi. Odpustili so ga bili kot rezervista. Na žalost ie imel dve svoistvi. ki nista bil? nič kai posebno .prikladni za izvrševanje uspešnega vonunstva: bi! ie zelo občutljiv in strašno ošaben. Sodilo, da ie bila baš slabost, njegovih živcev kriva n:egove neodločnosti. ki ga ie pokopala. Bil ie tudi zelo bojazljiv. V nrvpm Wn vnitip. «n ea bili oriteenrli v vosko, kier ie ooravljal službo v nekem skladišču za pešce. Bil oa ic izvrsten poznavalec jezikov, govoril ie izhorno angleški in v glavnem štabu za vohunske zadeve v Berlinu so zaradi njegovega ameriškega državljanstva k.nalu oriš>!i do uvs-renia. da bi bil pripraven medij baš zaradi teh lastnosti. Odpustili ro ga torei -z vo!,. ške službe. Breekow ni kazal pi setnega vesel a za vohunstvo. Pos'ali so ga \ London, kier !e začel delati z L'zzi \Vcrt-heim. Vdal se ie v svoio usodo, ker ;c videl, da mu ne preostane nič dragega. I.izz» Wertheim. ki ie bila tedai docela obubožana in pcrvrhu še bolna, ca ie soreieia i odprtimi rokami. Breekov/ ;e bil _ begato založen z denarem. Lizzi ie umeia delati z njim in mu ie kmalu vlila rratrebni nozuni za vohunski posel- Izorva. dokler ie bilo kai denarja, se nista menila ne Wertheimova ne Breeekow dosti za vohunstvo. Živela sta leno živlit-nie. kakor bi notelo še enkrat do dna izprazniti kuno radosti, -preden pride naihui-še in potrka na duri neizogiben konec. Čeprav sta Lizzi in Breekow delovala skupaj, je vršila najodgovornejši del vrhunskih poslov Wertheimova. Kovala ie načrte, iskala informacije in navezovala stike. Svojemu partnerju je prepustila samo prenašanje vesti na neki naslov v Rotterdamu. Tja so hodila pisma, v katerih je bil prostor med vrstami tako velik, da ni bilo mogoče dvomiti o nobeni vohunski akciji. Toda baš to je opozorilo Angleže na moža. Prišel je na »črno listo« vohunov, ne da bi se zavedal svojega položaja. Njegovo korespondenco so čitali z velikansko opreznostjo in sum. ki je bil izprva le rahel. se ie kmalu potrdil. Breekow je živel v Londonu življenje imovitega gentlemana. Bil je vpisan pod imenom RowIand. Nijegova pomočnica Wertheimova pa se je bila preselila na Škotsko, kjer je slepila angleške oficirje ter iim izvabljala tajne. Breekow je prejemal njeno pošto in pošiljal prepiske na Nizozemsko, kjer je že čakal od nemške vlade plačani agent Pristaviti je še treba, da je Breekovv po svoje dopolnjeval in »razširil« Lizzine informacije. Bil ni prav nič vesten v tem poslu, medtem ko je bila Wertheimova svoiemu vohunskemu poklicu in nemški državi vdana iz dna duše. Še pred sodiščem se je izkazalo, da so bila njena poročila, v nasprotju z informacijami. ki jih dajejo navadno vohuni, natančna in točna. S pomočjo Wertheimove in Breekowa so prišli Nemci v posest najvažnejših dokumentov tičočih se angleške mornarice. In ko je imela Lizzi nai več uspehov, je prišlo na dan. da vrši Breekow vohunstvo. Policija ga ie prijela. Izdal ga je v prvi vrsti denar, ki ga je prejemal iz Nizozemske. Po aretaciji se je nakupičilo nebroj dokazov. ki so ga obremenjevali. V zaporu se je zlomila njegova odporna moč. Posledica tega je bilo Popolno priznanje, da je vršil vohunsko službo za Nemčijo. Angleži niso pomišRali in so ga za plačilo ustreiilL Toda Breekovv ni obremenil samo sebe, ampak tudi Lizzi Vertheimovo. Na podlagi podatkov, ki jih je dal na zapisnik, je policija odredila preiskavo proti nji. Bila pa je tako pametna in zvijačna, da ni šla izdajalcu na limanice. Tajila je, kolikor se je dalo in dokazovala, da ni bila ob tistem času tam in tam, kakor je izpovedal Breekovv, marveč nekje drugje. Dokazala ie pri tem izzivanju naravnost presenetljivo prisotnost duha. No. vse ji ni dosti pomagalo. Detektivi so jo zajeli in odvedli v ječo. Med zasliševanjem ni nikoli klonila. Bila je kos položaju, v katerega je zašla. Čeprav se ie dokazni materijal zoper njo silno naglo kopičil, ie spretno odbijala vse napade in sumničenja ter se z občudovanja vredno bistroumnostjo izrezavala iz nepri- jetne situacije. V primeri z Breekowim ie bila kakor levinja. on pa kakor jagnje. Posluževala se je vseh mogočih zvijač in zank in je ves čas delala ugodno razpoloženje za naklonjenost uradnikov. V najhujših trenutkih je pokazala, da je ne Ie pogumna, ampak tudi zelo pametna. Rešila je na ta način svoje življenje. Sodišče jo ie obsodilo na deset let ječe. Sprejela je sodbo z veliko mirnostjo, čeprav ie morala biti prepričana, da bo sodba še mnogo hujša. Vendar revica ni prenesla trdosti zapora. Ječa ji je zrušila zdravje. Najprej je zblaznela Ln je umrla 1. 1920. v jetniški bolnici v Broadmoorju. Poroke zastonj! Po starem običaju se vrše na božični dan po londonskih cerkvah poroke no. Slika prikazuje podpis poročnega zapisnika. brezplač- Pridni Janezek V slovenskem mestecu je živel veren fantiček, ki je želel od Jezuščka sanke, sa-mokobiico in konja. Najprej je poskusil vsa človeška sredstva, da bi dosegel namen. to se pravi: naučil se je raznih molitvic in jih večkrat opravljal. Zaradi večje varnosti se ie zatekel še k nadprirodnim pripomočkom. Zaslutil je. da bi utegnilo Gospoda razveseliti, če bi prejel dopisnico. Izbral si je barvito razglednico in napisal nanjo svojo prošnjo: »Ljubi Bog, daj mi samokolnico. sani in konjička, ker znam očenaš čisto gladko.« Naslov je napravil, kakor gre: »Ljubemu Bogu, Nebesa.« prilepil znamko, vrgel pismo v skrinjico pred prazniki in mrzlično čakal odgovora. Vedite. da ie na hrbtu ovitka naznačil točen naslov odpošiljatelja... Poštni uradnik je osupnil ob tem pismu. Kot rodbinski oče si ie nekai izmislil. Prekrižal je naslov in pristavil: Zavrnil sveti Peter. Tako je romala razglednica nazaj k prezaupnemu piscu. A ker je poštar hotel izpopolniti iluzijo. kakor bi bila karta res potovala do nebeških vrat. je bilo treba za to vidnega dokaz. Kako doseči to? Raj leži izven Jugo- slavije, bržkone celo zunaj svetovne poštne zveze, zato je znamka gotovo premajhna. Gospodu Kovačiču je bila državna blagajna pri srcu in pritisnil je na dečkovo dopisnico znamko: Porio. Stara legenda Pred božičem je ljubi Bogec na Božicko-vo prošnjo priredil v svojem višnjevem carstvu veliko veselico Čednostim na čast Vse so bile vabljene in vse so se odzvale. Mnogo kreposti je bilo tam videti in glej čudo, velike niso prezirale malih. Vse so se dobro razumele ter občevale med seboj kot osebe, ki se često srečujejo in se do korena poznajo. Pri vsem tem pa je Veko-večni zapazil dve krasotici, ki sta se zdeli tuji druga drugi. Presenečen je stopil proti prvi. rekoč: »Dozdeva se mi. da se ne menite za to osebo, potakem je ne poznate?« Ker je odkimala, jo je prijel za roko. jo vodil do druge ter predstavil: »Dobrodelnost« je rekel, kažoč nanjo. »Hvaležnost« ie dostavil, pokazavši na drugo. Obe Kreposti sta se neznansko zavzeli. Od začetka sveta sta se srečali prvikrat CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 rfffA J # V da se mu pošlje 49%€lQV ftOCe po poŠti naslov ali GaGo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v atnamGah a e ho prejel odgovora 1 * Z^MMm sicer ne CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Vajenca za čevljarsko otirt sprejmem v dohro delavnico. Prednost imajo oni, ki so ee že učili. Naslon v ogl. odd. »Jutra«. 46853 Šteparico eprejme-ni za stalno na de-ielo. Naeiov v ogl. o-dd. »Jutra«. 46854 Vajenko 7A šteparico sprejmem. — Xa*:<3'<- v očrt. odd. Jutra. 46855 Učenko ka;era ima vesolje do _ trgovine. sprejmem v Ljubljani. Ponudbe pod »Manu-faktaira« na oglasni odd. »Jutra46865 Sobarico porfektne v v&eh poslih, ki zna dobro likati, takoj nprejmem. Dobro plačilo. Ponudbe pod »Kranj* na oc o M. Jutra. 46879 Učenko ta kuhinjo, rri-dno, sprejmem takoj za Ljubljano. Naslov v ogl. odd. Jutra. 46005 Hlapca »prevrnem takoj. Biti mora tre«en in pošten. Naslov v ogil. odd. Jutra. 46003 Hlapca t S konjem, kateri 6e_tadj r»:rame na posle v vinski trgovini, iščemo. Naeiov v egl. odd. »Jutra«. 46800 Gospodično iažem k dvema otrokoma, katera zna slovenske in samsko, šivati ter aprav-Jja, lahka hišna. del«. Ponudbo na: Sager, Olje. 46843 Natakarico z osebno pravic« in majhno kavcijo iščem za takoj. — Ponudbe s elito na naslov: H. Turžanskš, Kočevje — Velii a kavarna in restavracija. 46769 Pisarniško moč samostojno, zanesljivo, z znanjem nemščine sprejmem Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih službo vanj in plačilnimi zahtevki na ogla?, oda. »Jutra« pod »Mesto na deželi«. 46593 Majerja izurjenega v vseh panogah gospodarstva, sprejmem takoj V lesni stroki izvež-bani imajo prednost Lesar. Brundula-Guštanj. 46723 Postrežkinjo pridno in pošteno iščem. Naslov, r ogl; odd. Jutra. 16890 Vsaka mladenka dobi stalen zaslužek v domačem kraju Ponudbe pod »Mladenka« na oglasni oddelek »Jutra«. 46924 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme ■proti dobri-proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifTo »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra«. 46915 Potnike zastopnike za vsa večja mesta Jugoslavije ta. brez-konkurenčni presta et, potreben v rsaSn hiši. sprejmemo. Agilnim omogočen dnevni zaslužek 200—300 Kn in mesečna plača. — Pi