Kako naj stopi invalid čez prag
Normativna podlaga za družbeno varstvo invalidov je sicer dobra, zatika pa se pri izvajanju sistemske ure-ditve, so poudarili med drugim na seji predsedstva občinske konference SZDL, ki se /e sestalo 25. decembra. To je bila zadnja seja v letu 1986. Na seji so razen tega razpravljali še o problematiki kajenja in možnostih za preprečevanje ali vsaj omejitev te raz-vade.
Kot eno osrednjih nalog na področju družbenega varstva invalidov so poudarili nujnost celovitega pregleda nad to problematiko. Sele tako bo-mo lahko uveljavili celovito socialno politiko in omogočili invalidom, da se vključijo v delo. Vendar pa ne bi bila prav, če bi bilo združeno delo z invalidi obremenjeno in bi imelo z njimi več stroškov. In-valid mora biti enakovreden ustvarjalec v združenem delu. Če ga odrinemo, postane dva-'kratni invalid: poleg fizičnega še duševni.
Potrebujemo usklajeno ak-cijo za varstvo invalidov v vsej Sloveniji, so poudarili na seji. Ljubljana zavzema na tem področju še posebno me-sto. Zelo veliko je ljudi, ki po-stanejo invalidi, vendar pa je v tem prostoru tudi zelo veli-ko možnosti za njihovo reha-bilitacijo in vk]jučevaiye v normalno življenje. Med naj-večjimi ovirami za delovaiye invalidov pa so še vedno tako imenovane arhitektonske ovi-re: stopnice, robniki pločni-kov, pragovi. Prav to sodi med največje ovire za nemo-teno gibanje invalidnih oseb. Gradbeniki so pri projektira-nju vseh vrst objektov doslej kaj malo pomislili na ta pro-blem.
Med drugim so na seji opo-zorili še na vrsto drugih poja-vov, ki so povezani z invalid-nostjo. V občini Center so na _ primer značilne zelo močne " psihične obremenitve, ki pri-peljejo do tako imenovanih menažerskih bolezni, to pa je uvod v invalidnost. Od tod tu-di zahteve po beneficirani de-lovni dobi za nekatere pokli-ce, kot na primer novinarje.
Ugotoviti bi morali, kakšni ukrepi so potrebni na tem po-dročju. Med drugim smo na konferenci slišali predlog, naj bi obveljali za ljudi z velikimi psihičnimi obremenitvami redni periodični pregledi, ta-ko kot na primer za tiste, ki imajo opravka z živili.
Po drugi strani tudi ni raz-čiščeno vprašai\je prekvalifi-kacije. Zelo težko je najti ustrezno delovno mesto za de-lavca, ki je delal za tekočim trakom in postal invalid. Po
drugi strani pa smo slišali za primer človeka, ki je postal srčni bolnik in so ga prekvali-ficirali tako, da so ga zaposlili na delovnem mestu kurirja.
Zaposlovanje invalidov je največkrat žal prepuščeno do-bri.volji poslovodnih struktur v delovnih organizacijah. Med tistimi, ki so doslej pokazali največ razumevanja so naved-li Avtomontažo in Tribuno, ki pa nista edini.
Razprava je opozorila na ra-zlične vplive, ki pripeljejo do takšnih ali drugačnih pojavov invalidnosti. Nekateri so me-nili, da se poškodbe začno že v zgodnji mladosti, ko morajo zaposlene matere na delo, na-mesto da bi skrbele za komaj rojene otroke. Nekatere drža-ve so imele najbrž zelo uteme-Ijene razloge, da so uvedle dve ali celo tri leta porodni-škega dopusta. Po drugi stra-
ni je tudi zelo nehumano do-ločilo v zakonu, ki pravi. da izgubi status študentke dekle. ki rodi. To namreč pomeni. da izgubi tudi vse pravice iz zdravstvenega varstva. Nihče še ni doslej ugotavljal. kakšne posledice ima tak položaj na mlado mater in na otroke.
Predsedstvo je v nadaljeva-nju seje obravnavalo še druž-beno gospodarske razsežnosti kajenja. Opozorili so na real-no obravnavanje te problema-tike, saj preprosta prepoved ne bi imela nobenega smisfa. Prav zaradi tega je svet za zdravstvo pri občinski konfe-renci SZDL v sodelovanju z ljubljansko Tobačno tovarno proučil možnosti za izdelavo bolj kvalitetnih in manj škod-
ljivih cigaret. Po drugi strani pa se moramo z vsemi silami zavzeti za preprečevarye kaje-nja med mladimi, ki so naj-bolj občutljivi in najbolj dov-zetni za škodljivi vpliv uživa-nja tobačnih izdelkov.
Posebno vprašanje zavze-ma kajenje v javnih prostorih. Slišali smo mnenje. da bi mo-rali kajenje tu odločno prepo-vedati. Kadilec namreč ne ogroža le svojega zdravja, am-pak tudi zdravje drugih. Do takega početja pa nima pravi-ce in je popuščanje v tem po-gledu odveč.
Zadeve se moramo lotiti skrajno resno, saj ne gre le za zastrupljanje z nikotinom, ampak tudi za druge oblike kot so alkoholizem in v zad-njem času tudi mamila. Pred-sednik občinskega sindikal-nega sveta je v zvezi s tem obvestil člane predsedstva SZDL, da so na sejah pred-sedstva občinskega sindikata že prepovedali kajenje Pre-vladalo je mnenje, da bi mora-li prepovedati' kajenje na se-jah in tudi v drugih zaprtih prostorih, kjer se zbira več ljudi. Ne moremo pa mimo dejstva, da je cena litra vina približno enaka kot cena sad-nega soka, da o nizkih cenah cigaret sploh ne govorimo.
N. l.