GLASILO O SVOBODILNE FRONT Z A NEVNIK SLOVENSKO PRIMORJE Leto I. - Ste?. 16 TRST, sreda 30. maja 1945 Cena 1.— liro Ne bomo klonili Leta 1918 smo prepustili usodo naše domovine gospodi za zeleno mizo■ Zaigrala jo je. Dopustila je, da so nam začrtali meje pa sredi naše zemlje in prepustila Primorsko in Koroško tujemu imperializmu. Naše trpljenje pod tujim jarmom nas je naučilo, da moremo le svoji oboroženi pesti zaupati svojo svobodo. Zato smo se takrat, ko je ves svet klonil, dvignili v u;tor vsi Jugoslovani v okviru meja Jugoslavije in izven nje. Z ogromnimi žrtvami smo si priborili pravico, da o usodi svoje zemlje sami odločamo, pravico, ki nam jo je potrdila atlantska deklaracija. Naše vojaške in politične zmage so nam kljub naporom medmarodne reakcije, da nam iztrga priznanje zunanjega sveta, priborile zagotovitev naše suverenosti s strani zavezniških držav. Prvo tako priznanje nam je dala Sovjetska Zveza, ko je ob prestopu Rdeče armade na jugoslovanska tla prosila za privoljenje jugoslovanahe vlade. To je bil ponovni dokaz, kako Sovjetska Zveza spoštuje pravico narodov do samoodločbe. Jugoslaviji je Sovjetska Zveza nudila največjo pomoč v borbi za priznanje suverenosti, ki so nam jo reakcionarni krogi odrekali. Danes so se naši narodi spet znašli v težkem mednarodnem položaju. Isti reakcionarni krogi, ki so ovirali mednarodno priznanje nove Jugoslavije, nam danes oporekajo s krvjo priborjeno pravico, ki jo atlantska deklaracija jasno priznava malim narodom, pravico, o kateri je maršal Tito s svojem zadnjem govoru dejal naslednje: «Ni nam treba s silo osvajati tistega, kar je naša pravica, ker verujemo, da bodo zaveznilci iepoč- Uveljavljanje demokratičnih načel Zakon o prepovedi izzivanja narodnostne, verske in rasne mržnje in r&zdora ' ■ BEOG-iAD, 29 Danes je bil objavljen zakon o prepovedi izzivanja narodnostne, verske in rasne mržnje ln razdora. Zakon se glasi: Clen 1. Vsako omejevanje državljanskih pravic kakor tudi vsako podeljevanje privilegijev in prednosti državljanom demokratične federativne Jugoslavije glede na njihovo narodnostno, rasno ali versko pripadnost se kaznuje kot kazensko dejanje, s katerim se hoče porušiti načelo enakopravnosti in e-nakosti državljanov ter edinosti in bratstva narodov demokratične federativne Jugoslavije kot temeljne pridobitve narodno osvobodilne borbe. Clen 2. Kot tak napad na narodno enakopravnost se bo kaznovala vsaka agitacija in propaganda, ki dajanje, tiskanje in širjenje tiska s tako vsebino. Clen S. Prestopki po čl. 1. in 2, se bodo kaznovali z zaporom od 3 mesecev do 5 let, pri čemer-, se lahko prisodi tudi kazen o izgubi državljanske časti do 5 let po prestani zaporni kazni. Clen 4. Ista dejanja po čl. 1. in 2. ki imajo značaj množičnega nereda ali če imajo posledice težjega značaja ali pa obstojajo druge posebno oteževalne okoliščine, ali če imajo za cilj slabljenje in izpodkopavanje pridobitev narodno-osvobo-dilne borbe, se kaznujejo s strogim zaporom od 2 do 15 let z delno ali popolno zaplembo premoženja in z izgubo častnih državljanskih pravic, v primeru pozivanja k u-boju pa tudi s smrtjo. S težjo kaznijo se kaznuje dejanje, ki se po- bi šla za tem, da se izzove in raz- novi ali ga izvrši javni uslužbenec vname narodna ali rasna mržnja v svoji službi. ali razdor. Isto velja za pisanje, iz- [ Clen 5. Izzivanje in podžiganje Narodnostna vprašanja v novi Jugoslaviji se rešujejo na demokratični način v zadovoljstvo vseh narodov naše države. Novi zakon o prepovedi izzivanja narodnostne verske in rasne mržnje ter razdora, nam je jamstvo, da se bodo spoštovale pravice vsakega posameznega naroda v federatiifni Jugoslaviji, Isto velja glede rasne in verske mržnje. • Ako se za trenutek ozremo v našo zgodovino, nam ni težko ugotoviti, da so sovražniki naših narodov od prihoda južnih Slovanov na iBorba» prinaša članek Radomuna i ki je umirala kakor junaki na stre- Balkan preko fevdalnega reda do Zogovita pod gornjim naslovom vjliščih in se v udarnih bataljonih ! fašističnih režimov izrabljali in zlo- V zaščito herojske mladine Jugoslavije verske mržnje se bo kaznovalo kot izzivanje in podžiganje narodnostne ali rasne mržnje. Dejanje izzi vanja in podžiganja verske mržnje obstoja v napadu pripadnikov ene vere na pripadnike druge vere ali v izzivanju pripadnikov ene vere pc pripadnikih druge na verski o-snovi. Clen 6. Krivce po tem zakonu bo kaznovalo v prvi stopnji narodno sodišče; kolikor more dejanje imeti za posledico smrtno kazen, pa je pristojno okrožno narodno sodišče kot instanca prve stopnje. Clen 7. Ta zakon se uveljavi, ko ga objavi «Službeni list demokratične federativne Jugoslavije*. katerem pravi: in brigadah herojsko borila. Čeprav Da je v londonskem »Timesu* j b:Ui bosa, na pol gola, izčrpana nekj ipisec, ki se je skril za psevdonim britanskega vojaka, ki naj bi se bil, mudil pred kratkim v Jugoslaviji, objavil pismo v katerem je i poleg naše domovine in naše na-nili svojo obljubo, dano v Atlant- j rodne oblasti nesramno oklevetal ski pogodbi, da bodo narodi, vsi | ;n žalil tudi jugoslovansko mladino. narodi, ki so bili zasužnjeni, ims-i v tem pismu je dejal, da se jugo-li pramoo, da sami odločajo o svoji j slovanska mladina pretvarja v fa- šn gladaa, vendar ni nikdar od mimoidočih zahtevala ne obleko ne’ hrane, temveč je pričakovala naše komandante in voditelje, naše vojake in zavezniške predstavnike ter od njih prosila papir, knjige in pisalne potrebščine. Ko je bil osvobojen Beograd, je ta mladina razumela smisel svobode bolje, kakor usodi. V tem primeru se nam ni ! natične bande in da so to bande j mn°gi njeni učitelji. Prišla je na treba bati za naše tamkajšnje brate. Smatramo, da smo s svojimi borbami, z našimi žrtvami, z našimi napori ob strani zai-eznikov dovolj jasno pokazali, da smo zvesti skupni zavezniški stvari in da ne želimo ničesar drugega, kakor da iithmo v miru in da bodo naši zasužnjeni bratje osvobojeni*. In spet je danes Sovjetska Zveza, ki nam nudi v mednarodnem svetu prva oporo v naših pravičnih težnjah. rPravda» je 27. maja objavila članek, v katerem pravi: Izredni vik in krik, ki se je dvignil v zvezi z vprašanjem Trsla, in izzivalno hujskanje ob tej priliki, nam vsiljuje misel, da je namen te hrupne kampanje, nadomestiti manjkajoče tehtne razloge proti temu, da bi Jugoslavija uresničila svoje zakonite pravice, pridobljene po veliki, slavni in junaški borbi. Medtem je dalo razpravljanje, ki se je začelo v zvezi z osvoboditvijo Trsta po jugoslovanskih četah, prosto roko vsem nasprotnikom sodelovanja zavezniških sil, vsom prikritim in odkritim sovražnikom trdnega miru in svetovne varnosti, da so mogli spro. žiti nebrzdano kampanjo, ki ima namen zastrupiti radost svobodoljubnih narodov ob veliki zmagi, podnetiti sumničenja in negotovost glede prihodnosti, preprečiti razvoj sodelovanja med Ifaijo in Jugoslavijo, vsejati seme bodočih prejArov Medtem pa ne daje stališče Jugoslavije nobene osnove za napačno razlaganje. Jugoslovanska vlada ga je jasno označila v ofioiolnih izjavah. Tako je nota jugoslotranske vlada v odgovor Združenim državam in Ve-Uki Britaniji poudarila, da ima jugoslovanska armada kot ena izmed zavezniških enako pravico kot one, da ostane na ozemlju, ki ga je o-svobodila v krutih borbah proti skupnemu sovražniku. Nadalje nota naglaša, da vztrajanje jugoslovanskih čet v Trstu, Istri in Slovenskem Primorju nikakor ne pomeni, da bi hoteli vnaprej posegati v odločbe mirovne konference gle- zato, ker obožujejo heroje. S tem ni oklevetal samo jugoslovanske mladine in Jugoslavije, v kateri verjetno sploh ni nikoli bil, marveč tudi vojaka hrabrega in dostojanstvenega angleškega naroda. Jugoslovansko mladino je doletelo pod nemško in italijansko okupacijo več trpljenja in žalitev, več zločinov kot mladino katere koli druge zasužnjene države. Tisoči naših dečkov in deklio so šli skozi koncentracijske mučilnice, skozi četniške temnice in taborišča. Nemški in italijanski vojaki, četniki in ustaši so posiljevali osemletna dekletca, zasliše.vali s policijskimi metodami sedemletne dečke, morili so otroke na materinih pasih, mučili in uničevali so jih v* imenu teorij o višjih in nižjih rasah. Otroci jugoslovanskih narodov so bili otroci nižje rase, otroci banditov in odpadnikov, seme ki ga je treba zatreti. Štiri leta so fašistični okupatorji in ustaško-četniški hlapci nazivali jugoslovansko mladino bando in bandite, lopove in zveri zato, ker so bili junaki in otroci junakov Ta mladina je okuipaterjem In njihovim slugom pokazala svoj nespravljivi prezir svojo mržnjo ln maščevanje, kar je bil najboljši dokaz, da so fašisti izgubili bodočnost in da je njihovo delo prekleto in prezirano. Psevdonimu! gentleman iz Londona je imenoval bando tisto mladino, ki se je poleg svojih očetov in bratov borila za stvar zedinjenih narodov, ki je opravljala vojaške dolžnosti na fronti in v zaledju, de teh krajev, kajti demokratična federativna Jugoslavija je nasprotna enostranskim aneksijam. In prepričani smo, da se bodo svobodoljubne množioe sveta, s katerimi smo šli skupno v boj za izpolnitev načel atlantske deklaracije, podprle naše pravične zahteve. Mi pa ponavljamo z maršalom Titom, da raje poginemo do zadnjega, kakor da bi pripognili glavo. ulice noseč transparente s sliko Jcvana Jovanoviča Zmaja, čigar pesmi so bile prepovedane v času okupacije. Ta mladina je bila spričo svoje zavednosti in hrabrosti, zaradi zvestobe In vdanosti do borcev od fašistov imenovana banda. Toda kako to, da ju z istimi psovkami cznačuje britanski vojak v londonskem listu «Timcs». Ali je mladina, ki ljubi heroje, banda? Humanistično in ustvarjalno vzgajanje mladine »c je opiralo doslej v veliki meri na to, da je : postavljalo junake in junašstvo j vsem za vzor. Toda anonimni j gentleman, ki je mogoče šelo včeraj ! incognito dospel v London in obril svojo četniško brado ali, pa snel kakšne d:uge znake s kape ali rokave, ni za vzgajanje mladine z vzori junakov in junaških činov, kajti zanje vsa ta mladina,' ki ljubi junake in junaštvo, samo fanatična banda. Kratko, temu anonimnemu gen-tlemanu so napoti junaki in juri a šstvo in to predvsem junaki, ki so porazili prekleto hitlerjevsko vojsko in razbili hitlerjevsko državo, napoti so jim otroci teh junakov in mladi junaki, ki so sodelovali v veliki osvobodilni borbi človeštva. Ce je ta mladina banda samo za radi tega, ker ljubi junake, tedaj so tudi sami junaki banditi. To je bistvo misli anonimnega gospoda iz Londona, to je njegov odnos do onih, ki so od britanskih otokov do Volge, od Abesinije do severnih morij dali svojo kri, svojo mladost in svoja življenja in napore za uničenje tiranije, za zagotovitev svobodo in človečanskih odno-šajev, v katerih se bodo rodili junaki in ustvarjalci. Te žalitve in udarci bolijo in nas revoltirajo ter ostanejo v spominu dalj kakor druge žalitve in udarci. Dale anonimi gentleman, ki bi, se rad skril v uniformo britanskega vojaka želi doseči prav to? Ali so tudi njemu medsebojno spoštovanje in sloga zedinjenih narodov trn v peti? rahljali narodnostne in verske raz-Wke za dosego svojih ciljev. Priznati moramo, da so se jim te naka-’rie fcotr do danes, do narocLio-osvo-bodilnega boja, posrečile. Živo se še spominjamo, kako so ustaši morili Srbe, kako so nedičevci ubijali Hrvate, kako sta bila srbski in bolgarski narod vedno v 'bratomorni vojhi. Kjer se nasprotnikom naših narodov, ni posrečilo zanetiti razdora na narodnostni, so ga izzivali na verski podlagi. Tako so katoliške Hrvate ščuvali proti pravoslavnim Srbom in obratno pa je zlasti na o-zemljih, kjer je hrvatski in srbski živelj prebival skupno, prišlo do množičnega medsebojnega obračunavanja. Pri Slovencih, ki smo enake vere, so hujskači pričeli z gonjo prav posebne vrste. Narodno-osvobodil-ne borce so imenovali brezverce, čeprav so dobro vedeli, da imamo v svoji sredi dosti pošteno mislečih duhovnikov, ter so Milerjeve hlapce belogardiste ščuvali v bratomorno vojno proti ebrezver-ocm». Pri takih svetohlinskih geslih, pri tem gnusnem delu je okupatorja najbolj podpiral poleg Rupnika, ljubljanski škof Rožman, za katerega ne smemo pozabiti, da je bil prisoten, ko so domobranci prisegali zvestobo Hitlerju. S tem zakonom pa bo enkrat za vselej pometeno z umetno vprizor-jcnimi spori med našimi naredi, katerim je tako zagotovljen miren in uspešen razvoj. Za slovensko in italijansko prebivalstvo v Istri, Trstu im Primorju pa ima ta zakon še prav poseben pomen. Nova Jugoslavija ne hodi po sledovih bivših fašističnih držav, po poti šovinizma in ne prinaša maščevanja in sovraštva med narodi. Zaničevanje in trpljenje slovenskega ljudstva pod fašistično Italijo je zahtevalo ogromno žrtev, toda bilo bi pogrešno in usodno, če bi iskali krivce v italijanskem ljudstvu. Fašizem je bil tisto zlo, tista krvava sila, ki je dušila Slovence in prav tako tudi italijansko ljudstvo. Fašizem z vsemi svojimi ostanki je tisti izrodek, skupni sovražnik slovenskega in italijanskega ljudstva, ki mu je veljal naš boj in ki mu velja tudi v bodoče. Umetno vprizorjemi spori in razdori med narodi Jugoslavije, kakor tudi med italijanskim in slovenskim narodom na Primorskem, v Trstu in Istri bodo za vedno prenehali. Tako je sedaj podana tudi zakonita osnova sožitja in sodelovanja narodov v Titovi Jugoslaviji. POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE ODLOK Clen 1. Vsi znanstveni, umetniški ter ostali kulturno važni zgodovinski predmeti, ki so v javni ali zasebni lasti: zgradbe zgodovinskega ali umetniškega značaja, javni spomeniki, kipi, slike, galerije, muzeji, knjižnice, arhivi, znanstvene zbirke in laboratoriji, so zaščiteni. Clen 2. Vsi znanstveni, umetniški ter ostali kulturnozgodovinski predmeti morajo ostati tam, kjer so, in je najstrožje prepovedano njihovo prodajanje, zamenjavanje, poklanjanje, odnašanje, skrivanje, poškodovanje ali uničevanje. Krivci se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Clen S. Zgradbe, v katerih so umetniški in znanstveni predmeti, starine, arhivi, knjižnice, mužeji in drugi kulturni spomeniki, se ne smejo uporabljati v nikake druge namene. Člen š- Ta odlok se takoj uveljavi. Trst, dne 29. maja 1945. Tajnik: Dr. BOGDAN BRECELJ, 1. r. Predsednik: FRANCE BEVK, 1. r. OSVOBODILNI SVET ZA TRST 1 ODLOK Člen 1. Pri Osvobodilne Svetu za Trst se ustanovi Urad za tisk z nalogo, da omogoči nemoteno izhajanje publikacij, polna izraba tiskarskih obratov in smotrna uporaba tiskarskega materiala. Clen 2. V ta namen Urad za tisk pri Osvbodilnem Svetu za Trst: a. odobri in razporeja naročila za posamezne tiskarne, raz-množevalnice, graverske delavnice in slične obrate; b. nadzira delo v navedenih obratih in izdaja, po potrebi zaščitne im druge ukrepe; c. vodi evidenco nad razpoložljivim tiskarskim in sličnim materialom ter z njim razpolaga; d. vodi evidenco nad tiskanjem in razmnoževanjem publikacij, žigov in drugih izdelkov navedenih obratov. Ckn S. Urad za Tisk pri Osvobodilnem Svetu za Trst vodi načelnik, ki ga imenuje Osvobodilni Svet. Načelnik Urada za tisk pri Osvobodilnem Svetu za Trst v posameznih obratih postavlja po potrebi delegate, po katerih izvaja nadzorstvo v smislu člena 2. tega odloka. Clen 4. Dovoljenje za izdajanje periodičnih publikacij izdaja Urad za tisk pri Osvobodilnem Svetu za Trst, ki je pristojen za nadzor nad publikacijami te vrste. Clen S. Nadzor nad izdajanjem publikacij ne vključuje nadzora nad njihovim razpečavanjem, za katerega je pristojen Odsek za notranje zadeve pri Osvobodilnem svetu za Trst. Člen 6. Ta odlok «e takoj uveljavi. Tajnik: RUDI URSIC-KAREL Za predsednika: STOKA FRANC. OSVOBODILNI SVET ZA TRST OBJAVA Osvobodilni svet za Trst opozairja prebivalstvo, da se pobirajo do nove odredbe vse trošarine, kakor tudi vsi ostali davki in takse, ki so bili doslej v veljavi. Vsi vozniki in proizvajalci obdavčenih predmetov so zato obvezani plačevati po veljavni tarifi in običajne vse običajne predpise postopka v izogib zakonskim posledicam. SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU! Tajnik: KARL URSIC, 1. r. Predsednik: dr. UMBERTO ZORATTI, 1. r. Edlnstvo komunistične in socialistične stranke MILANU, 29 »Unitil* komentira skupen sklep komunistične in socjalistične stranke predlagan v Torinu o. vprašanjih skupne akcije in o ustanovitvi skupne stranke. List piše, da se narodna velja izraža v politični dejavnosti in da viada popolno soglasje med maso in vodstvom. ««To ni samo slučajno soglasje pred problemi narodno osvobodilnega komiteta »pravi list*, temveč je soglasje popolno tudi v pripravah ja konstituanto. Danes pripravnimi deli za konstiluanto, mora vsak razumeti važnost edinstva.* « zvezi, s spojitviji komunistične in socjalistične stranke list predvideva, da se bodo okrog dolavocv, kateri bodo dokazali svojo moč z zedinjenjem s\ojih avantgard v enotno stranko, zbrali vedno širši sloji delavcev, intelektualcev in napredne iniellgence. (Radio Beograd) Izpraznitev Riminija BOLOGNA, 29 Zavezniška komisija je objavila, da se 500 do 1000 prebivalcev mesta Rimini seli v druge kraje, da bi zavezniške oblasti mogle organizirati koncentracijo nemških vojnih ujetnikov. Zavezniška komisija je naglasila, da so popolnoma neosno-vane vesti o evakuaciji preko 10.000 ljudi. Pri tem navaja, da evakuacija mesta Rimini ni v nobeni zvezi z vprašanjem Trsta, Primorci v inozemstvu zahtevajo priključitev BEOGRAD, 29 Jugoslovanska delegacija v San Franciscu je iz Montevidea sprejela sledečo brzojavsko: »Jugoslovanska delegacija Slovenskega Primorja pošilja svoje pozdrave maršalu Titu s 3: slovenskoga kongresa v Urugvaju. Kongres je izglasoval resolucijo v kateri, so zahteva priključitev Trsta, Istre in Gorice Jugoslaviji*. 300.000 žrtev nacistov v Chelmu MOSKVA, 29 Po poročilu, ki ga Je danes izdala poljska organizacija za informacije pri lublinskcm odboru, so Nemci umorili v taborišču Chelmo v okraju Kdo okrog 300.000 ljudi. (NNU) Bolgarski poslanik izročil poverilnice Danes ob 11 uri dopoldne-je v narodni skupščini bolgarski izredni poslanik in opolnomočeni minister Pe-t-.riTodorov izročil svoje akreditive namestnikom Jugoslavije v prisotnosti namestnika ministra za zunanje zadeve podpredsednika Edvarda Kardelja. Po predaji poverilnih pisem namestniku Dr. Mandiču je poslanik imel nagovor, v katerem je rekel nied drugim: «Moja naloga je izredno olajšana zaradi dejstva, da naši r.arodl želijo živeti v medsebojni slogi in da, povezani z junaškimi činj svojih najboljših sinov v skupni borbi preli sovražniku slovanstva, še bolj utrdijo že obstoječe bratstvo.* Na njegove besede je odgovoril namestnik Dr. Mandio. (Tanjug) Ob obletnici zverinskega napada krvoločnih banditov na Gabrovko Predvčerajšnjim, dne 28. maja 1945 leta s* j« vršila v Gfabrovici prva proslava v svobodi. Ta proslava je bila obenem tudi spomin na vse žrtve, ki jih je utrpela Gabro-vtca v teku nože težke Štiriletne borbe. Na tej svečanosti so se spomnili vaščani vseh tistih, ki so bili zverinsko pobiti o priliki požiga te lepe istrske vasi. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se v srediAču požgane vasi začeli zbirati Gabrovčani in vaščani iz vseh okoliških vasi. Sonce je ogrevalo zemljo s svojimi toplimi žarki, krasko skalovje se je lesketalo nad vasjo. Požgane hiše zavite v zelenem bršljanu so pričale o grozodejstvih okupatorja. Ta dan ni bil več dan skrbi, ni bil več dan strahu za vaščane, bil je dan veselja- Ze od zgodnjih jutranjih ur so med stenami porušenih hiš odmevale rodoljubne slovenske in italijanske pesmi- Mladina, ki je pred letom dni v trpljenju skupno s svojimi vaščani stiskala zobe in pesti pred podlo izdajalsko požigalsko bando, je tudi danes skupno z njimi slavila svoj praznik. Proslava zmage in veselja Na dvorišču med dvema požganima hišama je bil postavljen preprost oder iz lesenih, desk. Bil je lepo okrašen z venci, spletenimi iz smrekovih vejic. Na zelenem polju smrečja je izpod najvišjega venca visela slika maršala Jugoslavije tovariša Tita. Na drugih venoih 'in na stenah porušenih hiš so viseli napisi: »Živel tovariš Tito!, Živel tovariš Stalin!, Zive-li veliki zavezniki, Živelo bratstvo jugoslovanskih narodov!* in drugi. Ljudje so ob toplih sončnih žarkih stali zbrani pred odrom, ko je mladinski pevski zbor iz Gabrovice zapel narodno himno. Nato je tovarišica Vesna otvorila svečanost- Pozdravila je številno množico udeležencev in . s kratkimi besedami predo-čila, kakšno Je bilo trpljenje Gabrovčanov v borbi za svobodo, kakšno je bilo delo vaščanov po zverinskem zločinu okupatorja 28. maja 1944. leta, kako ogromno jo bilo veselje prebivalcev o priliki osvoboditve- Svoj govor je zaključila z besedami: «Ta proslava naj bo proslava zmage in veselja, naj bo spomenica vseh žrtev 28. maja 1944, naj bo v našem iiviljenju napotilo v trdo delo za obnovo porušene Gabrovice, za obnovo naše preljublje-ne domovine!*. Za tovarišico Vesno so govorili tov. Miklavž, zastopnik II. brigade KNOJ-a, tovarišica Jurka, članica ONOO Trst, tovarišica Morana, članica MOOF-Trst, tovariš Škerlj v imenu italijanskih in slovenskih antifašistov Trsta, tovariš Dušan v imenu tržaške ZSM, tovarišica Zorka v Imenu tržaških pionirjev, tovarišici Mena in Stana v Imenu pionirjev Gabrovice, tovariš politkomisar transportne čete IX. udarne divizije, tovariš Dimitrovič Djuro, poročnik, politkomisar transportne čete II- Dalmatinske proletarske brigade. Vsi so poudarili važnost današnjega trenutka, ko Je treba zbrati vse sile za čimprejšnjo obnovo porušene domovine. Poudarili so vsi tudi važnost bratstva in enotnosti med vsemi narodi Jugoslavije, poudarili, da se mora vojno bratstvo pretvoriti v trajno neraz-družljivo bratstvo. Med drugim Je bilo povedano tudi to, da se borba proti fašistom še ni zaključila, da s* bo nadaljevala borba proti vsakemu Izrodku, ki bi hotel upro-pastlbi sadove, krvave štiriletne borbe proti okupatorju. Tovariš Dimitrovič je ob zaključku govora dejal: »Komunistična partija, ki Je pokrentla osvobodilno gibanje In nas uspešno vodila iz zmage v zmago, na bo znala tudi v sedanjih trenutkih voditi, bo znala zastopati narodne interese v borbi proff vsem, ki še danes skušajo uničiti pridobitve, za katere so padali paši borci*. Vaščani so vse te besede navdušeno podobravali. Ovacije in vzkliki so si sledili nepretrgoma. Govorom so sledile deklamacije pionirjev in pionirk iz Gabrovice in Trsta. Mladinke iz Gabrovlc bo za zaključek zapele slovensko narodno himno- »Naj živi gabrovska zadruga!“ Na enem vencu preprostega o-dra, kjer se Je vršila svečanost, je visel napis: »Naj živi gabrovška zadruga!* Vprašal sem vaščana, kakšna zadruga Je tu mišljena. Odgovoril mi Je: »Dno 28. maja 1944. leta J« prišlo v našo vas 1200 vojakov, po večini fašistov in belogardistov. Ker smo bili pošteni in svobodoljubni so nam požgali vso vas, odpeljali vso živino, pokradli vse, kar Jim Je prišlo v roke. Ker smo bili znani še od 1925. leta dalje kot protifašistični borci, so odpeljan skoraj vse odrasle moške v internacijo. Ker nismo nikoli imeli fašističnih organizacij in ker smo pomagali partizanom, so pobili 19 vaščanov, 18 pa jih Je izginilo in še danes ne vemo zanje*. Možakar je govoril počasi. Njegov obraz je btl resen, ni imel solz v očeh toda ustnice so pričale, da so te besede težke, da so te številke samo trda obsodba fašističnega zatiralca. Po kratkem molku je nadaljeval: »Bili smo revni, bili smo brez strehe, brez kruha in brez vsakega kmečkega orodja. Bolelo nas je srce, ko je moralo mnogo vaščanov v internacijo, ko je moralo mnogo, otrok živeti brez mater in očetov, ko 'je mnogo ljudi gladovalo. Premišljali in razmišljali smo, kako rešiti to veliko uprašanje. Sklenili smo ustanoviti vaško zadrugo in 12. junija 1944 smo ze imeli prvi sestanek, na katerem smo izvolili zastopnici in voditeljici tovarišici Berto in Angelo. Zadrugo smo ustanovili popolnoma na lastno podubo in že na prvem sestanku sklenili pomagati vsem pogorelcem in revežem. Možakar, ki je sam brez Strehe, se j: obrnil proti požganim hišam in dejal: «Vse te ruševine so bile nekdaj bogate hiše, so preživljale nekdaj veliko'število partizanov. Sedaj je naše bogastvo samo sadje. Samo delo in to pošteno ter uztrajno delo nas lahko reši iz tako obupnega stanja. In prav zato smo sklenili pomagati drug drugemu, ustanoviti vaško zadrugo. In res. Samo naša zadruga nas je rešila propast. in nam dala možnost, da smo iz ruševin črpali pripomočke za naše hrabre partizane. Bil je ponosen na vaško zadrugo, bil je ponosen na svoje delo in še bolj ponosno je rekel: Pri nas vsak do dela po svojih zmožnostih, vsi si pomagamo med seboj. Ker imamo v vasi samo šest pišk, dajemo Jajca potrebnim. Ker imamo samo trinajst krav s šestdesetimi litri mleka, dajemo četrt litra vsakemu odraslemu, pol litra otrokom do petnajstega leta, po potrebi bolnikom in onemoglim. Izkušnje nam dajejo zagotovilo, da odslej ne bomo več lačni, da bomo odslej dostojno živeli, da bodo naši potomci čutili največjo ljubezen do dela, da bo vse drugače, ker samo tako si lahko zamišljamo obnovo naše vasi. Re zmišljal seni sam pri sebi, ko j ib mi približa ženska in mi ponudi črešnjt. z besedami; »Tovariš, vzemi kar tl morem dati!* Presenetilo me je in razumel sem, da Je tudi ona pogorelka. Bila je vesela, kakor da bi bila najbogatejša v vasi. Na vprašanje mi Je odgovorila: »Bila sem vedno reva, devet nas je v družini in Nemci so nam požgali še revno barako in pokradli vse, kar smo imeli. Sedaj imam le to, kar Imam na sebi. Toda nič zato, čutim se' srečno. Delam in ljudje mi pomagajo z vsemi močmi, čeravno sami niso dosti premožnejši.* Zenska je govorila mirno, njen pogled Je bil ljubezniv in prepričevalen. Vzel sem ponudene češnje L. občudoval šlrokogrudnost in veličino teh revnih Iji^di. Zdelo se mi je, kakor da sem med brati, med starimi prijatelji. »Vzemi, kar ti morem datl!“ Govoril sem še z drugimi, med njimi z duhovnikom. »Bil sem vedno svobodoljuben človek!* mi je dejal. Na moje uprašanje, kaj misli o vaški zadrugi, mi je odgovoril: «Ta vaška zadruga je napravila to,, kar ne bi mogel napraviti nihče drugi. Zdi se mi, da so Gabrovčani vedno bolj s-. :i ljudje, Kar so bile njihove sanje pred štirimi leti, se je danes uresničilo. Prišla je svoboda, prišel o. čas, ko je Trst končno svoboden, prišlo je, o čem' ■ smo razmišljali še kot študenti.* In res. Vse je bilo veselo, vse jo pelo in vzklikalo. Mladina je bila posebno aktivna in ponosna. Tovarišica Vesna je izjavila smeio: »Naj bo Gabrovica simbol trpinčene Istre, naj bo Gabrovica simbol vseh požganih- domov, naj bo ga-hrovška zadruga kot prva zadruga take vrste zgled vsem revnim vasem Istre, Primorske in Slovenije na poti k obnovi naših preljublje-nih vasi.* raciji stoji med ostalim: »Vzpostavitev reda v Evropi in ponovna izgradnja narodnega in gospodarskega življenja se mora doseči s takim procesom, ki bo omogočil osvobojenim narodom uničiti poslednje sledove nacizma in fašizma in ustvariti demokratske institucije po svoji lastni izbiri.* (Tanjug) Junaška partizanska mati Gabrovica pa ni samo požgana, ni samo ogromno trpela, Gabrovica ima tudi zglčdne matere. Srečal sem tovarišico Skapinovo1 Ivano, ki ima že preko 50 let. Povedala mi Je tole: »Januarja 4n februarja meseca 1943. leta sem dala Titu v vojsko dva sina in dve hčerke. 3. marca 1943. leta so mi Nemci ubili moža. Naslednjega dne pa sem sama šla v partizane in se borila kot borka v Pivški četi Brkinskega bataljona. Bila sem vesela, ker sem vedela, da Je to vse za Tita in za novo Jugoslavijo!* In res ponosna je bila in nič manj ponosno mi ni povedala sledeč«!: šPadli so mi vsi štirje. Za tri sem zvedela naenkrat, za četrtega sem pa želela, da bi ostal živ, toda samo za -»trenutek. Samo za trenutek, ker se mi je ta žejja zazdela preveč egoistična in mi egotzma nočemo. Padel mi je še četrti,, toda nič zato. Zavedam se stuno ene stvari in sicer te. da sem dala sinove v borbi za boljše življenje, v borbi za to lepo svobodo!* Mati-partizanka mi je o tem govorila brez solz, a jaz... a Jaz sem postal zamišljen. Lahko amo ponosni na take matere. V popoldanskih urah se je množica začela razhajati. Slovenski in jugoslovanske zastave so vihrale na čelu povork mladih in starih, ki so s pesmijo odhajali na srvoje domove. Za odhod proti Trstu je bil pripravljen tudi tovorni avto, ki so ga dali' proletarci na razpolago mladini IV. sektorja. Končno smo bili na poti. Avto je drvel po asfaltirani cesti proti Trstu; tržaška mladina Je vesela in zadovoljna prepevala. »Živel Tito, živelo bratstvo narodov jugoslovanskih narodov, živel avtonomni Trst, živela Gloventu antifasclsta italiana, živela ZSM!» so bilo parole mladincev. Ob vhodu v Trst je skupina bratsko združenih italijanskih in slovenskih mladincev ter hrabrih in junaških dalmatinskih proletarcev soglasno prepevala: «Avanti popplo...* Ponosno Je veter odnašal odmev pesmi iz ponosnih src na sinje Jadransko morje. Hitlerjevski gauleiterji gospodarijo na Koroškem BEOGRAD, 29 »Borba* objavlja pod gornjim naslovom uvodnik, v katerem pravi v zvezi z zadnjimi dogodki v Celovcu, da so pritegnili nase pozornost vse demokratične javnosti. V članku podaja zgodovino muče-cilštva naših bratov na Koroškem in poudarja dejstvo, da živi samo v Južnem delu Koroške okrog eto-tlsoč Slovencev, ki so se stoletja upirali germanskemu prittsku in se ohranili kot strnjeno naseljena celota. Nato opisuje razmere na Koroškem po katastrofi Jugoslavije v aprilu 1941, ko Je prevzel posle koroškega gaulelterja zlovešči Rainer, ki je odgovoren za življenja in trpljenje tisočev Slovencev, mučenih V koncentracijskem taborišču v Begunjah, postreljenih in obešenih slovenskih talcev in požganih gorenjskih vasi. Zlom hitlerjevske Nemčije Je pomenil za koroške Slovence osvoboditev, ki jih je našla tesno ob strani njihovih slovenskih bratov. V enaki meri so, poediavtll svobodo tudi pripadniki avstrijska manjšine v slovenskem delu Koroške in še posebej v glavnem mestu Celovcu. Toda v Celovcu je ostala še nacistična vlada in to vlado podpira zavezniška vojska. Ker bi prisotnost jugoslovanskih čet motila nastanjenje uglednih ujetnikov kot so kolone izdajalcev, kvlslingovcev, četnikov, rupnikovcev, ustašev in Rainerja, je bilo na Koroškom zahtevano, da se naše čete umaknejo iz te pokrajine. Medtem ko so mase angloameriških avio-nov 'V nizkem poletu kontrolirale umik Jugoslovanskih čet, ki so v smislu doseženega sporazuma zapuščale Koroško, Je pokrajinska vlada na Koroškem pristopila k svoji glavni nalogi, da kaznuje pod zaščito zavezniškega orožja koroške Slovence z njihovo sodelovanje v narodno osvobodilni borbi proti skupnemu sovražniku vseh združenih narodov. Slovenski organi oblasti so bili razpuščeni in »pet Je prišlo do Izraza grobo nasilje nad slovenskim prebivalstvom in spregovorilo na stari hitlerjevski način. Enostavno se proglašajo vsi Slovenci na Koroškem za partizane, in ker mora Jugoslovanska Armada po sporazumu zapustiti Koroško, se tudi množestveno preganjanje vsega moškega prebivalstva vrši po sporazumu. Na liniji teh zahrbtnih načrtov Je tudi aretacija slovenskih političnih funkcionarjev v Celovcu. Ob zaključku se postavlja vprašanje, kakšno zvezo Ima podpiranje Ratnerjeve pokrajinske vlade na Koroškem in njenega stremljenja, da uniči tudi zadnje sledove slovenstva na Koroškem, s deklaracijo Krimske konference, V tej dckla- II T- "OGRAD, 29 Javljajo iz okolic; Pulja, da je več lcof 2.500 meščanov VoJiijmu demon-triralo proli nroVoksiorska ponovljeni izjavi o Trstu. Demonstrantom so govorili Francesc« Delfi in Ertie3t Delkare. Ljudstvo je vzklikalo Titu. Novi Jugoslaviji in rdinstvu in br.il-stvu Italjanov in Jugosovanov. Po zaključku zborovanja so prebivalci Vodnjaiia poslali brzojsvne V,*dr!IV0 maršalu Titu in predsedniku federalno Hrvatske vlade dr. Vladimirju Bakariču. (Radio Beograd) Obnova stanovanjskih poslopij v Sovjetski Zvezi MOSKVA, 29 Poleg obsežnega programa Javnih del, ki so v teku v vseh mestih osvobojenih od Nemcev, dobro napreduje gradnja enodružinskih hišic za katero Je vlada odobrila kredit nekaj milji nov rubljev. Vsah državljan, ki si želi zase zgraditi hišo prejme tisoč rubljev posojila, ki ga mora odplačati v sedmih letih. Sovjetski arhitekti so izdelali ducate načrtov dvo in tro-sobnih hišic za delavce, uradnike in kmete. Sedaj Je v gradnji 46.000 takih hišic v osvobojenih sovjetskih mestih. Vlada podpira one, ki sami grade ne samo z denarjem, temveč tudi z gradbenim materja-lom-gradbenim lesom, opeko in strešnim materialom. V Beli Rusiji so sedaj izgradili veliko tovarno za obdelavo gradbenega lesa, ki bodo letno proizvajale poleg gr;dbenega ma-terjala sestavne delo za 3.000 gotovih hiš. (Tass) Tržaška delegacija pri Titu Ob priliki današnje se„e Mestne konzulte, ki je obravnavala odlok o poslovanju civilnih ljudskih sodišč, konci-liatur za poravnavo manjših sporov ter posebnih sodišč za stanovanjske spore je bilo odposlanih tudi pet predstavnikov vseh slojev mesta Trst k maršalu Titu. Konsulta jim je z viharnimi vzklikanji naročila pozdrave maršalu. Ne pozabimo... Vsak dan se vračajo. Po tržaških ulicah jih vidiš - razcapan, izmučenih obrazov. Iz Nemčije prihajajo. Iz zaporov, ječ in mučilnic, ali prisilnega dela in iz koncentracijskih taborišč. Mnogo Jih je, toda. groza te prešine ob misli, koliko je takih, ki jih ni msd njimi in jih nikdar več ne bo... Veliko število so jih tudi pridržali v zavezniških taboriščih, pa sc zaenkrat na morejo vrniti, ker jim to zavezniške oblasti ovirajo. Mednarodni Rdeči križ tukaj presoja položaj po poročilih reakcionarnih italijanskih agencij in njihove 'fašistične laž-njive gonje. Naši ljudje prihajajo sestradani in polni hreipenenja po domu do Trevlsa, tam jih pa zadržujejo in jim natvezajo, da teče v Trstu kri v potokih in da dobivajo vtis, da »e tu kar spotikamo ob mrliče. Svojci doma pa čakajo z bojaznijo v srcu — je še mčd živimi?... Premnogo jih ja, ki jih jo požrla krvava zemlja tretjega Reicha. Po tržaškjlh ulicah jih vidiš, razcapane in izmučenih obrazev, z grozo v očeh, neizbrisno grozo, ki je nič ne bo moglo več iztrgati iz ranjene duše. Naše ljudske oblasti skrbijo za povratek teh izgnancev in mučenikov v domovino. V Trstu Je poseben urad, ki sc briga samo zanje. Vrnil se je Gigl Kodermac. Njegova družina izvira iz slovenske Benečije. Sam je doma v Podgori pri Gorici. «Kako je bilo, Gigi?* so ga vprašali? «Cin» so me takrat prignali na kvesturo, eo me pričeli pretepati kot psa. Obdclevali so nas s pestmi po obraiu in s svojimi pruskimi, skvadrističnimi in ustašklml škornji po vsem telesu. Meni so kmalu razbili nos, da Je iz njega začela teči kri. Nato sem moral lizati svojo lastno kri s tal, ko pa je le tekla vse bolj in bolj in jo je bilo na podu vedno več, so me z brco sunili k umivalniku, da si operem obraz. J', mano ujeti tovariš pa Je moral nato polizati s tal vso mojo kri, suvali so ga z glavo ob tla, da je bi! ves podplut in krvav po obrazu. Sledila je običajna celica lakote 1:: mučenja, zloglasni bunker, potem pa so nas nekega lepega dne določili za streljanje. Pognali so nas z brzostrelkami s' trdega lesenega ležišča in nas privedli v Trst. Čakali smo smrti. Potem pa so verjetno potrebovali delavce, ker so nas nekega dne odpeljali — ne na morišče, ampak v Nemčijo. Sledila Je lakota in priganjanje k delu, noč in dan v negotovosti, kaj se dogaja od zunaj. Le po pomanjkanju materiala in neredu v obratu se je dalo nekoliko sklepati, da s; bliža osvoboditev. Nismo smeli niti pisati domačim — le enkrat v šestih mesecih — po naredbl. Ko so prišli zavezniki, so razorožili naše paznike — krvnike, nas pa so držali dalje v koncentracijskih taboriščih. Sicer le začasno, toda moj tovariš in Jaz sva izkoristila nered prvih dni in se odpravila sama peš domov, Več kot 350 km peš. Nekaj malega pa z vozili, kakor smo pač naleteli. Nihče nam ni pomagal, zadnja oblačila smo prodajali, da bi se lahko najedli. — Toda glavno, da smo zdaj doma. Tu Je svoboda, tu st naši, ki se brigajo za nas. Prvič nam domovina ni več mačeha. Ko smo zagledali zastave svobode po mestih, ko smo videli demokra tičite urade naših ljudskih oblasti v palačah, kjer se je prej oblastno bohotil tiran, ko smo po vsem preživetem kaosu na potu videli red In mir, veselo vrvenje vedrih ljudi v Trstu, tedaj so nam je zazdelo ds. tudi naše trpljenje ni bilo zaman. Slučajno smo jo mahnili mi mo Koronoje. Nehote ms Je prošl-nila groza tistih dni, ko sem tukaj čakal na smrt- Lt tedaj sem čutil, d,-., nikoli ne bo več tisto kakor prej ir da nič ne bo moglo izbrisati spominov na preteklost. Koroneja se mi je zdela kot s krvjo oškropljeno svarilo: Ne pozabimo!* Čestitke maršalu Titu za rojstni dan BEOGRAD, 29 Ob priliki svojega rojstnega dne, je maršal Tito prejel brzojavko od predsednika bolgarska vlade Kimona Georgijeva, v katerem mu ta želi ves uspeh v njegovih prizadevanjih, d i vodi državo v svobodi in v blagostanju. Akademik Deriat in je zaželel maršalu Titu in preko njega vsem jugo-sVvanskim narodom vso srečo. Poleg tega je dobil maršal Tito brzojavno čestitke od bolgarskega opolnomočenega ministra pri jugoslovanski vladi Pttra TodorovR, bolgarskega ministra vojske polkovnika Damjana Velčeva, od predstavnika vrhovnega zavezniškega komandanta pri jugoslovenskem generalnem štabu, letalskega vice-maršala L.e-a Arturja, od ministra pošte, telegrafa in telefona pri zvezni vladi Dr. Dnga Marušiča in drugih ugled-t. h osebnosti. (Tanjug) Kako ilvi sovjetski delavec KUJBISEV, 29 Sindikalni odbčr delavcev volike-gi sovjetskega obrata, ki nosi ime po Frunze-Ju, je namenil dva miljena rubljev za kulturne in materjilne potrebe delavcev. Denar Je bil porabljen za stanovanjska poslopja, trgovine in zdravstvene ustanove za delavce. Sedaj obrat gradi hiše katerih skupna površina bo znašala 12.000 kvadratnih metrov. Dvesto delavcev Je prejelo kredite na dolgoročna odplačila da si bodo mogli postaviti svoje lastne hišice. Gradi se klub->ki dom za tisoč ljudi In 4 kinematografi. Deset tisoč knjig Je bilo nabavljenih za biblioteko. Sanatorji ln okrevališči so bila odorta na obrežjih Volge, kjer bo 4.000 delavcev, inže-njerjev ln tehnikov lahko prebilo svoje poletne počitnice. Razen tega so bili zgrajeni sanatoriji in taborišče za 2.000 otrok. Se tega leta bo otvorjena postaja za vodne športe. (Tass) Osvobojeni sovjetski ujetniki v Beogradu BEOGRAD, 29 »Borba* poroča, du je skupina sovjetskih vojnih ujetnikov, ki Jih Je osvobodila jugoslovanska armada od fašističnega ujetništva, prispel* v Bt ograd. Članek popisuje grozno trpljenje sovjetskega ljudstva v nemških ‘ i ustašklh taboriščih. (Tass) • * • Istočasno, ko Je bil prijet bivši gauleiter Gdanske, so bili ujeti v Hamburgu: poveljnik brigado SS Ballauf, generalmajor nekoga oddelka saperjev HIHart, ganeralnl-poroč-rdk Velth ln generalnl-poročnlk Hue-nermann. Zadnji Je bil elan genornl-nega štaba maršala Kettela in je poveljeval vojaški poliolji. Generalom je bilo dovoljeno ponesli s seboj vsa-k< mu po d\ i 1: 'Včk.i. (N\P) Trst je danes vprašanje, ki je zainteresiralo ves svet. Časopisi vsega sveta pišejo o Trstu, radio dan za dnem poroča o Trstu, vrše se konference, na katerih sklepajo poklicani in nepoklicani ljudje o Tršlu, o našem oknu v svet. Tudi naši časopisi pišejo, tudi naš radio govori o Trstu. Pišejo in branijo pravice borcev za pravico, borcev zmagovalcev. Toda jedro pisanja o Trstu ni suho polemiziranje, ni samo sklicevanje na pravice, na življenjsko nujnost, ki nam jo Trst predstavlja. Ne opirajo se samo na gigantski napor in žrtve, ki jih je dal Trst (da o drugih mestih in pokrajinah niti ne govorimo) iz vrst italijanskih in slovenskih množic! Ne pišejo samo o borbi, ki jo je pričelo in kasneje zmagovito zaključilo skupaj z Jugoslovansko armado tržaško prebivalstvo, že dva dni pred prihodom Jugoslovanske armade v predmestju in mestu Trst. Ne pišejo o tem krvavem plebiscitu tržaškega prebivalstva. Tudi se ne sklicujejo samo na pravice, ki Jih uživajo italijanske množice Trsta in Primorja in ki so vsemu svetu znane po svoji globoki demokratičnosti! Prav tako tudi ne prikazujejo samo našo armado — kot armado zmagovalko, ki uživa skupno z zavezniki iste pravice! Ne! Naši časopisi, naš radio — glasniki ljudstva, — glasmki ljudske volje, — povedo mnogo več! Povedo nam o delu v Trstu, o delu v Primorju, kjer ponekod prevladuje italijanski živelj, na kar se fašisti s svojimi šovinističnimi gesli toliko opirajo. Povedo nam o pripravljenosti delavskih množic za delo — za obnovo. Ko čitamo časopise, nam vstajajo pred očmi tovarne, ladjedelnice, delavnice, ki so začele zopet obratovati. Iz povečanega tempa — iz povečane produkcije — iz zadovoljstva In pisem delavskih množic, ki stoje vse dni za stroji in stružijo, pilijo, vrtajo, ali vihte krampe, ali opravljajo pisarniška dela, spoznaš, pravzaprav moraš spoznati ob tako prepričljivih dokazih, oblasti je dejstvo značilno za energično borbo naše oblasti, ki je odkrila glavni del organizacije, katero ni mogla odkriti ne italijanska ne nemška okupacijska oblast. Voditelj bande, ki je moral bežati pred takratno oblastjo že iz Milana, je hotel izkoristiti novi položaj in je zaradi tega k «rčdnim» članom organizacije pritegnil še nove. V osvobodilnih bojih in po osvoboditvi Trsta se je organizacija oblekla v uniforme Jugoslovanske Armade ln si nadela rdeče zvezdo na titovke. Tako preoblečena je hodila po raznih bankah, trgovinah, privatnih stanovanjih itd. ter pod krinko naše oblasti vršila rekvlzi-cije, prisilne odkupe i. dr. Ko je dobila naša oblast prve prijave o ropih te organizacije; sc je energično vrgla na delo in že v nekaj dneh žela prvi uspehe. Molle z naše strani torej nikakor r.1 pomenil naše nemoči. Nasprotno: molčali smo zaradi tega da no bi bila organizacija s tem obveščena in bi se pravočasno umaknila. Okoli 10. in 15. t. m. so so postavili naši varnostni organi, ki so bando nadzorovali in sledili slehernemu koraku vsakega posameznika organizacije. Ko je bila razvidna V3a mreža kriminalcev, jih je naša oblast aretirala, Jih dela pod ključ in jih sedaj zaslišuje. Pri prvih zasliševanjih se je ugotovilo, da so bili v bandi poleg poklicnih kriminalcev tudi fašisti, teroristi ter okupatorji Jugoslavije, k'1 so se hoteli vriniti v naše vrste (tudi ti so bili preoblečeni v partizane in so nosili naše rdeče zvezde), se izogniti roki pravice in obenem vohuniti za sovražne sile - reakcijo. Med njimi sta dva fašista, ki sta bila člana X. MAS, tretji je bil član fašistične stranke že od leta 1924. Četrti je bit v okupacijski vojski fašistične Italije na Hrvatskem. Po zlomu Italije se je vrnil v Tret ter stopil v pomožno tajno policijo, kjer je postal brigadir. S tem korakom je bila razkrinkana in zaprta organizacija kriminalcev in reakcionarnih elementov, k' so hoteli ljudstvu materialno in politično škodovati, ki so hoteli po navodilih reakcije v Trstu in izven njega rušiti ugled njčgove prvo ljudske oblasti. Ker se zasliševanje še nadaljuje, ne navajamo imen zlikovcev, .‘•'ari-h pa bomo to, čim nam bo mogoče. Mladinski dom v IV. okraja Italijanska in slovenska mladina v IV. okraju našega mesta je po osvoboditvi Trsta začela vneto razvijati svoje delovanje. Prej majhne skupine mladincev, ki so pod nemško okupacijo Širile letake in vršile sabotažne akcije, so se sedaj razširile z novimi množicami mladine, ki aktivno sodeluje v protifašističnem mladinsken gibanju. Tako je sedaj v tem okraju organizirano v Zvezi slovenske mladine okrog 300 mladink in mladincev, v Gioventu italiana antifascista pa preko 200. Vsa ta mladina je že pred nekaj časa začela skupno urejevati svoj mladinski dom. Sklenila je, da bo uredila prostore, ki so bili nekdaj last italijanske fašistične organizacije «Gill». Italijanski in slovenski mladinci tega okraja prihajajo sedaj skupno na delo pri domu-Popravljajo del zgradbe, ki je, bil poškodovan pri bombardiranju, čistijo prostore, dvorano so že okrasili. Tu imajo mladinci na razpolago veliko dvorano za tisoč ljudi, v kateri že vsako nedeljo prirejajo skupne mitinge in prireditve. Na teh prireditvah nastopata dva mladinska orkestra, v katerih igra skupno deset do dvanajst mladincev. .Mladinci nestrpno čakajo, kdaj se bodo tiskale naše pesmarice, da bi se naučili partizanskih, borbenih in slovenskih narodnih pesmi. Organiziran Je bil tudi pevski zbor in je posebej skupina 8 mladink, ki recitirajo. Prostori mladinskega doma obsegajo razen dvorane še štiri večje sobe v pritličju In dve veliki v prvem nadstropju. V teh sobah si bodo mladinci uredili prostore za igranje biljarda; plng-ponga in drugih iger ter knjižnico. Pripravili so že mizo za plng-pong, za knjižnico pa so kljub težavam pri nabiraniu zbrali že preko sto knjig. Zraven doma je prostrano dvorišče, na katerem je urejeno igrišče za košarko. Na tem igrišču imajo svoje vaje tudi pionirji, ki jih je samo med Slovenci organiziranih preko 80. Ti pionirji so že za časa nemške okupacije obiskovali slovensko šolo, ki Je bila organizirana v več tečajih po manjših skupinah. Tako dela mladina IV, okraja. Italijanska in slovenska mladina, ki so ju fašistični režimi hoteli ločili in napraviti med njima Jez naržnje, delata sedaj skupnd. Skupno se zbirata na mitingih in proslavah, skupno urejata svoj mladinski dom. Trošarine, davki in takse Okrožni NOO za Tržaško Okrožje opozafja prebivalstvo okrajev: Postojna, II. Bistrica, Sežana, Ko-zina-Herpelje, Koper, Piran, Milje-Dolina, Nabrežipa-Devin, Tržič, da •se pobirajo do nove edredbe trošarine na vino, meso, žganje in sadje kakor tudi davek, ki je provizorično porazdeljen med prebivalce. Dalje so pobirajo trošarino kakor tudi vsi cstali davki m takse, ki so bili do sedaj v veljavi, v mestih Tržič, Milje, Koper, Izola in Piran. Vsi uvozniki in proizvajalci obdavčenih predmetov so/ zato obvezani plačati po veljavni t arifl in izpohnjevali vse običaje predpise, da se izognejo zakonskim posledicam. Okrožni Narodno-Osvobo-dilni Odbor za Tržaško okrožje. Vokalni koncert Kulturna ekipa I. proletarske divizije priredi dne 30. t. m. ob 19. vr' v gledališču Rossetti vokalni koncert in Klopčičevo dramo: Mati. Vstopnice se dobijo pri Mestnem in Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru. i Trgovcem Da se prepreči vsak mogoči nakup blaga prj mostnih trgovskih tvrdkah z nepravilnimi in nepopolnimi boni, se pojasnuje, da je sleherni nakup blokiranega blaga mogoč samo s predpisanim pooblastilom, izdanim od ed'ho-le merodajnega odseka za trgovino in oskrbo Osvobodilnega Sveta za mesto Trst. — Gospodarska komisija 2a Trst, Pojasnilo V dopolnilo k objavi o prijavi grsdbenega materiala in strojev z dne 26. t. m. obveščamo vse prizadete, ki bivajo na ozemlju mesta Trsta, da naj oddajo omenjene p ;n3B v Mestnem gradbenem uradu (Ufč-cio Tecnico Municipale), Via degli Squadristi 5, Ilndstrp. Odsek za gradnje pri Predsedstvu PNOO za Slovensko Primorje. Sovjetski kmetje svoji ni MOSKVA, 29 Po zmagi, Je neki holhoz v dolini Volga poslal pismo narodnemu Junaku SSSR maršalu Zukovu v katerem ga prosi, da bi sc smel imenovati po njem. V pismu kmetjs poročajo maršalu o bogati žetvi med vojno, Njih prispevek k zalogam Rdeča Armade je znašal več sto centov žita. Ko je maršal Georglj Zukov sprejel pismo, jo tskoj brzojavil kmetom svoj pristanek in jim želel novih 'uspehov v miru. (Tassi JTZ KHAJ1KV Prva konferenca goriških Italijanov V nedeljo se je vršila v dvorani Ljudskega doma v Gorici prva konferenca množičnih organizacij italijanskih predelov Goriškega okrožja. Prisostvovali so ji člani Mestnega odbora OF za Gorico in zastopniki vseh italijanskih organizacij. Posebno številno je bilo zastopano delavstvo. Konferenci je predsedoval tov. Furlan. Politični referat je podala tovarišica Vižentin Nežica, ki se je v njem bavila s problemi Slovenskega Primorja. Dejala je, da sta se maršal Tito in feldmaršal Ale-xar.der dogovorila, da bodo zavezniki spoštovali nastali položaj v naših krajih. Poudarila je bratsko sodelovanje italijanskega in slovenskega življa ter junaško borbo ga-ribaldincev ob boku jugoslovanskih partizanov. Referat je zaključila s pozivom v boj za popolno uničenje preostankov fašizma in za obnovo porušene domovine. Referatu je sledila živahna debata, nato pa je spregovoril zastopnik italijanske protifašistične mladine, ki je bil V času borb politkomisar garibaldincev. Pojasnil je, da so z veliko večino pri glasovanju odločili priključitev garibaldincev k 9. Korpusu J. A. S tem so izglasovali tudi pristop k federativni demokratični Jugoslaviji. Sledil je govor tov. Gasperinja iz Gradiške, ki je v jasni luči prikazal laž reakcionarne propagande, ki govori .o nekakšnem preganjanju Italijanov v Slovenskem Primorju. OX/ zaključku konference so bile poslane pozdravne brzojavske maršalu Titu in Pokrajinskemu Narodno Osvobodilnemu Odboru za Slovensko Primorje. Na konferenco je prišlo večkrat d<- spontanih in istrenih manifestacij italijansko-slovenskega bratstva. Cirkufarnl čeki In okupatorske valute V Slovenskem Primorju je dovoljen obtok cirkulamih čekov na določen znesek, izdanih do 28. aprila 1945. od denarnih zavodov, ki imajo svoj sedež v Slovenskem Primorju. Isto velja tudi za cirkular-ne čeke na določen znesek, izdane od zavodov, ki nimajo sedeža v Slovenskem Primorju, imajo tu podružnico za zakonito izplačevahje. Cirkulami čeki, ki so bili izdani po 28. aprilu t. 1., so do nadaljnjega ukinženi. Ukinjena je tudi zamenjava tuje Valute, kuhe, RM, FRS, Rupnikove lire, Nedičevih dinarjev itd. Sporazumno s kommisarji raznih bank goričkega teritorija je ukre-njeno, dh morajo stranke vsa nakazila, vse prošnje za dviganje denarja predložiti v dveh izvodih s potrebnimi dokumenti naravnost prizadetim bankam, ki bodo sporazumno s finančnim odsekom po uvidevnosti izplačale zneske. Ne izdajajOi se nikakršna posojila, pač pa se nadaljuje nabiranje hranilnih vlog na račun denarnega zavoda. Goriška mladina si je svoj dom v polni meri zaslužila, saj je bila prav mladina faktor, ki je prvi pričel z delom za osvoboditev Slovenskega Primorja. Prva je bila na delu in prva v borbi. Ni se u-strašila ne mraza ne naporov, kajti vedela je, da mora napočiti dan, ko bo lahko dejala: «Svobodni smo!». O priliki otvoritve »Mladinskega doma* so priredile mladinke iz mesta in okolice miting, na katerega so bili povabljeni tudi zastopniki naše oblasti. Prireditev je otvorila tov. Zorka, članica Okrožnega odbora ZSM za Gorico. Mladinke so zapele našo himno, nakar je tov. Zorka pozdravila zastopnike naše vojske, mladince in ostale goste. Podala je v nekaj točkah naloge in dolžnosti naše mladine. Govoru so sledile deklamacije, pesmi in igre, ki jih je pripravila goriška mladina za svoj praznik. V proslavo otvoritve »Mladinskega doma* ja zapel nekaj pesmi tudi zbor 11. brigade 13. divizije. Depo uspela prireditev se je zaključila s himno: «Hej, Slovani*. Goriški vodovod popravljajo Glavne dovodne cevi goriškega vodovoda, ki dovajajo mestu vodo ia rezervarjev pod Sv. goro, so o priliki zavezniških letalskih napadov mečno trpele. Tako je bil na Sol-kansi i cesti uničen glavni - od v dolžini okoli 200 m. Gorica pa je bila nfvezana edino na vodo iz rezervarjev, kar pa mestu ne zadostuje, a poleg tega ta voda tudi higiensko ni neoporečna. Nekateri deli mesta so ostali sploh brez vode. Naše oblasti so takoj začele reševati to vprašanje. Kljub raznim težavam, posebno prevoznim, kajti v Gorici nimamo rezervnih cevi, ki jih je treba pripeljuti iz Istre, bo Gorica v nekaj dneh zopet oskrbovana a zdravo vodo v zadostni množini. Dolastvo in tehnično osebje, ki sta pri teh delih zaposlena, sta pokazala posebno vnemo in požrtvovalnost pri reševanju tega, za Gorico tako perečega vprašanja. Poziv Pozivamo učitelje, učiteljice, strokovno usposobljene, upokojence in pomožno učiteljstvo, bivajoče v Goriškem okrožju, naj se vsi, ne samo on: ki so sodelovali v osvobodilni borbi, javijo najkasneje do 5, junija pri pristojnem prosvetnem odseku Okrajnega odbora. Prosvetni odsek Goriškega okrožja. Gorica ima svoj prvi mladinski dom Goriška mladina je danes po dolgih letih okupacije, dobila svoj prvt mladinski dom, ki bo postal zbirališče slovenske in italijanske mladine. V njem se bo kulturno m politično izobraževala. Konferenca učiteljstva Prosvetni odsek Goriškega okrožja vabi učiteljstvo na konferenco, ki bo 2 junija ob 9. uri v Ljudskem domu (bivši Trgovski dom). Vabljeni so vsi simpatizerji. Tolmin in Kabarid za naše internirance Poleg množičnih karantenskih postaj, ki so razpredene po vsem Slovenskem Primorju, je v Tolminu postaja, v kateri je za enkrat le 23 ljudi, prostora pa je v njej za 500. Postaja jc v starem konviktu, ki ima zeie lepo lego ob Soči. Hrana, kakor oskrba internirancev, ki se vračajo iz Nemčije, sta odlični. V Kobaridu so interniranci v lepih in snažnih barakah, v katerih bi našlo prostora 800 do 1000 ljudi. Terenske organizacije in ljudstvo gredo karantenski postaji zelo na roko in jo stalno oskrbujejo s hrano, sadjem in sočivjem. Jev geni j Petrov: Vojaški dnevnik 16 Vzgled poirtvovalnosti Na Tolminskem se je odprl u-pravno-politični tečaj z namenom, da se ljudstvo pouči o vseh perečih vprašanjih današnjega časa. Na ta tečaj je prišla tovarišica iz Kobarida. Okrajni odsek za socialno skrbstvo je pričel delovati in je ponudil 60-letni tovarišici mamici, ki ima 9 otrok, podporo. Toda stara žena, ki se zaveda današnjih nalog in dolžnosti slehernega Slovenca, je podporo in pomoč hvaležno odklonila in dejala, da je še dovolj močna za delo. Sla je na dom tovarišice iz Kobarida, ki je šla na tečaj in jo sedaj nadomešča pri vseh delih. Socialne ustanove v Idriji V Idriji je bila svoje čase Bratovska skladnica s posebnimi fondi za rudarje, delavce in nameščence. Ko je fond znašal 2.500.000 Lir, je «propadel* Italijanski fašisti pa A si s tem denarjem, ki so ga idrijski rudarji krvavo prislužili, napolnili žepe in ga odnesli v Rim. V mestu je «ubožnica», ki ima lastno zgradbo, a so zdaj v njej tiste privatne stranke, ki so jim bili ob bombardiranju porušeni domovi Ko bo Idrija obnovljena, se bo zgradbo vrnilo svojemu namenu. Prostora je v njej za 40 revežev. •»Hiralnica*, ki jo oskrbujejo sestre usmiljenke, hrani 70 onemoglih ljudi. V baraki, kjer je bila poletna kolonija, za otroke, služi sedaj kot karantenska postaja, v kateri je 60 lj^di. Zenski dežni plašč je bil izgubljen dne 6. maja v gostilni pri Zigelu na travniku v Gorici. Ge ga je kdo morda pomotoma --zel, naj ga vrne na naslov: Občina Kanal pri Gorici. Življenje sovjetskih posadk v Berlinu, Budimpešti in na Dunaju Dopisnik «Krasoaja Zvezda* se je telefenič-no razgovarjal s šefi sovjetskih posadk v Berlinu, Dunaju in Budapsšti. ya vjvašanje: «Kako vrši svojo službo sovjetska posadka?*, je generalni polkovnik Ber-žarin, junak Sovjetske Zveze, odgovoril iz Berlina: «Sovjetski garnizon v Berlinu vodi normalno življenje. - Ze takoj naslednji dan po zaključku pouličnih bojev, to je 3. maja, so bojne edinice začele z običajnim vežbacjem. Njihova dnevna zaposlitev je zelo strogo odrejena*. «Kakšne so naloge sovjetske posadke v mestu?* «Sovjetski vojaki drže straže. Vsak oficir in vojak smatra za posebno čast, da lahko straži v premaganem Berlinu. Sovjetski vojaki dobro poznajo vse zvijače sovražnika. Saboterji in njihovi pomagači najslabše vrste naletavajo na vedno večje težave pri izvrševanju svojih podlih zločinov*. «Kje je nastanjeno vojaštvo?* «V to svrho se poslužujemo nepoškodovanih mestnih poslopij. Nekatere čete stanujejo naprej v bivših vojašnicah nemških letalcev in v poslopju bivše ženijske šole. V teh skupnih bivališčih sovjetskih vojakov vlada popoln red. Povsod obstojajo Leninove dvorane in nekatere cdinice imajo že svoje klube, kjer rdečearmejci dajejo kot nepoklicni umetniki svoje predstava. V B-rlinu je bila že osnovana začasna hiša Rdeče Armade. Nahaja se v stanovanjskem bloku bivše ženijske šole poleg gradu, kjer je. bil podpisan zgodovinski akt nemške brezpogojne kapitulacije*. »Kako se ponašajo naši vojaki na berlinskih ulicah?* «Njihovo ponašanje je neoporečno. Ob prostih večerih in ob prostih dnevih dobe sovjetski vojaki in oficirji dovoljenje za obisk mesta. Poveljnik pa zahteva od vsakega vojaka, da se zunaj ponaša neopo- rečno, kot se to spodobi vojakom-zmagovaicem*. * * * Na Dunaju skušajo zadnji estan-ki nacističnih cmisarjev škodovati Rdeči Armadi in jo kompromitirati. Sovjetska posadka čuva Dunaj pred požari in je prevzela v svoje roke vso organizacijo saperjev in gasilcev. Sovjetske čete so morale napeti vse svoje sile, kajti Nemci so pri svojem umiku odnesli s seboj vso opremo saperskih in gasilskih postaj. «Kako se razvija življenje vojaških edinic?* «Popclna disciplina in red vladata med edinicami. Oficirji in vojaki vrše redne vežbe. Vojaki prebivajo skupaj v snažnih in udobnih poslopjih. Odhod, v mesto je mogoč samo s posebnim dovoljenjem*. «Kako izrabljajo vojaki svoj prosti čas?* «V prostih dnevih obiskujejo vojaki gledališča, muzeje in mestne zanimivosti. Toda kmalu se bo osredotočilo vse kulturno delo Rdeče-armcjcev v »Domu Rdeče Armade*, ki bo nameščen v krasni palači bivšega Dvornega gledališča nasproti parlamenta*. * * * General D poveljnik sovjetske posadke v Budimpešti, je dejal: «Sovjetske čete nadaljujejo v mestu z vežbanjem, ki je dobro organizirano. Proučujejo na podlagi o-gremnih izkušenj iz bojev, v katerih je vsak vojak postal izboren strokovnjak v uporabljanju strelnega orožja in v boju moža proti možu*. »Hoteli bi vedeti, kakšno delo opravljajo čete v Budimpešti?* «Naši vojaki so imeli mnogo dela s čiščenjem ulic, ki jih j? nemški osvajalec zatrpal z ruševinama. Naši vojaki so že skoraj popolnoma odstranili ruševine v Budimpešti. Meščani so polni hvale za ogromno delo naših čet in se v zgovornih besedah zala valj ujejo našim vojakom za izkazano pomoč*. »Povejte mi nekaj besed o organizaciji stražne službe v Budim- _ pešti?* »Vsak dan se vrši ob isti uri svečana menjava straže. Ob zvokih vojaške godbo se v strumnem koraku vračajo naše edinice s straže. Budimpeštanski prebivalci pozorno motrijo popolni red, dobro disciplino in neoporečno zunanjost Rdeče-armejcev*. «Kako je organizirano . kulturno življenje vojakov?* «Po enem tednu vežb in dela, lahko vidite v prostih dnevih naše oficirje in vojake v gledališčih, umetniških galerijah in muzejih. Ze v zgodnjih jutranjih urah so mestni stadioni polni ljubiteljev športa. V mnogih edinicah so že osnovali več meštev za nogomet in odbojko. Ze delajo v načrtih za bodoča športna tekmovanja med različnimi edinicami*. (Tass). Arv*wvwuwwuvuh Junak prve čete Niti podivjane svinje ne bi mogle hiše tako razdejati kot so jo Nemci. Raztrgali so slike in z njimi kurili peč, čeprav je bilo na dvorišču vse polno drv. K sreči pa so bili rokopisi, dragocene knjige, znameniti klavir, pisalna miza, skratka vse kar je bilo kaj vrednega v pravem času evakuirano. Manjvredne stvari so bile zapoka-nt- v zabojih, toda ni bilo več časa, da bi se spravile na varno. S silo so odprli zaboje in razmetali po hiši vso njihovo vsebino* Peč so kurili z notami in knjigami. Z blatnimi škornji so hodili po starinskih slikah, a sten so trgali portrete, od kipa Čajkovskega so odbili nos in del glave. Razbili so kipe Puškina, Gorkega in Šaljapina. Na tleh je ležal portret Mozarta, ki je imel stai-inski vrezan napis, na njem se je poznala sled nemških škornjev. Z lastnimi očmi sem videl portret Beethowna, ki je bil strgan s stene in vržen na stol. Blizu njega so se Nemci kra'ko in malo podelali; skoro nisem mogel verjeti svojim oččm. Toda jamčim s svojo častjo, da so se nemški vojaki in oficirji podelali na tleh poleg lepega in velikega portreta EectJjouvvna. Povsod so ležale razmetane prazne konzerve in prazne steklenice konjaka. Na neki steklenici je bila etiketa-človeku, skoraj zastanejo možgani-mešanica žganja in ruma. A. Sapšal nam je pripovedoval, da so Nemci ponoči igrali na klavir nekako bedne marše. Takrat se jim nisi smel prikazati. — Ali niste pojasnili nemškim oficirjem čigava je ta hiša? — Seveda sem jim povedal. Včasih som prišel k njim in rekel: »Čajkovski je imel zelo rad vašega Mozarta. Vsaj zaradi tega bi lahko pazili malo na to hišo. »Toda nihče me ni poslušal. Zato sem nehal govoriti, z njimi o umetnosti. Zgodilo so je, da sem prišel v sobo a oni so mi nenadoma rekli: »Stari eezuj valenko (obuvalo iz zajčjo dlake v obliki škornjev). Kako naj hodim brez valenk, Jo vprašal start Mnogim so v Klinu sezuli valen- TV._ bataljon napada silovito, v takem zaletu, da je ni sile, ki ti ga mogla zaustaviti. S strtršn,m ognjem ruši odpor v vijugastih rovih, betonskih bunkerjih in preganja Švabe izza bodečih žic. Švabi beže iz bunkerja v bunker. Se vedno se hočejo upirati. «Norci, še vedno mislite, da vam bo to kaj koristilo*, se norčujejo iz njih borci. Mate s svojim mitraljezom juriša na bunkerje, ki se najhuje upirajo. Švabi padajo eden za drugim. Ma-t-j pa je, ko je opazil bežečo skupino sovražnikov, spustil bren in zagrabil zaplenjenega Šarca, kajti on veliko hitreje strelja. Tekel je za njimi brez ozira na to, da se je oddaljil od svojih. Švabi so se zatekli v neko hišo. Mate pa hitro izstreli nekaj nabojev v okno, skozi katerega, se je pokazala cev njihovega Šarca. Toda njegov mitraljez mu je odpovedal. Hitro skoči kakih sto metrov nazaj do kraja, kjer je pustil bren in se z njim vine pred hišo. Z ognjem iz mitraljeza prisili Švabe, da se udajo. Kmalu se vrne s šestimi Frici, ki znajo sedaj tako lepo in pravilno držati roke v zrak, čeprav se tega niso nikdar učili na svojih vežbah. «Glej ga, kako se je danes raz-junačil!* ga je potrepljal po rami komandant. «Kaj hočeš, danes s'a-vim 1. maj in obenem povračam kg. Ne, ne, z njimi se ne da govoriti o umetnosti! Sli smo v druge prostore. V neki majhni sobi poleg kuhinjo so Nemci napravili stranišče, bolj točne povedano, uporabili so tla te sobe za stranišče. Poleg hiše sta stanovali dve stari ženici. Strašno so jih terorizirali. Iz njih so naredili svoje služkinje. Pred odhodom iz Klina so odvlekli klavir in vso kuhinjsko p0.3odo. Eksponatov niso vzeli, ker očivid 10 niso vedeli njihove prednosti, samo potrgali so jih. Pristopil sem k oknu, kjer je stala pisalna miza Čajkovskega, na kateri je napisal «Patctlčno simfonijo*. Prav pred oknom so stale ena poleg druge tri poznane brezi-ce. Sedaj so bile velike, razkošne, ♦odrasle* breze. One so ostale. Ni bilo čaša za otožnost. Čakalo r.as je aktivne vojaško življenje. 16. decembra 1941. OGNJENI ODGOVOR I^a, fronta je že daleč. Ne sliši se niti artilerijskega ognja, po stanju poljske poti pa se vidi, da jo oskrbuje dober in solidem domačin, ki zapazi vsako malenkost in skrbi za vse. Prometniki lju-beznjlvo dirigirajo z rdečimi in rumenimi zastavami. Nikjer nisem videl, da M se komore (tl glavni «so- Švabom za svojega komisarja* mu je ponosno odvrnil Mate. Švabi še vedno tolčejo na Opčinah z minometom iz nekega dvorišča. To je zadnja utrdba pred Trstom, ki je še v švabskih rokah. Naši so na položajih. Mitraljezi, brede, piati in protitankovske pu£-k<.fSo razporejene. Minometi obsipavajo hišo. Z nekega okna pri tleh š vedno regljata dva Šarca. Mate KINO ROŠSETTI. Od Četrtka 31, maja: «Obrnjen daljnogled*, revija, v dveh dejanjih in 16 scenah od D.E.M. NAZIONALE, 15.30: «Glas v senci*, Gordon Jones, George Stone. SUPERCINEMA. 15.30: «Kadar ženska hoče*, Joe Mac Crea. Roman. FILODiRAMMATICO. 15: »Inter-mezzo*, Howard - Bergan, in Cecchelin: »Ko prstan zbezi*. — Zadnla ob 19.15. ITALIA. 15.30: »Trije kadeti*, J. Fontaine, L. Hayward. ALABARDA. 15.30: «V bližini zvezd*. Loretta Coung, S. Tracy. IMPERO. 15: »Razodetje*. Zelo kemično. Stan Laurel in Oliver Zračni napadi na Japonsko Ameriški zračni napadi so povzročili ogromno škodo v najvažnejših proizvodnih srodiščih japonske industrije. Japonska vlada je že prej naredila obširen program deeentra-licazije industrijakih objektov. Naj-vašnejše tovarne so preselile svoje stroje v podzemeljske lokale. Razpoložljive surovine omogočajo še vedno obširno proizvodnjo. Računa se, da so v letu 1944. samo tovarne za proizvodnjo sintetičnega bencina producirale toliko goriva, da ga je bilo zadosti za 2 milijona ton ladijske tonaže, ki je še ostala Japoncom. Zavezniška ofenziva v Birmi je znatno zmanjšala razpoložljive zaloge svinca, cinka in nikla, kljub temu pa Japonci razpolagajo še vedno z velikimi rezervami teh kovin v njihovi notranji obrambni coni. Hardy. , . j? nekaj časa Streljal nanja, todajVTALE. 15.30: «Polnočna maska*, ni ju mogoče prisiliti k molku,' streljala sta dalje. Tedaj se je Mati odločil. «Kdo mi da dve bombi?* Dali so mu štiri. , Svojemu pomočniku je Mate dejal, naj ga ščiti z ogr.jem iz mitraljeza, sam pa se je pričel plaziti proti oknu, iz katerega sta se oglašala Šarca. Vedno bližje je bil goli steni hiše in oknu. V odprtini prizemnega okna, sta se razleteli dve jekleni jabolki. In še bi se jih razletelo, če ne bi Matu tedaj rafal presekal prs. Juriš... juriš, IV. bataljon! Maščujmo komisarja, maščujmo Mata! Juriš. j'e bil silen in za Švabe poguben. Z okna Šarci ne streljajo več. Mrato njih zavihrajo bele zastave. Švabi se hočejo udati. S pi ■ staje jih koraka dolga vrsta z dvignjenimi rokami. Njihova kolona so premika mimo okna, na katerega je jurišal hrabri mitraljezce Mate. vražniki* mehanizacije in motorizacije) držali desne strani s tako točnostjo, kot na malojaroslavski fronti. Tukaj so obešeno tablice, ki točno kažejo poti in znake. Po njih se ravnaš. Ce je treba kak kraj obiti, ti pojasnijo, pravtako pa ti tudi povedo, da boš plačal globo, če boš vozil po levi strani. Pojasnijo ti, kje boš dobil ključe, vodo za čaj, kjer se lahko pogreješ ali pa opereš avtomobil. Malojaroslavski sektor se v zadnjem času smatra vza »mirno* fronto. Med tem so naše enote v oktobru zadržale nemško napredovanje 80 km. pred Moskvo in jih niso pustilo niti za korak naprej. Za ( asa generalne ofenzive na Moskvo na Malojaroslavski fronti niso imeli Nomci niti začasnih uspehov, čeprav so imeli uspehe v vseh drugih smereh. Razume se, da so Nemci v tem trenutku ta sektor fronte smatrali za manj važen. Toda nedvomno jc, da je naša vojska s svojimi ' neprestanimi akcijami privlekla Nemce na ta sektor, kjer so imeli velike Izgube, Rusi pa so dajali veliko pomoč svojim bližjim sektorjem. V smeri Malojaroslavskega se jo dva meneča vodila pozicijska vojna. Sovražniki so se dobro utrdili I \Villiam Pow>ell, Ginger Rogers. MASSIMO. 15.30: «Bozambo* (Crni velikan), P. Robeson, N. Mackin-ney. | ODEON. 15: «Zabranjene ustnice*, Costance Bennet, Paul Lukas, j SAVONA. 15: «Kadar se ljubi*, K. Hepburn, C. Boyer, MARCONI. 15: «Poljubi me tako*, M. Carrol, M. Aucr. — Ridolini. AZZURRO. 15.30: «Gospod in gospa Sherlock Holmes*, Z. P!tts, Y. Glceson. RADIO. 15: «Izven onega zidovja*, Dolores Costello, M. Whalen. VTTTORIA. 15: .Iščem svojo ljubezen*, Ginger Rogers, Fred ^ ii*6 CENTRALE. 15: «Parada veselja*, zelo komično. Nervo, Knoz, Fla- nagan. tVsem znancem in prijateljem sporočamo, da je v vrste junaških borcev, ki so dali svoja življenja za svobodo naroda, stopil tudi naš sin, brat, vnuk, nečak in bratranec Angel Zuban - Slavko intendant Tržaške brigade Se ne 13 let star je padel v Ove-trožu pri Kalu nad Kalanom dne 27. 12. 1944. Pogreb zemskih ostankov padlega junaka bo v četrtek, 31. t. m. ob 16. uri na pokopališču v Bar-kovljah. Žalujoči: ANGEL, oče; MARTA, mama; ANA, MARIJA, sestri, in ostali sorodniki. Trst-Barkovlje, dne 30. maja 1945. Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o ANTONU SEGULTNU (JANOS), rojenem' 10. 2. 1928 (4. februarja 1945 je odšel k 9. korpus), naj to sporoči na naslov: Jože Segulin, Povžane 33, Materija. Kdor bi kaj vedel o GUŠTIN IVANU, ki je bil odpeljan iz Co-ronea v Dachau dne 8. 12. 1944, naj javi njegovi mami Guštin Jo-zefini, Prosek 142. ADUA. 15: «Hudlč je ženska*. Ka-therin" Kcpburn, Gary Grant. VFNEZTA. 15: «Vrtnica iz Rio Grande*, John Carroll, Movita (komično). VSNEZIA. 15: »Gangsterjev sin*, J. Cooper. Komika. CARDUCCI. 15: »Nogon*, A. Bax-ter. BF.LVEDERE. 15: »Vlak fantom*, S. Blanc. ROMA. 16: »Kragulji in Texasa», F. Scott. in med seboj debro spoznali v neprestanih bojih. Naenkrat se jo izpolnilo to, kar so si rdečearmejci želeli - porinili so Ncmcc nazaj. To so jo zgodilo pred nekaj dnevi. Premik ni bil lahek za sovražnika, pa tudi za nas ne. Kaj ti Nemci so se utrdili ln vsaka vas je bila postojanka. Storili so to zelo umno. Tako so na primer postavili točke ognjenega odpora v ruskih pečeh. Prva črta je bila zelo močno utrjena. Poleg tega so Nemci minirali polja, gezdove in ceste. Nemci so sc začeli umikati ponoči 25. decembra. Naša vojska jc zasedla 22 obljudenih krajev in zaplenila mnogo vojnega materiala. Pozicijska vojna na sektorju pri MnlojarosiavBkem sc jo končala. Na prostoru, kjer jo bila še pred nekaj dnevi prva bojna črta, so se nehale dobro ceste. Tu zamenjamo vdani avto z navadnimi kmečkimi sankami. Ravno tako kot za časa Puškin i smo sc z vaškimi sanicami podali na pot. Cez noč je zapadlo precej snega. Komaj se razloči sled poti. Tožko se vidijo mali rženi snopi, ki so jih pionirji postavili, da se je razločilo, kjer so minska polja. Vozimo se po pol kilometra dolgi aleji ln poleg nas stoje snopi, pokriti s tnegom. Tukaj so zavestno minirali, solidno, kakor vse, kar sc Prosimo vsakogar, ki mu jc kaj znanega o FERLETIC.U JOŽETU (Jezeru z Doberdoba), ki je bil odpeljan od Nemcev 28. junija t. 1. iz tržaških zaporov v Nemčijo, da to sporoči uredništvu »Primorskega dnevnika*. Kdor kaj ve o POLŠAK ALOJZU iz Kala št. 50, partizan-telefonist na železniški postaji pri Sv. Petru na Krasu, višine 1.80 m, vitek, črnih brk in las, nosi zelcn^ hlače, sivo-zeleno vojaško bluzo, star je 33 let, zmanjkal dne 23. maja 1945 iz službe na postaji vsled bolezni, naj javi družini: Polšak Kristina, Kal 50, pošta Sv. Peter na Krasu ali: Trst, Via Gaspare Gozzi 3, III, vrata 15. je delalo na Malojaroslavski fronti. Na žalost je sama aleja ostala tako czka - 2 metra in ves čas smo bili v skrbeh, da si ne bi naša zamišljena konjička prilastila te minirane slame. Sli smo skozi gozdič, ki je bil popolnoma unlčom od artilerijskega ognja in čez malo polje, ki nas je vsa ta dva meseca ločilo od Nemcev. Takoj za poljem je bila globoka ln dolga jama. Za jamo pa prva vas, ki je bila zavzeta od naših enot Rob vasi je bil prikladen za obrambo ln verjetno bi imeli ml velike izgube, če bi napadali frontalno. Toda naši borci so vas obšli in Nemci so so morali umaknit,1 borila se je samo njihova zaščltnlca. Z druge strani jame stoji zakopan v snegu nemški tank. Njegov top je še vedno obrnjen proti vzhodu, toda njegovi gospodarji so jo od-kurill na zahod, toda če jim je uspelo, da so zbežali? Stcžkočo gremo v jamo. Obračamo se na desno. Na vzdignjeni višini so narejena nemška zaklonišča. Tukaj so se Nemci reševali od našega artilerijskega ognja. Sedaj so tukaj za-porleni prebivalci, ki so se vrnili iz gozdov. Njihovo vas so Nemci popolnoma sežgali (samo dimniki še stoje). (Dalje prihodnjit)