(^.SIMMMNJE Mladi prašiček pečen. Pujsek, star 4—8 tednov, da izvrstno pečenko, le prav pripraviti jo je treba. Zaklanega oharaj, prereži po trebuhu od glave do repa, iztrebi in umij iz več' vod; posebno še glavo, ki ostane cela zraven. Nato ga položi v dovolj veliko, pekvo, v kateri je za dva prsta vroče vode. Postavi na ogenj, da voda vre in obračaj pujska tako, da se koža krog in krog malo obkuha in da razrezati. Vzemi ga iz pekve na desko ter mu začni narezovati kožo od glave proti repu. Ko si celega narezala povzdolž, ga nareži še počez krog in krog. Istotako sprednje in zadnje noge. Glavo nareži, počenši na sredini rilčka, navzgor na čelo na obe strani enakomerno in nato še počez. Samo ušesa in repček pusti nerazrezana. Zareze napravi v razdalji največ pol prsta širino. Čitn manjši in enakomernejši so četverokotniki, tcm lepša bo peCenka. Pazi, da zarežeg le kožo in ne vrežeš v meso. Tako okinčanega pujska nasoli odzunaj in odznotraj ga razen s soljo naribaj še s kumino in česnom. Ušasa in repček zavij v pergamentni papir in gft pritrdi z nitko. Namaži celega prašiftka z mastjo in položi v pekvo na trebuh. Naravnaj ga tako, kakor bo ležal, sprednje noge naprej, glava na njih. Na dno pekve nalij nekaj vode. Peci v precej vroči peči, tako da je več gorenje vroCine. Tako se prav lepo krhko zapeče narezana kožica, Med pečonjora tuintam polij z mastjo iz pekve in na> to, če potrebno, prilij malo vode, da se mast ne žge. Pečenega — biti mora meliak, pa nc tako, da bi razpadel — razreži tako-le: odreži glavo, nato plečeta in gnjati. Trup razreži poi.ez na dva do tri prste široke kose. Vse dele sestavi na lcrožniku skupaj, kakor so sc držali poprej skupaj, da izglcda, kakor bi bil cel prašii.ek. Lahko pa postaviš celega na mi< zo in si odrože vsak sam po svoji volj zaželjeni kos. Zraven postavi na mizo zeljno saiato, ldslo zelje, krompir. Jctrcc lahko pražiš, ocvreš ali spečeS, pljučko in srrp porabi za jubo. Dobor tck! Delo na vrtu. Lctošnja dolga zima je kriva, da so ?e zakasnila skoiaj vsa dela na vrtu. Vsa zaostala opravila so se scdaj oli aastopu lepših dni nakopičila. Urno &o treba riadomestiti zaostalo delo. — fietv-e, ki bi jih sicer izvršili že koncem Bvečana ih v prvi polovici sušca, hode treba najprej spraviti v zemljo. " ¦ .• ! Vrtne jagode bo treba pr .sadit. V _t>iikor jih že -v jeseni nismo. Jeseni presajene pa je pritisniti v zemljo, če jih je tekom zime dvignil mraz. Lepotično grmi.evje obrežemo, jagodino sadje otrebimo. Paradižnike sejemo v cvetli.ne lončke ali v zabojček med solnčnim oknom. Istotako sejemo verbene, betonike, begonije in nagelj. Mak in ostrožnik bomo pa takoj, ko bo zemlja dovcrlj osušena, sejali na prostem. Nekaj o semenskih rastlinah. Dokaj semen si gospodinja lahko doma pridela. Posebno priporočljivo je to za ona semena, katerih se potrebuje večja koli.ina, kakor seme salate, repinclja, kreše, rdeče pes., runkelna in  korenja, repe, zelja, ohrovta i. dr. Omcnim tu le rastline, katere je trcba že pomladi nasaditi kot semenske rastline. Ker so si pa nekatere rastline v sorodu, se sme od teh sorodnih si rastlin vedno samo ena saditi za seme v istem vrtu, ker sc sicer ob času cveta križem oplodijo. Iz takega semena zrastejo nič vredne rastline, bastardi. V razdaljenosti več sto metrov se pa tudi sorodne rastline lahko sadijo za seme. Kdor hoče pridobiti d.bro, plemensko čisto seme, moi-a biti zelo previden pri izberi prostora za semenske rastline. Saj tudi soseda lahko nasadi tik ob tvojem vrtu ali v nevarni bližini sorodne semenske rastline in koncem koncev imatc obe za ni_ semena. Torej pazite! Tako n. pr. se sme od kapusnic vsako leto samo ena vrsta semena gojiti. Ker so pa ta semena kaljiva 4—5 let, je stvar lahko izvedljiva. V sorodu so si tudi .ebula, tesen in pore, redkev, repa in kolerabice, korenje in peteršilj, runkel tn rdeča pesa. Semenske rastline je odbrati že jeseni in sicor samo zdrave, krcpko ra_vitc rastline.