OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
if.
Izvršujemo Tsakovrstine tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 21, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 102
Truman kadetom -
WEST POINT, N. Y., 20. maja—Predsednik Truman je govoril kadetom West Pointa ob priliki 150-letnice te vojaške akademije. V glavnem je predsednik podčrtal:
Da vsled korejske vojne so svobodoljubne države mnogo bolj vojaško pripravljene kakor pa so bile pred dvema letoma.
Komunisti so hoteli odnesti na Koreji lahko zmago, toda so propadli. .
Nihče naj ne misli, da je nevarnost tretje svetovne vojne končno odstranjena.
Sovjetski blok razpolaga z veliko, dobro izvežbano in opremljeno armado, ki razpolaga tudi s atomsko bombo.
MATI PUSTILA OTROKA V VLAKU
Mrs. Carolyn Harrison, ki je prispela v Cleveland, da nastopi službo v bolnici, je nu policiji dala na zapisnik zanimivo zgodbo. Ona je mati treh otrok in je prišla iz Nashville, Tenn. Na vlaku je dobila družbo matere, ki je imela dva meseca starega otroka. Mati se je, tako je rekla, odstranila le za trenotek, v resnici pa je ni bilo nazaj. Harrisonovi ni preostajalo drugega, kakor da je vzela otroka; s seboj. Otrok je izročen zavetišču, policija pa se trudi, da izsledi njegovo mater. Mrs. Harrisonova ve o njej samo'to, da je mati navedla kot svoj priimek Lang.
McGRANERY POTRJEN KOT JUSTIČNI TAJNIK
WASHINGTON, 20, maji\+-, Federalni sodnik James B. Mc-Granery iz Pennsylvanije, je dobil v senatu potrdilo svojega imenovanja kot novi justični tajnik. Zanj je glasovalo 52 proti le 18 senatorjev. Vsi, ki so glasovali zoper imenovanje Mc-Graneryja so republikanci, toda 14 republikanskih senatorjev se je pridružilo 38 demokratom in glasovalo za imenovanje.
KEFAUYER JE SIGUREH ZMAGE; UDELEŽBA VOLITEV BO VELIKA
WASHINGTON, 20. maja—Demokratski senator Estes Kefauver je izrazil svoje prepričanje, da bo dobil na konvenciji stranke nominacijo že pri prvem glasovanju. Za nominacijo bo potrebnih 616 glasov, Kefauver pa do sedaj razpolaga že s 127 delegati.
George Gallup, ki vodi zavod^ --
Rop lekarne
V ponedeljek zvečer sta prišla dva moška v lekarno na 11444 Superior Ave., ki sta oropala lastnika za $327. Za časa ropa sta se v lekarni nahajala samo lastnik Irwin E. Timen iz Orchard Dr., in klerk Leroy, Hichlak, star 18 let, 1444 E. 89 St. Roparja sta pobegnila v tem-*10 zelenem avtu.
Cena papirju se zviša
Kanadske papirnice, ki zalagajo po večini ameriške izdajatelje časopisov in revij, so te dni naznanile, da bodo povišale ce-' '^e papirju za $10 pri toni. Vzrok temu povišanju navajajo, da je Valuta ameriškega dolarja padla ^ Kanadir vsled česar morajo zvišati ceno, da se dvigne na njih raven.
\
"om oropan
Ko se je družina John Zem-^hak iz 11410 Avon Ave. nahajala pri zdravniku, ker pričakuje ^rs. Zemchak v kratkem poro-^^ti, je neznani vlomilec vdrl skozi kletjo v stanovanje, kjer je J'zel iz otroškega banka $20, iz kuhinjske omare nadaljnih $20 in ček za $92.
Adamičeva knjiga
Z jutrišnjim dnem se bo lahko kupilo Louis Adamičevo zadnjo ujigo, ki jo je dovršil baš pred ®|ojo smrtjo. Knjiga stane $5 in ^ jo lahko nabavite v našemu Uradu.
^lin bo dražji
Clevelandska plinska družba ast Ohio Gas Co. je začela pogajanja z mestno upravo, da se dovoli, da zviša pristojbine za Uporabo plina.
za raziskovanje javnega mnenja, je dal sledečo napoved:.
Letošnjih novemberskih predsedniških volitev se bo udeležilo rekordno število volilcev—55 milijonov. Kdo bo pri volitvah zmagal, se sedaj še ne da prerokovati. Visoka volilna udeležba gre vedno v prid demokratom. Toda v danam slučaju in kot je razpoloženje sedaj, se zmaga prisodi lahko ali republikancem ali demokratom. Gallup je naglasil popularnost republikanskega kandidata—mislil je na generala Eisenhower ja, ki zna spremeniti položaj.
Nekateri demokratje silijo v ospredje predsednika spodnje zbornice Sama Raybuma. Napovedujejo mu, da če bi aktivno posegel v politično borbo, bi dobil za sebe javno mnenje demokratov, obenem pa bi razsvetlil sedaj več kot negotovi položaj v demokratski stranki, ko se ne ve, kdo jo kot glavni kandidat predstavlja, ali Kefauver, ali Harriman, ali Russell, ali governor Stevenson, ki je sicer kandidaturo odklonil, so pa oči mnogih demokratov uprte vanj.
Izjava govemerja Stevensona
Zanimivi so pogledi govemerja Stevensona na vloge, ki naj jih imajo posamezne države v sklopu ameriške federacije. Stevenson se je zavzel za to, da morajo posamezne ameriške države obdržati vse svoje pravice ih da se morajo upreti valu, ki gre za tem, da federalni birokratizem, kateremu je napovedati, boj, prevzame čimveč posla na sebe.
EISENHOWER SE POSLAVLJA
BREDA, Nizozemska, 20. maja—General Eisenhower je vzel slovo od Nizozemske kot zadnje države članice N.A.T.O.
Po predpisani in običajni vojaški ceremoniji se je Eisenhower obrnil na kadete in jim je naglasil, da morajo študirati vse faze vojaškega življenja; če hočejo uspešno voditi vojno. Toda "kadeti morajo tudi poznati umetnost, kako se ohrani mir.''
CENE BOMBAŽU SO PROSTE
WASHINGTON, 20. maja— Urad za kontrolo cen je ukinil svoje nadzorstvo nad cenami bombaža in tekstilnih izdelkov. Ukinitev kontrole se nanaša na cene v tovarnah, že sedaj so cene bombažu padle 15% izpod višine, ki je bila uradno določena. Računa se s tem, da bo uradno določena višina v prosti konkurenci dosežena.
SODNIK GLEDA PRAKTIČNO
BRIDGEPORT, Conn., 20. maja—Pred sodnikom Otto H. Lamacchia je stal zakonski par, ki je zahteval od sodnika, naj izravna nekaj družinskih prepirov.
Sodnik je razsodil: Ženi je naročil, naj da jezik za zobe, možu pa, naj v tem in podobnih prepirih, predno gre stvar naprej, gre na sprehod in se pomiri.
Življenje v Kanadi
OTTAWA, 20. maja—V mesecih juniju in juliju 1952 se bodo vršile v štirih zapadnih provin-cijah Kanade splošne volitve. Iz volilnega boja,, ko stranka kritizira stranko, se posname, da so v Kanadi pritožbe radi visokih davkov, radi omejitve kreditov in radi visokih stroškov za preživljanje. Vlada, ki je odgovorna za ta položaj, pa dokazuje, da se stroški preživljanja v zadnjem času sicer počasno, a stalno nižajo in obljublja, da bodo odpadle razne omejitve, kredita. Stroški za preživljanje so v zadnjih tednih dejansko padli, vendar ns cako, da bi se padec občutil v splošnem gospodarstvu.
Zrak združuje, ne loči narodov-25 let, odkar je Lindbergh preletel Atlantik
Ogled Mladinskega sodišča
Ob 50-letnici Mladinskega sodišča v Clevelandu se vrši javen ogled sodnijskih prostorov in po-boljševalnice. Glavni vhod v to poslopje je na 2163 E. 22 St. in javnost si lahko ogleda prostore danes popoldne od 2. do 4. ure ter jutri od 9. do 11. ure dopoldne ter popoldne od 2.30 do 4.30 ure. Ako gre večja skupina skupaj, je bolje poklicati telefonsko vnaprej. Številka je PR 1-8400.
Zaroka
Zaročila sta se Miss Josephine Plut, hčerka Mr. in Mrs. John iz 1040 E. 72 St., in Mr. Michael Rebich, sin Mr. in Mrs. Thomas Markovich iz 384 E. 160 St. Bilo srečno!
Zadušnica
V petek zjutraj ob 6.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida ob 30-dnevnici smrti Benno F. Koci.
Indijski poslanik v Clevelandu
CLEVELAND, O., 20. maja— Indijski poslanik v Washingtonu B. R. Sen bo uradno obiskal mesto Cleveland dne 4. junija.
Sen se nahaja v Ameriki od 19. decembra 1951, in je nasledil Mrs. Pandit, ki je sestra sedanjega indijskega ministrskega predsednika Nehruja. Sen je znana indijska diplomatska osebnost, ki je zastopal svojo državo že v raznih svetovnih prestolicah. Po uradnem obisku pri županu Burkeju, bo imel Sen govor na zborovanju tukajšnje trgovske zbornice in "Sveta za svetovne zadeve."
EISENHOWER JE REPUBLIKANEC
BOSTON, 20. maja — Demokratski predsedniški kandidat Averell Harriman je karaktizi-ral generala Eisenhowerja takole: V notranji ameriški politiki Eisenhower nima nobene izkušnje. Eisenhower se je oklenil principa republikancev, ki ovirajo progresivnost v Zedinjenih državah.
Želi kamero nazaj
Mrs. Marion Bashel je pred časom posodila neki ženski svojo kamero. Ker bi jo rada vzela s seboj, ko odide v torek na obisk v staro domovino, jo prosi, da jo vrne na 18913 Cherokee Ave., ali pa pokhče KE 1-2173.
ČE DOBI NOREC OROŽJE V ROKE
NORTH WILDWOOD, N. J., 20. maja—V bolnici za umobolne v Philadelphiji se je nahajal tudi 27-letni Louis M. Yollin. Yollinu je dala bolnica dovoljenje, da gre na obisk svoje matere, ki živi v Philadelphiji. Obljubil je, da se bo takoj povrnil nazaj v bolnico.
Yollin je vzel na stanovanju svojega brata pištolo in odšel v Atlantic City. Ko se je peljal iz Atlantic City, je s pištolo v rokah poveljeval vozniku. Ko je prišel v North Wildwood, je svo-
Zasedba naj preneha, zahteva Figi
DETROIT, 20. maja—Avstrijski kancler Leopold Figi, ki se nahaja na uradnem obisku v Ameriki, je razpravljal v "gospodarskem klubu Detroita" o položaju Avstrije in o možnosti njene mirovne pogodbe.
Figi je trdil, da dela Rusija nepremostljive težave, vsled katerih ni mogoče priti' do mirovne pogodbe z Avstrijo. Gre za primer, ki je edini v zgodovini, kaj pomeni, če se ne drži dana beseda. Figi zahteva za Avstrijo, da se prestane z zasedbo te dežele in čg bo Rusija temu predlogu nasprotovala, Avstriji ne bo preostalo drugega, kot da se obrne na Združene narode, da ti posredujejo in rešijo avstrijsko vprašanje.
Plnay posegel v tisk
PARIZ, 20. maja—V Franciji £0 se vršile volitve za senatorje. Volitve so pokazale, da je vlada Pinaya, ki je vlada sredine, pridobila nekaj sedežev, v prvi vrst' na račun De Gaullistov.
Za časa volilne borbe in obveščanja o rezultatih, je nameščen-stvo napol uradnega francoskega urada Agence France Presse stopilo v 24-urno stavko. Name-ščenstvo je zahtevalo povišanje mezd.
Vlada Pinaya je zasegla, imenovani poročevalski urad, češ, da, ne gre, da bi v času volilne borbe, ko je obveščanje o rezultatih vsesplošna in državna zadeva, bil urad na stavki.
V volilni borbi so socialisti in komunisti obdržali svoje pozicije, francoski politični katoliki izgubili na glasovih, toda po črki volilnega zakona pridobili na sedežih.
14 OSEB OBTIČALO V DVIGALU
OTTAWA, 20. maja—V dvigalu, ki je v službi v stolpu par lamentarnega poslopja, ki je visok 300 čevljev, je dvigalo sredi poti naenkrat obstalo. V dvigalu se je nahajalo 14 oseb. Reševanje teh 14 je trajalo cele štin ure. Rešeni so bili vsi brez kakih posledic.
BOMBA RAZNESLA VLAK
SANTIAGO, Španija, 20. maja—Brzovlak, ki je imel 'smer Madrid-Vega, je na neki postaji treščil v štiri tovorne vagone, ki so bili polni gasolina in,eks-plozivnega materiala.
Posledice eksplozij so bile strašne. Tovorni vagoni, napolnjeni z bombami in gasolinom so eksplodirali in začeli goreti. Od osobja brzovlaka in njegovih potnikov so odkopali 11 trupel, toda končno število žrtev ni znano.
jo pištolo meril na slepo in oddajal strele in ranil tri osebe. Na srečo nobena od teh ni bila težje ranjena.
Ko je policija Yollina prijela, se ni upiral in je na'vprašan je, zakaj je streljal, odgovoril, da mu je notranjost velevala, da ubija. Čutil je samozadovoljstvo in se je spomnil na slučaj How-arcja Unruha, ki je tudi v norem stanju dne 6. septembra 1949 v 20 minutah ubil s pištolo kar 13 oseb.
Voznik kaznovan
Francis X. Brennan, star 20 let, je na trati pred svojim stanovanjem na 20128 Miller Ave. parkiral svoj avto. Euclidska pohcija mu je dala zaradi tega listek kot kršenje prometnih določb. To je sodnik Burns včeraj zavrgel, češ, da policija ni imela prav, je pa Brennana obsodil na plačitev kazni $30, ker se ni javil sodišču na 16. maja, kot bi se bil moral. Ko bi bil Brennan plačal listek, ko je bil isti izdan 9. maja, bi ga bilo stalo samo $1.
Zglasi naj se
Iz Californije je prišla na obisk v Cleveland poznana Mrs. Lazar, katero prosi Mrs. Tuttin, da jo pokliče telefonično po 5. uri popoldne na številko: HE 1-3785.
Kefauver za odpoklic O'Dwyerja
WASHINGTON, 20. maja— Demokratski senator Estes Kefauver, ki je bil predsednik odbora za pobijanje in raziskavanje zločinstev in raketirstva, je ponovil svojo zahtevo, da se odpokliče O'Dwyer s svojega mesta kot ameriški poslanik v Mehiki. Senator Kefauver trdi, da je bila administracija O'Dwyerja kot župana New Yorka taka, da je imela ozke zveze z velikimi ra-ketirji.
Na prejšnjo zahtevo iste vsebine je Bela hiša odgovorila, da nima nikakih pomislekov zoper osebo O'Dwyerja kot ameriškega poslanika v Mehiki. O'Dwyer je na tem mestu še danes. Na zahtevo senatorja Kefauverja Bela hiša tudi sedaj ni spremenila svojega stališča.
Mož udaril ženo na busu
Policija je včeraj aretirala 46 let starega Eugene Crump iz 15909 Tarkington Ave., ki je sledil v svojem avtu busu, kateri je vozil do konca Lee Rd. Tam je vstopil in začel tepsti svojo ženo Lily Maude, tudi staro 46 let, ki se je nahajala na busu.
OGROMEN POMEN POLETA NA MEDNARODNE ODNOSE
NEW YORK, 20. maja—20. maja 1927 je odletel sam v svojem letalu Charles A. Lindbergh iz Amerike v Evropo in premagal Atlantik. Pomen njegovega poleta takrat sta oba kontinenta cenila tako, da je bil Lindbergh središče svetovne pozornosti. Od takrat dalje je preko enega milijona in pol potnikov preletelo Atlantik iz Amerike v Evropo. V tem številu pa niso zapopadeni sto tisoči, ki so leteli v vojaški in drugi ne strogo civilni službi. Z rednim letalskim prometom med Ameriko in Evropo sta se oba kontinenta približala, kakor nikdar popreje.
Charles Lindbergh je bil na-^
men jen v Pariz v Francijo, kjer je tudi srečno pristal, ne da bi sc med potjo kje ustavil. Pariz js tedaj za trenotek postal svetovna pozornica. Poročila iz Pariza in zveze s Parizom so veljale obveščanju o posameznih fazah Lindberghovega poleta. V evropskih prestolicah kot v Berlinu, Pragi, Dunaju, Rimu, predvsem pa v Parizu je bilo javno mnenje osredotočeno izključno na ime Lindbergha. V takratnem danem momentu se je naglasilo, da je ameriška tehnika na višini in da se ameriški vpliv po svetu širi. Dalje pa, da je tudi za Evropo Amerika tista, ki ne bo ostala v izolaciji, marveč bo posegla .v razvoj evropskih dogodkov aktivno.
. V političnem pogledu se j s naglašalo, kar je bilo za tiste čase povsem razumljivo, da si je Lindebergh izbral kot mesto pristanka francosko prestolico Pariz ter hotel s .tem povdariti vezi, ki vežejo Ameriko in Francijo.
Sto tisoč ljudi ga je čakalo
Ko je Lindbergh pristal v Parizu, ga je na letališču čakala množica, ki je štela sto tisoč glav. Izven Pariza je dogodku kakršnjimkoli potbm že prisostvovalo milijone ljudi. Lindbergh je postal na mah mednarodni junak. Pomen njegovega poleta je ocenil tudi takratni predsednik Calvin Coolidge, ki je odredil, da se ameriška križarka "Memphis" da Lindberghu na razpolago za njegov povratek v domovino. 48 držav Amerike si je nadelo,nalogo, da dobi Lindbergha med svojo sredo. Lindbergh je moral obiskati vsako posamezno.
Dostojna proslava obletnice
Okrog 1,8000 potnikov se je odločilo, da bo danes 20. maja poletelo v Evropo zračnim potom. V kolikor^ne danes, pa jutri dne 21. maja. Svetovno časopisje posveča obletnici prvovrstno paž-njo in podčrtava praktične posledice njegovega prvega poleta predvsem v skrajšanju vožnje in poštnih pošiljk med obema kontinentoma.
Ob poletu je bilo Lindbergu 25 let in je vršil službo navadnega pilota. Lindbergh je odletel v Evropo dne 20. maja zjutraj ob 7.50 in je rabil 33 in pol ure, da jc prispel v Pariz. Takrat Lindbergh ni imel današnjih radijskih zvez, marveč se je posluževal le običajnega kompasa.
Charles Lindbergh se je poročil z Anno Morrow, hčerko takratnega ameriškega poslanika v Mehiki. Znana je tragedija njegove družine, ko mu je bil ugrabljen in umorjen prvorojenec. Danes ima Lindbergh petero otrok. Lindberghovo ime je bilo na tehtnici javnega mnenja pred zadnjo in med zadnjo svetovno vojno, ko je dajal izjave o vrednosti letalstva in letalcev posameznih držav. Nemško letalsko silo je označil za prvo na svetu, a se je zmotil. Te izjave niso bile vedno v skladu z uradno ameriško politiko, oziroma z mnenji ameriških generalnih štabov. Trdil je tudi, da nemški nacizem predstavlja "val bodočnost," kateremu bi se bilo nesmiselno upirati.
Lindbergh se je umaknil javnosti, se zaprl v krog svoje družine in je za važno obletnico, katere se svet spominja dahes 20. maja, odklonil vsake ceremonije in obiske.
V zgodovini svetovnega letalstva bo ostalo ime Lindbergha kot ime velikega začetnika medsebojnega zbliževanja, predvsem med kontinentoma Evropo in Ameriko.
Clevelandčani na sejmu v Parizu
PARIZ, 20. maja—24 poslov-slovnih ljudi iz Clevelanda se nahaja v Evropi na študijskem potovanju. V Parizu so Clevelandčani posetili tudi pariški ve-lesejm in so se ob tej priliki izmenjale značilne zdravice.
Predsednik velesejma Fouge-rolle je izrazil svoje prepričanje, da se bo pomnožila zunanja trgovina med Zedinjenimi državami in Francijo.	'
Ameriški poslanik v Parizu James Dunn, ki je bil popreje po-
slanik v Rimu, je Clevelandčane opozoril na to, da so na velesej-mu zastopani 11,000 razstavljavcev, med temi 1,600 tujcev. Poslanik Dunn je naglasil idejo svobodne konkurence in jo označil kot solidno podlago za gospodarsko moč svobodnega sveta.
Clevelandčani so pritrdili, Ma je od vseh velesejmov, ki so jih obiskali na potovanju po Evropi,, pariški največji. Clevelandčani so se pred prihodom v Pariz zadržali v Londonu.
Trije ranjeni v nezgodi
V	koliziji dveh avtov snoči na Clark Ave. in W. 12 St. so bili trije moški ranjeni. Iz enega avta sta bila po koliziji vržena Robert Donnelly, star 30 let, ki se nahaja v opasnem stanju v Mestni bolnišnici, in Norman Pramtle, star 32 let. Voznik drugega avta, Louis Johnson, star 20 let iz 10605 Ashbury Ave;, pa je dobil le manjše praske.
Avto, v katerem sta se nahajala Donnelly in Pramtle, je obstal na dvorišču hiše 1206 Clark Ave. Iz zadnjega dela avta je ob udarcu z drugim avtom odletela pnevmatika, ki je odskočila tri čevlje visoko in podrla nogo stola na porču.
[fov mesar
V	Zadružni trgovini na 16201 Waterloo Rd. imajo sedaj novega mesarja, ki bo gospodinjam postregel točno in z najboljšo suho in svežo mesenino. Vodstvo se priporoča za naklonjenost.
Padec na ulici
Na mokri ulici je včeraj spodrsnilo 78 let stari Mrs. Anna Jaeger iz 19766 Henry St., Fair-view Park, ki je tako nesrečno padla, da so jo morali odpeljati v bolnišnico.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
21. maja 1952
ii
ENAKOPRAVNOST

•	Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge Inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ANGLEŠKI IMPERIJ V RAZKROJU?
(2)
Pozor išče Steedovih izvajanj je bila ena največjih in ena najelegantnejših berlinskih dvoran. Diplomatska zastopstva, katerih v Berlinu ni malo, so poslala tja svoje zastopnike. Če ne naravnost poslanika samega, pa vsaj važnega svetnika ali tajnika.
Wiqkham Steed se je dotaknil britanske pisane imperialne ustave. Kot Britanec je moral priznati, da je za žunanji svet zelo malo napisanega, za Britance pa mnogo, ker Britanci ustavnih določil ne pišejo. Po predavanju je bilo na Steeda stavljenih več vprašanj, med njimi eno zelo pomembno, zelo karakteristično in ga je stavil domačin iz Singapore, britanski trdnjavi na Malajskem polotoku, kjer se številna britanska policija z rednimi britanskimi četami od zadnje svetovne vojne sem upira komunističnim naskokom. Ta Singaporec, ki je končal svoje študije v Berlinu, se je obrnila na Steeda s sledečim vprašanjem:
"Vi trdite, da je v odnosa jih med kolonijami, domi-njoni in Londonom le nekaj malega zapisanega. Kaj pa urejuje druge odnošaje, če ni postavljenih nobenih pravil?"
Wickham Steed je na to odgovoril: "V britanskem imperiju vlada med narodi, kakor tudi v odnosih med njimi do Velike Britanije—'trust'—zaupanje. Britanski imperij kot skupnost narodov, ki živijo v tej državni tvorbi, ima podlago za svoje državno in socialno življenje nepisano, ali notranje kakor zapisano in vkoreninjeno vero in zaupanje v drug drugega, da je tako najbolje."
Singaporec je Steedu stavil nazadnje usodno vprašanje: "Kaj pa bo tedaj, ko bo ta vera in to zaupanje prešlo —kaj bo takrat držalo skupaj britanski imperij?"
"Potem gremo pač narazen, toda mi v to ne verujemo," je dejal Steed.
Pri hladnem presojanju britanskega imperialnega življenja se moramo skrbno izogibati kakih drznih skokov. Britanec je konservativen celo v svoji revoluciji. Britanec ima za seboj svetovno obzorje, kakor malokateri drugi narod na svetu. Britanec ima stoletne diplomatske skušnje in zna spresti mrežo, v katero je zamrežiti ostali svet, ki ni v diplomatskih skušnjah dorastel angleškim.
Da so Angleži—Britanci svet zase, ki se popolnoma loči od drugih, vsaj pa bolj kakor ostale države in narodi na svetu, je jasno. Britanec je dal temu dejstvu poseben povdarek s tem, da je krstil zvezo britanskih domin j ono v z "Commonwealth of Nations." Rekli bi—skupna blaginja, bogastvo, sreča, blagostanje narodov. Ta naslov si je Britanec za svoj imperij dominjonov izbral v času, ko je že obstojala splošna Liga narodov! Torej—Britanec in Nations je svet zase, vse ostalo je zopet svet zase!
S tega stališča vzeto je razumljivo dosledno britansko zadržanje. Antisovjetski blok vari z vsemi duhovnimi in materialnimi sredstvi skupno zapadno evropsko armado, h kateri Britanec ne pristopi, ampak pravi: Velika Britanija in njen imperij pozdravlja to idejo, obljublja svojo pomoč, toda pristopiti k tej skupni armadi ne more, ker je britanska interesna sfera nekaj posebnega, popolnoma zase! Britanec pa istočasno sklepa posamezne regionalne, torej državne pogodbe z drugimi državami, v interesu britanskega imperija!
Britanec torej gleda po svoje na svojo državno tvorbo, v kateri je na sto milijone ljudi, vseh ver in vseh plemen na zemlji. Skozi stoletja je to tvorbo znal ohraniti. Domi-njonom kakor Kanadi, Južni Afriki, Ceylonu, Indiji, Pakistanu, Avstraliji in Novi Zelandiji je dal državno samostojnost, misleč, da je britanski element, interes že tako močno povezan z dominjoni med seboj, kakor tudi z materjo domovino Veliko Britanijo, da se ni bati popolnega odpada in izstopa iz Commonwealth of Nations. Če to drži, potem gre za politično zvezo, ki je ogromni svetovni blok zase, ki razpolaga z morji in naravnimi zakladi, silno kulturo in silno civilizacijo in ki je razširjen razen Evrope po vseh kontinentih sveta. Število prebivalstva pa gre v visoke sto milijone.
' V zadnjem času se je oglasila "Južno-afriška," strateško in gospodarsko važen britanski domin j on na jugu Afrike, kjer živi dva milijona in pol belcev in okrog deset milijonov nebelokožcev. Nacionalisti v vrstah belcev, katerim je na čelu sedanji predsednik vlade Malan, je napovedal, da bo Južna Afrika celo izstopila iz britanske do-minjonske zveze. Ali je teoretično in praktično ta izstop mogoč?	L.Č.
Branimir Gabričevic:
STARE SLOVANSKE NASELBINE V APENINIH
Važen je poudarek, da so apeninski Slovani, kd so se bojevali za enotnost Italije, doživljali tudi svoj narodni preporod. Prav v tem času je delal eden od največjih sinov tega "ščavunskega" ljudstva, profesor Giovanni de Bubertis, ki je v slovanskem jeziku tega kraja pesnikoval, v italijanščino pa prevajal Puciče-vo izbrano poezijo.
Enainšestdeset let prej, preden so Kručani pobili Parana in njegove brigante, to je leta 1799, je bil v Neaplju obešen najznamenitejši sin Aquavive—Nicolo Neri (Nikola Črni), profesor filozofije na neapeljskem vseučilišču. Ko so revolucionarne sile zrušile fevdalno oblast burbon-ske dinastije, žal samo za kratko dobo, in razglasile ideje francoske revolucije, je bil Neri med prvimi voditelji nove parteno-pejskQ republike. Ko je reakcija spet prišla do oblasti, so Bur-bonci med drugimi neapeljskimi jakobinci poslali na vislice tudi filozofa iz Aquavieve, čigar ime pozna še danes vsak apeninski "Ščavun."
"Kadar je Nicola Neri prišel v Aquavivo," so mi pravili kmetje na trgu pred cerkvijo ter mi kazali ploščo, v kateri je vklesano: 'Piazza Nicolo Neri,' 'vedno je našemu ljudstvu govoril: "Nikar ne pozabite svojega jezika'!"
Stališče apeninskih Slovanov v dobi italijanskega zedinjenja in svetli lik Nicole Nerija so pridobili našim kolonijam v Italiji časten naslov "patrioti," a ta naslov so dajali v južni Italiji samo tistim, ki so se aktivno bojevali za italijansko enotnost ter zoper fevdalno in cerkveno reakcijo. Nihče pa ni vprašal, zakaj so imeli apeninski Slovani tako stališče in taka načela. Odnos družbenih sil pri njih je bil prav tak, kakršen je v stotinah južno-italijanskih krajev.
Razvitega meščanskega razreda, ki bi bil nosilec novih družbenih in političnih idealov, ni bilo, pač pa so na eni strani stali mali posestniki — galantuomini, na drugi strani pa množica zaostalih in revnih kmetov. Zakaj med njimi samimi ni prišlo do razlikovanja razrednih sil in zakaj so bili vsi "Ščavuni," reveži in posestniki, za Garibaldija in za zedinjenje?
Kakor vse kaže, so stalšiče tega zapuščenega slovanskega otoka določile njegove posebne zgodovinske in življenjske okoliščine. To je bila samoobramba pred okolico, ki jim je bila tuja po jeziku in po tradiciji, prav posebno pa po krajevnih interesih. Tudi svoj jezik so ohranili iz samoobrambe, da jih drugi ne bi razumeli, ter so za stvari, ki so bile podobno označene v njihovem in italijanskem jeziku ustvarjali nove besede. Tako so za vino (il vino) ustvarili besedo "žrt," za tobak, ki ga v stari domovini niso poznali, pa besedo "dimač."
Kakor so se branili s svojim jezikom, tako so se branili tudi v življenju. Ker je bilo vse okrog njih burbonsko in papeško, so bili iz samoobrambe garibaldin-ci in patrioti. Na tak način se lahko raztolmači tudi to, kar je pripovedoval nedavno umrli italijanski pisatelj F. Jovine, po rodu iz bližnje Gualdalfiere, v svoji knjigi "Le terre del Sacramento." Ko so po prvi svetovni vojni italijanski kmetje tega kraja bili v boju z veleposestniki in so stopili v stavko, so prišli na zapuščena polja "Ščavuni" in začeli delati.
To žalostno stavkolomstvo ni samo pomanjkanje razrednih zavednosti v najširšem smislu, temveč tudi rezultat na njihov način razumljene samoobrambe. Delajo pač to, kar ne dela italijansko morje, ki jih obdaja. Če bi bilo drugače, tudi svojega jezika ne bi bili do danes ohranili.
"Nikar ne pozabite svojega jezika!!—ni bil samo romantični poziv obešenega jakobinca, tem-
več kmečki nasip za obrambo njihovih krvavih življenjskih interesov. To je tista posebnost, ki jo je treba upoštevati pri zgodovinski in družbeni ocenitvi
apeninskih Slovanov.
*
Sedel sem v delovni sobi učitelja Maddalona, kjer je tudi njegova za vaškega učitelja bogata knjižnica.
' "Danes se govori 'po našu' samo v Kruču, Stefiliču in Mundi-mitru," mi je razlagal učitelj, "a nekdaj so skoraj vsi kraji bili slovanski: Palata, Taveuna, San Giocomo degli Schiavoni, MafaJ-da, Montelonga, Stiblaž (San Biagio). Ti kraji so bili popolnoma italianizirani pred koncem IS.letja, a še danes najdete v vsakem slovanske priimke: Br-kič (Berchici), Staniša (Stanis-cia), Mirko itd.—Tuintam so ohranjene tudi nekatere naše besede. V Palati se še danes imenuje eden od okolišev "Gradina," v Mafaldi pa "Galavizza" (Glavica). Vse te naše naselbine so nastale v prvih lOletjih 16. stoletja. Na župni cerkvi v Palati je bil napis: "HOC PRIMUM DALMATIAE GENTES CAS-TRUM INCOLVERE AC TSM-PLUM A FONDAMENTI ERE-XERE ANNO MDXXX." (Ta kraj so naselili Dalmatinci ter od temelja zgradili cerkev leta 1531).
Maddalone je potegnil iz omare znano Rešetarjevo študijo. Ko sem listal po njej, sem našel, da slovanski naseljenci na Apeninskem polotoku niso bili samo v 16. stoletju, temveč že prej in da niso bili samo v Melisi, tem-ve čtiidi po pokrajinah Abruzzi, Marche, (sin slovanskega naseljenca v provinci Marche je bil tudi znameniti papež Sikst V.— druga polovica 16. stoletja), na jugu pa celo po Basilicati, Cala-briji in na sami Siciliji. Notarski spisi iz Matere (Basilicata), ki so bili napisani pred koncem 15. stoletja, navajajo veliko število ljudi, ki imajo slovanska imena: Raduanus (Radovan), Vuccassi-nus (Vukašin), Staniscia, Prera-doviza itd. Krajevna zgodovina istega mesta govori o nekem duhovniku, ki ga krajevni kler ni hotel izvoliti za predstojnika katedrale, češ da je "figlio d'uno Schiavone" (sin Slovana).
Ko je leta 1584 avelinski škof poslal novega župnika v vas Pa-learino dekli Schiavoni (danes Villanova v pokrajini Avellino, kjer so tudi prebivali Slovani), so se prebivalci uprli ter zahtevali duhovnika, ki bi bil "slovanske in dalmatinske narodnosti, 'kakor je to pri njih že od nekdaj v navadi." Ne vem, če je avelinski škof takrat ustregel njihovi želji, dejstvo pa je, da se še rpbena škofija ni brigala, da bi "Ščavuni" vsaj evangelij poslušala v svojem jeziku.
"Če bi bili mi," je pripovedoval Maddalona z izrazom svojtf značilne melanholije, "poslušali stoletja samo evangelij v našem jeziku, bi bilo nas Slovanov v Italiji danes na desetine in desetine tisočev."
V naseljih, kjer so ohranili jezik svojih pradedov, se v cerkvi ne sliši stara narodna beseda. Majhna izjema je menda Mundi-mitar, kjer se je slovanska govorica najbolj ohranila. Tamkaj ljudstvo med obredi velikega tedna še danes večkrat zapoje ganljivo staro pobožno pesmico, ki se začenja takole:
razlagali prebivalci. "Z onim bivšim smo se skregali, pa nam je škof zagrozil, da nas bo 'kaznoval' in da nam ne bo poslal novega, dokler se ne poboljšamo."
Nisem se zanimal za vzroke tega spora. Z žalostjo v duši sem mislil, kako so številna naselja, razsejana po Apeninih od mnogih činiteljev popolnoma potuj-čena. Ostala so po nekem čudežu samo tri naselja, kjer ni ohranjen samo naš jezik, temveč imajo prebivalci tudi precej živo zavednost, da so Slovani in da so pred mnogimi, mnogimi leti prišli od one strani morja. Zaradi tega tudi vsakega našega človeka iz stare domovine imajo za svojega človeka, za svojega brata.
"Brat moj," tako vas bo nagovoril kmet iz teh slovanskih jezikovnih otokov, ko bo slišal, da ste iz stare domovine.
Besede so mogočne in vsevedne. "Brat moj!" Ko so apeninski "Ščavuni" tako obračajo do svojega človeka, dokumentirajo s tem odnose iz prastare dobe. Od "brat moj" do "tovariš" so minila stoletja. Spremenili so se odnosi med ljudmi in besedami, ki odnose izražajo. Tudi pri Slovanih v Apeninih se je marsikaj spremenilo in dogodilo od takrat, ko jih je vojvoda Mirko odpeljal od izliva Neretve, beseda, s katero nagovarjajo, svojega človeka, pa je ostala ista—"Brat moj!" Kaj je to? Ali je to izraz nebogljenosti jezika, 'ki se, daleč od matice, ne more razvijati, ali pa globoka žalost za tem, kar je bilo in kar se v sedanjih življenjskih l-az-merah ne more več povrniti? Narodna zavednost Slovanov v Apeninih ?
Ni nobene zavednosti, bi mi morda rekla večina tistih, ki se ukvarjajo s takimi vprašanji, temveč samo občutek tega zaostalega ljudstva in dokaz, da se italijanski "ščavuni" od drugih Italijanov razlikujejo samo po svoji govorici. Pa tudi učenjaki.
ki so o tem pisali resne knjige, omenjajo, da se v teh naseljih le najde kdo, ki ima še nekakšno bledo sliko b tem, da so njihovi predniki prišli z one strani morja. Jaz sem tisto nedeljo meseca januarja 1949 dobil v Aquavivi drugačen vtis.
Skozi gosto skupino ljudi se je preril do mene kmet srednjih let ter začel z menoj govoriti v čistem hrvatskem jeziku, da sem ga začudeno vprašal, kako je to mogoče.
"Bil sem v Ameriki in sem se vedno družil z našim svetom. Bilo jih je mnogo iz Dalmacije, Like in od povsod."
Matijač, tako se je imenoval ta kmet, je pripovedoval o svojem bivanju v Ameriki in o svojem druženju z "našim svetom" tako naravno, da je že sam način njegovega pripovedovanja pričal, da so njegove trditve o našem svetu v Dalmiciji in Liki naravne in resnične.
"Korko do naš svit (koliko je našega sveta) bilo u Kruč, Filič oš (in) Mundimitar?"—so otožno omenjale neke stare žene. Spominjale so se s tem tistega "našega sveta," ki se je po trpljenju v raznih italijanskih ječah in taboriščih proti koncu leta 1943 pomikal proti Bariju, da bi se pridružil enotam narodno osvobodilne vojske v Bariju. V slovanskih kolonijah, o katerih niso niti sanjali, so ti ljudje našli prastaro prisrčnost in gostoljubnost.
Skopo zimsko sonce je zahajalo za samnitskimi gorami, ko sem s svojimi mnogimi znanci stal na cesti proti Campobassu, pripravljen, da se od njih morda za vedno poslovim. Preden sem stopil v avtomobil, so me neka teri potegnili na stran ter mi še petali:
"Zaupamo ti, da bomo pri prihodnjih pokrajinskih volitvah za naše tri občine zahtevali avtonomijo. Nas je pet tisoč—dovolj za avtonomno slovansko republiko."
(Po "Slovenskem poročevalcu")
SKOPLJE, RAZVIJA ŽIVLJENJE V MAKEDONIJI
"Homo, dol je ena crikvica; golobica zgudju,
Mater božju budu."
(Budu—pojdimo, doli v cerkvico; golobice gralijo. Mater božjo budijo).
Ko sem v Equavivi hotel obiskati cerkev, baročno stavbo, kakršnih je mnogo po krajih bivšega knaljestva dveh Sicilij, sem našel cerkvena vrata zaprta, čeprav je bila nedelja.
"Zdaj nimamo župnika," so mi
Govoriti o Skopi ju, glavnem mestu Ljudske republike Makedonije, pomeni opisovati dobo, med katero je to mesto v resnici postalo gospodarsko in kulturno središče Makedonije.
Skoplje je znano že iz rimske dobe. Bilo je postaja glavne prometne zveze med vzhodnim in zahodnim delom rimskega cesarstva. Znano pa je tudi iz zgodovine južnih slovanskih narodov. Nekdaj je bilo prestolnica carja Dušana. "Kale"—velika trdnjava, ki se še danes dviga v sredini Skoplja, priča, da je imelo to mesto važno strateško vlogo v bojih južnih slovanskih plemen zoper Bizantince in pozneje zoper Turke. Zgodovina pripoveduje o velikem pomenu mesta tudi v poznejših dobah.
Razni spomeniki iz dobe turškega gospodstva pričajo, da je bilo Skoplje uvrščeno v vrsto velikih mest ne samo po svojem strateškem položaju. Tudi v novejši dobi, ko so bili boji za vpliv v Makedoniji, je bilo Skoplje važjišče med velikobolgarskimi, velikosrbskimi in velikogrškimi tendencami.
V nekdanji Jugoslaviji, ko so državo razdelili na banovine, je postalo Skoplje središče banovine in v tej dobi so bili tudi poskusi za gospodarski in kulturni napredek mesta primerni njegovi politični viogi. Gradili so tovarne in večja podjetja, mesto je dobilo železniško in cestno zvezo z vsemi mesti Makedonije, zidali pa so tudi razne javne stavbe. Začeli so se tudi podobni poskusi v kulturnem pogledu, ustanovili so odsek beograjske filozofske fakultete, gledališče, dve gimnaziji, učiteljišče itd.
Vse to prizadevanje pa je bilo onvejeno. Oblastniki stare Jugoslavije pri razvoju mesta niso mogli priti do kraja. Njihova politika do Makedonije sploh je bila politika gospodarskega in kul-
prišlo zlasti v Skoplju kot glavnem makedonskem rtiestu do polnega izraza. Tudi objektivne možnosti za razvoj mesta so oblastniki izkoriščali le toliko, kolikor se je strinjalo s koristmi vladajoče buržoazije.
Kakšne možnosti so bile za vsestranski razvoj, se je izkaza lo šele po osvoboditvi. Po osvoboditvi je postalo Skoplje pravo središče gospodarskega in kulturnega življenja. Iz nekdanjega pokrajinskega mesta z blizu 60,-000 prebivalci, je nastalo že po nekaj letih industrijsko središče z nad 100,000 prebivalci, v katerem pa je bilo zelo živahno tudi znanstveno in umetniško udejstvovanje. Že v prvih dneh po osvoboditvi so se začele reorganizacije gospodarskih podjetij. Iz nekaj manjših, nerentabilnih tekstilnih podjetij je zra-stla velika tovarna platna "Kuz-man Josifovski-Pitu."
tem s kmetijsko-veterinarsko, medicinsko, tehnično in ekonom-sko-pravno fakulteto. Srednje in nižje strokovne šole dajejo kvalificirani kader. To so predvsem / tehnična šola, trgovska akademija, industrijska šola, gradbena in kmetijska šola, medicinske šole z raznimi oddelki in vrsta nižjih strokovnih šol.
Veliko število delavcev se izobražuje tudi v raznih začasnih šolah, tehnikumih, tečajih itd. Že tole pove dovolj o velikanskem prosvetnem napredku mlade makedonske republike: leta 1939 je bilo na fiziološkem odseku beograjske fakultete v Skoplju samo 165 študentov, danes pa ima univerza v Skoplju nad 3,300 slušateljev. V zadnjem predvojnem letu je bilo na 843 osnovnih šolah 1,967 učiteljev in 98,716 učencev, zdaj pa je na 1,400 osnovnih šolah 2,579 učiteljev in 138,380 učencev.
Pred vojno ni bilo nobene se-demletke, zdaj jih je 127, strokovne šole so bile samo tri, zdaj jih je že 21, gimnazij je bilo 15, zdaj jih je 24, učiteljišča so zdaj štiri, pred vojno pa je bilo samo eno.
Naglo so se razvile tudi kulturne in umetniške ustanove. To je predvsem makedonsko narodno gledališče s svojo dramo, opero in baletom. Danes se gledališče v Skoplju po svoji umetniški vrednosti primerja z najboljšimi gledališči drugih republik-Muzeji so posebna panoga v kulturnem življenju Skoplja. Makedonija je znana po svojih arheoloških zakladih. Svoje arheološke in druge umetniške zaklade pa ima tudi samo Skoplje. To so arheološki in etnografski muzej z znamenitimi vzorci stare rimske keramike in kiparstva, potem spomeniki turške arhitekture, cerkev sv. Spasa, prirodo-slovni muzej in vrsta drugih znanstvenih in umetniških objektov.
V življenju Skoplja so važne tudi razne ustanove folklornega pomena. Za posamezne vrste narodnega blaga, ohranjenega iz davnih časov, so posebne ustanove. Na prvem mestu je folklorni institut, potem znameniti ansambl makedonskih narodnih plesov in pesmi, ki uživa velik sloves tudi v inozemstvu. Ume-niška galerija v znanem kulturnem spomeniku Dautpašin amam. To je stalna zbirka upodabljajočih in drugih umetniških del najboljših jugoslovanskih slikarjev nekdanjih dob io današnjih časov. Društvo upodabljajočih umetnikov iftia vsako leto razstave slik in drugih umetnin makedonskih umetnikov.
Podobne spremembe so bile tudi v drugih gospodarskih panogah. Ko so pri teh gospodarskih reorganizacijah primerjali zmogljivost podjetij s stvarnimi potrebami in zlasti z objektivnimi možnostmi za ustanovitev drugih podjetij, se je dobro videlo, kako je mlada republika zapuščena in neizkoriščena.
Po petletnem planu so se od leta do leta gradile nove tovarne, mod katerimi je v ospredju veliki zavod za kovinske izdelke "Tito," za njim pa vrsta drugih podjetij, o kakršnih v nekdanji "vardarski banovini" ljudje niso niti najmanj sanjali. Z novimi tovarnami so nastajali tudi ustrezajoči objekti življenjskega standarda, tolik gospodarski napredek pa je zahteval tudi nove znanstvene in kulturne ustanove za pridobitev in vzgojo potrebnih kadrov.
Visoko kvalificiran kader je bil zajamčen z ustanovitvijo filo-turnega zapostavljanja, kar jej zofske fakultete leta 1946, po-
Velika skrb je posvečena tudi razvoju književnosti. Po osvoboditvi se je uveljavilo mnogo novih pesnikov, pisateljev, dramatikov, kritikov in drugih. Tudi mladi makedonski glasbeniki pripravljajo prvo domačo opero "Goce" po drami enakega imena» znanega makedonskega pesnika Venka Markovskega.
Nemogoče pa je govoriti o današnjem Skoplju in pri tem molčati o njegovi vlogi v boju makedonskega naroda med okupacijo-V Skoplju je bil sedež pokrajinskega komiteja. Med osvobodilnim bojem je Skoplje igralo veliko vlogo pri preskrbovanju partizanov in tudi pri vzgajanju novih borcev. V Skoplju so žrtvo* vali svoja življenja mnogi najboljši sinovi makedonskega naroda, med njimi tudi trije narodni heroji.
Pri svojem velikem gospodarskem in kulturnem razvoju napredku pa je Skoplje tudi središče političnega življenja. Tam so najvišji organi vseh državnih in družbenih organizacij, mnog' spomeniki na junake in žrtve osvobodilnega boja pa so dokazi večne hvaležnosti prebivalce'^
Skoplja in vsega makedonskega
naroda tvorcem nove Jugosi&
vije.
(Po "Slovinik«ffl po"
■oSe«!'"
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1952
Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave.
Predsednik Tony Vrh; podpred-^dnik Frank Žagar; tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., KE 1"1107; blagajnik Theodore Kir-cner ml., zapisnikarica Gusti Zu-pančiC; nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo Bostjančič in John Barkovich; gospodarski odbor: Frank Derdich, predsednik, Frank Tegel in Frank Rupert; publicijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič in Andrew Ogrin; ostali direk-torji: John A. Fakult, John Zupančič, Robert A. Kastelic in Frances yorjanc; poslovodja John žigman "^ oskrbnik Louis Mohar.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7.30 uri.
■K
"Cvetoči Noble" šl. 450 SNPJ
Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Anton Vrh, tajnik Frank Tegel, 954 E. 239 St.
1-4399, blagajnik Justin Mar-™cič, zapisnikarica Mary Do-fuč, nadzorni odbor: Frank Mihe-iich, Fred Martin in Andy Jerman, zastopniki za Klub društev AJC *red Martin, Frances Gorjanc in Anton Vrh; za Federacijo SNPJ Joe Parker.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo ^''(jesecu v AJC na Recher Ave. OD 10. uri dopoldne.
"Carniola Hive*' št. 493 L TM
Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, duhovna voditeljica Agnes Zobetz, premij evalka Mary Mahne, vra-^rica Pauline Zi^man, stražnica ^3ry Vesei_ zapisn&arica in tajnica bolniškega oddelka Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, finančna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič, zastopnici za Klub društev SND Josephine Stwan in Julia Brezovar.
Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 SND na St. Clair Ave., ob 7.30 uri.
"Cleveland" št. 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Edward Branisel, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan Ave., RE 1-6268, blagajnik Frank Yako-vac mL, zapisnikar Blaž Novak, reditelj John Pire, nadzorniki: Anthony Yuretich, Victor Gruden, Louis Virant st; mladinski reditelj Andrew Curry (Korenčič), ml., zdravniki vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici.
Sprejema se članstvo od 16. do 50. leta in otroke od rojstva do 16. leta. Prosta zdravniška preiskava.
Seje se vrše vsako tretjo nedoljo dopoldne v SND.
"Collinwoodske Slovenke" št. 22 SDZ
Predsednica Fannie Brezovar 305 e. 232 St.; podpredsednica Fannie Kromar, 665 e. 160 St.; tajnica Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., IV 1-6500; blagajničarka Frances Tomsich, 693 e. 160 St.; zapisnikarica 'Rose Šimenc, 799 e! 155 St.; nadzornice Filomena Se^ dey, Mary Cernigoj in Stefi Kon-cilja; zastavonoša Mary Malovrh; zdravnika dr. Anthony Skur in dr. Victor Opaskar.
■ Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. domu na Holmes
Ave., v spodnjih prostorih.
*
"Klub društev AJC" na Recher Ave.
Predsednik Frank Segulin, pod-Predsednik A. Ogrin, tajnik John fupančič, 460 E. 270 St., tel. RE i:4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Mary Dodič, Mary Se-®^lin in Frances Zajec, publicijski Odbor: Mary Medvesek,Gusti Zupančič, L. Zgonik, Frances Julylia m M. Dodič.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek » niesecu.
★
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica prances Julylia, 832 E. 209 St., KE ■1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich, nadzor-^ odbor John Ludvik, Andrew p Brin, John Oshaben, kuharica rances Gorjanc, stric Joseph Plev-teta Frances Rupert in maršal Louis Starman.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v niesecu.
★
"Kras" št. 8 SDZ
Joseph Jerkič, 19071 Naumann predsednik; Stanley Koželj, oarfl Naumann Ave., podpredsed-Jennie Koželj, 687 E. 156 St., ]rri 1-3590, tajnik; Jennie Kapel, T^u Sagamore Dr., blagajničarka;
Kapel, 1861 Sagamore Dr., ^Pisnikar; nadzorniki: Joe Koporc, g^iednik, Martha Batič in Mary
se vršijo vsako drugo ne-nn cK "Mesecu ob 1.30 uri popold-v Slov. domu na Holmes Ave.
-K
"Lipa" it, 129 SNPJ
Trebeč, predsednik; Andy 'i podpredsednik; Mrs. Mary 1%^' 6922 Hecker Ave., tel. HE nil/	John Sivec, blagaj-
Charles Penko, zapisnikar; Pvt	Stanley Pockar, Frank
^yke in Joseph Filipic.
deH^^	vsako drugo ne-
^eljo v sobi št 4 SND ob 1. pop.
n , "Loška dolina"
Frank Baraga, pod-Frant 2 John Krasovec, tajnik 1-90r^ Bavec, 1097 E. 66 St.. HE blagajnik-zapisnikar John Frank "»Vzorniki: John Lokar, za	Tony Pctkovšek,
mi društev SND John Lekan Slov. doma
in	Frank Znidaršič
^n Gasper KnafeJc.
®eje»se vrše vsako tretjo sredo
v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair, Ave.
★
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krišt Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik V/illiam Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND William in Anton Wapotich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
★
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Frank Komidar, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., blagajnik John Prusnik, zapisnikarica Frances Sušel, reditelj John Ilovar, nadzorniki: August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
★
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Josie Krašovec, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Helen Mikuš in Katie Bradach, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Ar tel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND
na St. Clair Ave.
★
Dramski društvo "Naša zvezda"
Predsednik Andrew Ogrin; podpredsednik Joseph Vičič; tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., tel. IV 1-3822; blagajničarka Frances Julylia; zapisnikarica Frances Modic; nadzorni odbor: Louis Mohar, John Korošec in Frances Gorjanc; arhivarca Mary Medvešek; mojster odra Louis Mohar.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v AJC na Recher Ave.
■K
"Mladinski pevski zbor SDD"
Predsednik John Terlep; podpredsednik Jerry Pike; tajnik Mary Vidrich; blagajnik Katy Artel; zapisnikarica Jennie Skerl; nadzorniki: Jerry Pike, Jim Kožel, Anna Brenčič.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Na Jutrovem" št. 477 SNPJ
Predsednik Peter Segulin, podpredsednik Anton Traven, tajnik Charles Basa, 10313 Reno Ave., blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Mike Ludvik, nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Law-renčič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. dvorani na Prince Ave. ob 10. uri zjutraj.
Asesment se pobira vsako prvo nedeljo v mesecu na seji v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. ter isto tam vsako četrto nedeljo v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne.
★
"Napredni Slovenci" It. 5 SDZ
.Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk; podpredsednik Eddie Mramor; tajnik John Krebel, 6409 St. Clair Ave.; blagajnik Joseph Batis; zapisnikar Felix Strumbel; nadzorniki: Anton Zakrajšek, Anton Mihelič, Andy Turkman. Društveni urad se nahaja zgoraj v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Seje se vrše vsako prvo rvedeljo v mesecu ob 9.30 uri zjutraj v SND, dvorana št. 1. novo poslopje.
-K
Pevski zbor "Jadran"
Predsednik Louis Smrdel; podpredsednik George Marolt; tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nela-wood, E. Cleveland, O., LI 1-2102; zapisnikarica Wilma Glazar, arhivarca Florence Unetich, nadzorni odbor: Joe Planine, Tony Prime in Fred Cesnik; pevovodja Vladimir Malečkar, pianist Reginald Resnik.
Vaje se vrše vsako sredo zvečer ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
★
Krožek št. 1 "Progresivnih Slovenk"
Predsednica Anna Zaje; podpredsednica Frances Henikman; tajnica in blagajničarka Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave.; zapisnikarica Theresa Gorjanc; nadzornice: Frances Ffancel, Rose Pavlin in Rose Sanabor; prosvetni odbor: Bertha Dovgan, Jennie ^»rinc in Antonia Tomle.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■K
"Progresivne Slovenke" krožek št. 2
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Bozich, 19161 Monterey., IV 1-7074, blagajničarka Marie Zakrajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice Jennie Skuk, Helen Mikaš in Rose Fier, za Sans št. 39 Uršula Mulej, Katie Bradač in Amelia Božeglav, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za čitalnico Rose Retar.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 2, SND na St. Clair Ave.
-K
"Progresivne Slovenke" krožek št. 3
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Mary Lokar, tajnica-blagajničarka Mary S ter, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice Frances Gorjanc, Frances Julylia in Anna Nagode.
Seje se vrše vsako prvo sredo v
mesecu v AJC na Recher Ave.
★
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anthony Kausek, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton Debel j ak, nadzorni odbor: Frank Debeljak ml., Frank Lunder in Edward Herbst, za Klub društev SND Frank Debelak, za Sans št. 39 Joseph Champa; za AJC John Ko-matar in Frank Virant. V slučaju bolezni sporočite pismeno tajniku ali pokličite zapisnikarja HE 1-7805.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v sobi št. 4, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldi na Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Theresa Gorjanc in Leo-poldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniškUi prostorih SDD na Waterloo Rd.
★
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrvatiq, tajnica Julia žerovnik, 14919 Hale Ave., blagajničarka Ivanka Shiffrer, zapisnikarica Cecelia Subel, za Klub društev SND in Sans Mary Somrak, za Federacijo SNPJ Julia žerovnik, za farmski odbor SNPJ Ivanka Shiffrer, nadzornice: Mary Somrak, Slavka Sadecak in Mary Zarnik.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
' ★
Slov. nar. dom na St. Clair Ave.
Charles Vrtovšnik, predsednik; Frank Plut, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; Josephine Zakrajšek, blaganičarka; Josie Petrič, zapisnikarica; namestniki: Cyril Ro-vansek, Andrew Turkman, Andrej Tekavec, in Josephine Stwan; nadzorni odbor: John Pollock, John Centa, Anton Wapotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski odsek: Frank česnik, predsednik, Joseph Okorn, zapisnikar. Frank Wirant, Janko N. Rogelj, Anthony Zakrajšek, Joseph Fifolt in Stanley Dolenc.
Seje direktorija se vrše vsak drugi torek v mesecu. Vsa korespondenca, tikajoča se SND, se naj pošlje na naslov: SND, 6409 St. flair Ave., Cleveland 3, O. Uradne ure so od 9.30 do 12., od 2. do 5.30 in od 7. do 9. zy. Ob sredah popoldne
in ob nedeljah ni uradnih ur.
*
"Slov. moška zveza" St. 3
Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St IV 1-5658, blagajnik Joseph Hočevar, zapisnikar Jim Stopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Peru-shek, Martin Komachar; za Federacijo SMZ Anton Rudman in Martin Valetich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Asesment se pobira 24. in 25. v mesecu od
6. do 8. zv. v Slov. domu.
, ★
'Slov. moška zveza" St. 5
Predsednik John Sever, podpredsednik Frank Cesnik, tajnik-blagaj-nik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, r^uis Erste, Frank Petkovšek; za Federacijo SMZ Frank Brancel, Louis Erste, Frank Brancel in Frank Petkovšek; za Klub društev SND in Čitalnico John Sever.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu, dvorana št. 4 staro
poslopje SND na St. Clair Ave. .
★
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jen-nif! Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambro-žič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn. rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Svob. Slovenke" St. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, 1007 E. 74 St.; podpredsednica Jennie Skuk; tajnica Josephine Petrič, 101 E. 225 St., RE 1-6316; blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St.; zapisnikarica Albina Brajdič; nadzornice: Albina Brajdič, Josephine Razinger in Elizabeth Belay. Vsi slovenski zdravniki so društveni zdravniki.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar.
domu na St. Clair Ave.
★
Pevski zbor "Slovan"
Joseph Durjava, predsednik; Joseph Ivančič, podpredsednik; William K. Gabrenja 19711 Mohawk Ave., KE 1-6829, tajnik in blagajnik; Ciril Ozbich, zapisnikar; nadzorni odbor; Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič; arhivar Joseph Ivančič, pevovodja Anton Schubel.
Pevske vaje se vrše vsak torek zvečer ob osmih v AJC na Recher Ave. Redne seje se pa vrše vsak
drugi torek vsakega drugega meseca.
■K
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič; zastopnica za Sans št. '*48 Mary Bozich.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
★
"Waterloo Camp" št. 281 WOW
Walter Lampe, predsednik; Anton Novak, podpredsednik; Edward Rozance, 15216 Lucknow Ave., tajnik; Vincenz Godina, blagajnik in zapisnikar; John Rozance, spremljevalec; Peter Bukovnik, bolniški nadzornik; nadzorniki: Frank Stupar, Frank Puskarič, Valentine Malnar.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Asesment se pobira tudi vsakega 24. v mesecu v SDD. razen če pade
na nedeljo ali praznik.
★
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Frank Mišič; tajnik Charles žele, 20970 No. Vine St., KE 1-4640; blagajnik Andrew Ogrin; zapisnikar John Ludvik; nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Mary Segulin in Angela Ogrin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob 8. uri v AJC na Recher Ave.
★
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Joseph Godec, predsednik; John Krebely, podpredsednik; Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, tajnik; nadzorniki: John Kikol, John Zaman, John Krebely; John Bohinc,' zapisnikar.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■K
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
ZARADI KRIVEGA PRIČEVANJA
Dne 8. aprila so sedeli na zatožni klopi pred okrožnim sodiščem v Ljubljani kmet-zadruž-nik Alojzij Jagodic iz Podgorice pri Grosupljem ter odvetnika dr. Vladimir Kreč in dr. France Lokar. Navedeni so obtoženi, da so 27. novembra 1951 krivo pričali pred sodiščem v zadevi izstopnih izjav iz kmečke obdelovalne zadruge v Šmarju.
Dr. Kreč se je pred sodiščem obnašal tako, da ga je moral predsednik strogo opomniti, naj se vede dostojno. Obramba je navajala, da je zapisnik sodnega postopka z dne 27. novembra 1951 nepopoln ter zahtevala zaslišanje vseh sodnikov in javnega tožilca, ki so bili takrat na obravnavi.
Ker sta bila predsednik in javni tožilec na prejšnji obravnavi in sedaj ista, je sodišče sklenilo, da se spis predloži predsedniku Okrožnega sodišča in obravnava preloži za nedoločen čas. V.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
Zastopniki
**Enakoprurnosti •
Za st. clairsko okrožje; JOHN RENTKO 1016 East 76th Street
UT 1-6888
/
e
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
R Ed wood 1-4457 •
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029

DR. J. MAL:
Roka pravice v
davnih časih
svojo posebno klop, na kateri so sede sodili, stoječ pa ugovarjali Kadar je stranka porotnika obdolžila, da je vedoma nepravično glasoval, je moral pri višjem sodišču priseči, da ne ve za boljši pravdorek. Če pa ni maral priseči, so mu odsekali roko, ker je kljub svoji prisegi nepravično sodil.
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje)
Posebno pogostne so bile tako imenovane zrcaine kazni: kdor je po krivem prisegel, temu so odsekali prisežne prste desnice, ponarejevalcu denarja so novec vžgali na čelo, kdor je pisal lažne listine in pisma, ta je bil ob roko (tudi duhovnik, ki mu je škof moral prej odvzeti svečeni-štvo), kdor je sodil, ne da bi imel pravico za to, temu so odrezali jezik. Glede slednje kazni in tudi glede nekaterih drugih se zdi, da je ostalo večinoma prt grožnji in zastraševanju. Na vzhodu pa je bila oslepitev zelo običajna kazen. Drugod si je moral obsojenec sam odrezati uho. Bogatin se je mogel v mnogih primerih odkupiti, a je postal zato brezpraven: še vedno se je moral zagovarjati zaradi morebitne obtožbe, sam pa kot brezpralven ni mogel nikogar tožiti ali iskati pravice pred'sodiščem, ni mogel imeti jeroba, izločen je bil iz prava in iz občestva krščanstva pred duhovskim in svetnim sodiščem.
SODNIK IN POROTNIKI
Sodnik prvotno pri sojenju ni sodeloval. Kot predstavnik sodne oblasti je razpravo le vodil, gledal, da se ni kršil red in mir pri sodišču ter je le razglasil sodbo, kakor so pač razsodili porotniki-sodniki odnosno v najstarejši dobi celokupna občina sama. Sele prodirajoče rimsko pravo je ob koncu srednjega veka zabrisalo te meje in je odslej dalje sodnik tudi sam izrekal sodbe.
Sodniški položaj so visoko cenili, saj predpipsuje Dušanov zakonik (čl. 111), naj še vlastelinu, ki je osramotil sodnika, vzame vse premoženje, če je pa to bilo selo, naj se poruši in poleni. Po istem zakoniku so bili sodniki od vladarja neodvisni in obvezani potovati po svojem sodnem okraju, da se sami poučujejo, pa dajejo pravico ubogim in obnemoglim. Tudi nemške pravde knjige obvezujejo sodnike, naj pred vsemi drugimi zaslišijo vdove, sirote in uboge ljudi.
Kadar je zasledoval zločinca, je mqral sodnik pred zaprto hišo trikrat glasno zaklicati, naj mu odpro, šele potem je mogel preiskati hišo. Na starem ljubljanskem rotovžu, ki ga je leta 1484 začel zidati Peter Bezlaj, je slikar Anton Jerič (Gerici) na pročelju opodobil dr. Salomonovo sodbo ter razsodbo perzijskega kralja Kambiza, ko ukazuje odreti krivičnega sodnika, s kožo pa preobleči stol, na katerega posadi njegovega sina z naročilom, naj sodi pravično.
Kakor že prej povedano, so pravdorek izrekli sodni prisedni-ki, sodini ali porotniki (rota— staroslovenska prisega, odtod tudi Rotišče pri Gospesveti, Rotna vas— RotendOrf v Zg. Ziljski dolini ter najbrž tudi večina krajevnih imen Rottenstein po Koroškem). Če so porotniki oprostili koga, ki se je zanj pozneje izkazalo, da je kriv, je srbski Dušanov zakonik obsodil vsakega na globo 1000 perper; takim porotnikom v bodoče ni šla vera in se nihče od njih ni smel oženiti.
Po nemškem običajnem pravu je bilo teh sodnih prisednikov ponavadi 12, katerih vsak je imel
PRODA SE
FLANGE - PARADIŽNIKE, KI SO POSEJANI V POGNOJENI ZEMLJI V LONCIH. Za podrobnosti pokličite LOUIS PEČENKO 3197 Richmond Rd., KE 1-4206
AKO TRPITE
vsled revmatizma, sciatike, hrbtobola ali bolečega mišičevja, pridite k nam, da vam pomagamo z zdravljenjem z tero-mehaniCnim sredstvi.
Masiranje proti glavobolu.
DR. A. J. SYLVESTER
D. M. M.
15335 WATERLOO RD., v poslopju SDD
Uradne ure: ponedeljek, torek, četrtek in petek, od 7. do 9. ure v soboto od 2.30 do 5. pop.; zv. od 5. do 8.
tel.: IV 1-5555
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private bopch, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEa Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
STANOVANJE V NAJEM
ODDA SE STANOVANJE
petih lepih opremljenih sob: vse nanovo dekoriranoT Vse udobnosti.
Pokličite vsak čas. KE 1-1765
IŠČE SE STANOVANJE
ZAKONSKA DVOJICA
srednjih let, brez otrok, želi dobiti stanovanje s 3 ali 4 sobami v slovenski naselbini med E. 55 in E. 79 St. Kdor ima za oddati naj pokliče po 5. uri popoldne.
EN 1-7928
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA ODPRTA NA OGLED od 5. do 8. ure
Na 6403 Dibble Ave. Za eno družino, 8 sob. 4 spalnice, kopalnica zgoraj. Klet pod vso hišo in gorkota na plin.
DELO DOBIJO ŽENSKE
DELO MLADE ŽENSKE
ZA
Izkušnja ni potrebna.
SPLOŠNO TOVARNIŠKO
Morate govoriti nekoliko angleščine.
Plača od ure in nadurno plačilo.
KROMEX CORP.
880 E. 72 ST.
severno od St. Clair Ave.
DELO DOBIJO MOŠKI
"OLIVER"
potrebuje
Operatorje
za
BULLARD MACHINES TURRET LATHES (Large and Small) ENGINE LATHES RADIAL DRILL PRESSES DRILL PRESSES (Single Spindle) OXYGRAPH CAMOGRAPH PRESS POMOČNIKE WASHING MACHINE MILLING MACHINE VERTICAL-HORIZONTAL POWER SAW OPERATOR ASSEMBLERS
DELO DOBIJO MOŠKI
FORD MOTOR CO.
17601 Brookpark Rd.
Cleveland, Ohio
sedaj intervuira moške, ki imajo nekoliko izkušnje v livarskem delu. Prošeni ste, da se osebno zglasite v našemu uposljevalne-mu uradu na Engel Rd., južno od Brookpark Rd.
Urad je odprt od 8. zj. do 5. pop. vsak dan od ponedeljka do petka.
Incentivna plača takoj od začetka na incentivnem obratovanju zgornjih del.
Plačane počitnice in prazniki, klavzula o življenjskih stroških, avtomatična progresivna plača do maksimuma. Morate biti pripravljeni delati prvi, drugi in tretji šift. 5% premija za 2. šift. 10% premija za 3. šift. Employment urad odprt dnevno od 8. do 4.30 zvečer, ob sobotah od 9. do 12. opoldne.
The Oliver Corp.
19300 EUCLID AVE.
KE 1-0309
TAPCO
Uposljevalni urad ob odprt za intervuj v soboto od 8. zj. do 4. pop., poleg stalnega tedenskega reda od 8. zj. do 5. pop. in v nedeljo od 8. do 4. VSE VRSTE
TOOLROOM DELAVCI ENGINE LATHE '
OPERATORJI' TOOL GRINDERS BULLARD OPERATORJI TURRET LATHE OPERATORJI SHAPERS MILLING MACHINE OPERATORJI SURFACE GRINDERS
Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift.
Stalno delo; visoka plača od ure; prilika za napredovanje.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 EUCLID AVE.
(Cleveland tranzitni bus št. 28)
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicolt 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
#
St
Dpn't gamble with fire-♦he odds are against you!
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVEST

(Nadaljevanje) •
Marko in Manica. Za mamimo obletnico sta šla pred poldnem v Reber in prenesla polno naročje resja in kurjic. Kako so težko čakali, da je Rozalka pospravila pri ognjišču, in kako so skrbno pletli venec za na grob mami. Otroci.
"Le ne6aj let, samo, če je količkaj mogoče," je znova zaprosil in videl, kako bi bilo, če bi ga ljubi Bog uslišal:
"Marko vse vidi in natančno razloči. Kako je razlagal sestricama, da je sedem sort resja: belo, ki ima najbolj živo zelene lističe in ga dobiš samo pod Skokom, pa še tam težko; rožnorde če na tri sorte cvete, ognjeno-rdeče na dve; in sedmo je kakor kri, na Voglu, kjer pot v planino preide s trave v meli, ga je največ. In kurjice: že sedaj ve, ka-
tere bodo ostale bele in katere bodo v soncu pordele. Sam tega nisem nikoli opazil, pa je res.
Marko! Zrastel je postavno; še Primož ni bil v teh letih tako močan. Kako bi ga izučil in v poštenosti utrdil.
Ljubi moj Bog! Samo še letos naj ženem v planino. Marko bi šel z mano. Ne bo ga boljšega ovčarja v naših planinah, tako bi mu vse razkazal."
Še bolj kakor odraščajoči Marko sta ga skrbeli dekletci:
"Rozalka je vsa mama. Postavo ima njeno, obraz njen, njene temne lase, in hodi kakor je hodila ona. Tiha in krotka bo in pridna kakor čebela; že sedaj se suče okrog ognjišča, kakor se ne zna še veaka omožena ne.
Če se nerodno v koga zagleda ? Oooo! Bog ne zadeni! Kako lahko bi nase pozabila, ali pa se bi

VIKING NO.7
135 miles straight up, at 4,100 miles per hour!
> > > > >
ll't Zero Minut 20. Seconds are ticking away as the crew of Navy technicians applies the finishing touches to Viking No. 7. History is about to be made!
Zero MInuc 10. The site is cleared of all living things, for the blast of the rocket motors will bathe the area in smoke and flame.
ZERO —ZERO! Tension is at a fever pitch! Only the whisper of a breeze through the gantry suggests motion.
Then Suddenly—with a blinding flash and a mighty roar the rocket comes alive, in an orange and white blanket of smoke and flame.
And Slowly —ever so slowly, the needle-nosed monster rises from the launching platform. Five and one-half tons of steel lifted straight up, by some hidden force.
Now Viking No. 7 Begins lo Climb. 100 feet, 1,000 feet, 10,000 feet in a matter of seconds! Screaming straight up into the heavens at the unearthly speed of 4,100 miles per hour, to reach a height of 135 miles and break all existing altitude records.
k Triumphs of American Military Research—like this, mean ' that we are determined to stay out in front in the race for j supremacy of the skies. For knowledge gained from re-I search like this may one day be used to keep the peace.
L Bul You and Eighty-three Million intelligent, thrifty Americans like you are helping keep the peace, too. For your regular purchase of U. S. Defense Bonds backs up this kind of defense research. And remember—U. S. Defense Bonds are as safe as America!
The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence
Don't forget that bond« are now a bettor buy than ever. Because now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for )18.76 can return you not just $25—but as much as $33.331 A $37.60 bond pays $66.66. And so on. For your security, and your country's too, buy U.S. Defense Bonds nowl Bankers recommend them as one of the safest forms of investment.
Peace is for the strong,..
Buy U. S. Defense Bonds regularly!
Tht V. 8. OootmrMnt dtm not pay this advtrtišing. THt Trsatury Dtpartmtni thanks, for thsir patriotic donation, ths Advsrtising Couneii ami
ENAKOPRAVNOST
zagrizla v trpljenje, kakor se je mama."
Svetlolaso, razkodrano Mani-co je imel najrajši: "Le od kod se je vzel ta otročiček, da je tako podoben moji rajnici. Ali bo do-rastla do njene moči? Komaj. Ali bo ostala kakor kaka grajska spletična? Težko, da bo za trdo delo. Kdo ji bo služil kruha? Jaz bi jo dal vadit šivanja. Ali bo Marko zmogel, čeprav bi hotel?
Manica! Še deset let nima, pa poje, kadar je vesela, kakor nobena pevka na kor-i ne zna tako. Revica! Najman^ č-luje za mamico, pa jo čaka najhujše.
Pred svečnico, tisti dan je stresla iz napol odprte bele kurjice otrplo čebelico in se ni mogla načuditi rjavim hlačkam na zadnjih nožicah—na res ju nabranem cvetnem prahu. Dihala je v njo, dokler ji ni zaplesala na roki. Kako je šele plesala, se vrtela, vzklikala in se veselila sama. Spustila jo je skozi okno, da bi zletela domov v panj. Zjutraj jo je našla na vrtu v snegu, jo prepoznala po cvetno napra-šenih nožicah. Mislil je otrok, ki ne ve, kaj je smrt, da jo bo zopet ogrel. Skoro ji je sapa pošla; nič in nič, še peč ni pomagala. In si je izmislila: zavila jo je nazaj v beli cvet, jo obdala s res jem in nesla pokopat v Reber, v najbolj goreč grm resja za Kmiškim robom.
Kako ne boš vesel otroka s takim srcem.
Še Volkun, še pes nori z njo, z Manico, in je žalosten z njo. S povešenim repoAi je šel za pogrebom na Reber."
Jernej se je spomnil, da se je v molitvi raztresel, in se je sam nase po jezil; "Skoro z obema že stojim v grobu, pa posvetne mar-nje premišljujem, namesto da bi molitev pel. Oče naš, kateri si v nebesih—"
Pa ni domolil rožnega venca. V bolečinah prečuta noč ga je zmogla. Zadremal je in sanjal o resju, ki cvete na sedem sort, nedolžnobelo in krvavordeče. In je hodil v sanjah—mlad—med Krniškim robom in Stražo in slišal brneti od daleč nekje kolovrat in peti svoje dekle, svojo rajnico—mlado, sam mlad, čeprav je v resnici stal že skoraj
z obema v grobu.
*
Izpred hiše so odfrčali vrabci m ščinkavec se je preletel s češnje v smreko.
• Volkun je .dvignil glavo in narahlo zarenčal. Jernej, naglušen od starosti, se ni predramil.
Volkun je vstal, stopil pod okno, renčal čimdalje bolj glasno, dokler ni izbruhnil mogočno in nizko: "Hov, hov. Hrr—
Jernej se je zbudil in ugledal pod oknom črnikast ženski obraz. Rotijo: "Preklicana babnica," je zamrmral nehote. Kakor bi bil najrajši odprl Volkunu, da bi jo odpodil, se je vendar potajil in ukazal psu: "Tiho!"
Sivec se je zategnil v kot in je še vedno nejevoljno renčal, zalajal pa ni več, še takrat ne, ko je vstopila Rotija, visoka in močna ženska, cel moški. Tudi govorila je z nizkim glasom: "Kakor sam satan se vedno zažene vaš pes proti meni, čeprav ga nisem nikoli razdražila. Tako me sovraži, da še kosti ne pobere, če mu jo vržem."
"Dober nos ima, pa morebiti ovoha tudi misli," jo je zbodel Jernej. "Kosti mu pa ni treba nič več metati, se ne bo pritaknil nobene ; še klobase ne vzame od nikogar. Sem ga odvadil, da je varen pred mišjico."
Rotija je pazno ogledovala starega pastirja. Ne samo ona, ki si ničesar ni bolj želela, vsak, kdor bi bil videl Jerneja, bi bil razsodil: "Ta ne bo več gnal jar-cev čez Vrh." In Jernej sam je to najbolje vedel, pa Rotiji, ki je prišla nalašč zato, da ugotovi, kako je z njim, bi tega ne bil priznal za vse na svetu ne.
"Oh, no. Sem slišala, da ste nekaj bolni."
"Po udih me trga. Vreme ae bo spremenilo."
"Kaj pa leta, oča, leta?"
"Ko sonce zemljo presuši, bom šel še kakor gams po robeh."
"Pravijo, da bo letos trda planina."
"Sem več trdih prepasel kakor mehkih."
"Oh, no. Saj vam zdravja želim," se je lagala. "Pa, če bi vendar ne mogli prevzeti Podlip-nikovih jarcev?"
"No, kaj, če bi ne mogel."
"Našemu Matevžu je pozimi volk psa raztrgal."
"Dober pes je bil. Zakaj ga ni zapiral ?"
"Sedaj je, kar je. Drugega bo moral dobiti."
"Ga ne bo lahko."
"Vem, vem. Zato sem prišla. Če bi vi—. Oh, no."
"No, kaj. Če bi jaz?" se je že močno vznejevoljil Jernej.
"pe bi vi le ne mogli več gnati v planino."—Besede ji kar niso hotele iz ust.—"Volkun preveč poje, da bi samo okrog hiše postopal. Prašička, jesenca, vam rada dam zanj, ga boste kar z i^im preredili, kakor Volkuna."
"Volkun ni in ne bo naprodaj nikomur." Še je potlačil togoto, ki ga je čimdalje bolj grabila.
"Vam dam še enega klozliča."
"Ali razumeš, kaj je: ne?"
"Oh, no. Oča! Meni se pa zdi, da vi le ne boste mogli več čez Vrh; posebno ne s Podlipnikovim tropom, v katerem je do petsto voln. Kaj pa, ko bi pasel pri Podlipniku naš Matevž in vaš Marko pri Blažniku, kjer jih še dvesto ni, in bi se skupaj držali Matevž, Volkun in Marko."
"Da bi Volkun in Marko podpirala lenobo tvojemu fantinu. Ne boš!" Tako je vzrojil, da je kosmatinasti krašovec zarenčal in pokazal zobe. Jernej ga ni slišal. Rotija pa je previdno prijela za kljuko; ni zaupala psu.
"Ne boš, babnica. Sova najgrše sorte, ki mi hodiš pri belem dnevu v hišo smrt skovikat," je mislil. Rekel pa: "Seveda. Tvoj pri Podlipniku, Marko pri Blažniku, ko bi komaj sebi zaslužil suhega kruha, delal pa s psom za oba. Rozalka in Manica naj pa slamo s strehe jesta. Ali je imaš, ali je nimaš. Pameti!"
Strup je siknil Rotiji z jezika, strup, ki je bil že dolga leta stisnjen v njej: "O, vem, da te skrbi, stari. Pa bi bilo lahko drugače, ko bi bil Primož vzel mene namesto Majdleno."
. Jernej se je pognal proti njej, pa je od bolečin omahnil nazaj. Pes je znova zalajal, vendar se ni upal prestopiti. Nestrpno je čakal gospodarjevega ukaza. Res je Jernej zavpil v nizki hiši tako glasno, da bi se razleglo z gore v goro:
"Volkun! Kol ji!"
Kakor bi se bil odtrgal vrag z verige, se je pognal kosmatinec za Rotijo in je butil, ne v njo, v vrata in jih sam sebi pred nosom zaprl. Priprl pa je gubo krila, ki jo je odtrgal in renče raztrgal nf drobne kosce.
Takrat se je prestrašil Jernej svoje zmote. "Hvala Bogu, da je dovolj hitro odnesla pete. Naravnost za grlo bi jo bil pograbil pes." Spomnil se je, da se je v jezi zarekel, in je ukazal "kolji" kakor na volkove, in se "zapodi" kakor, če so cigani postopali okrog tropa.
"O, ljubi moj Bog!"
*
Od svetega Antona naprej je vsak dan od jutra do večera sijalo sonce. Reber je bila že o sveti Neži vsa kopna. Po polju pa so se še po svečnici tiste dni v sencah belili snegovi.
Na delopust k cvetni nedelji je začel jug tiščati izza Svetega Jo-šta oblake in jih gnal vso noč, da je bila na praznik zjutraj vsa Dolina zatlačena z njimi in v Kleku vse v meglah.
Sonce se ni več pokazalo.
Na svečnico pride medved iz biloga. Če sije sonce, se zavleče nazaj, če pa je mračno vreme in mraz, ostane zunaj; zgodnja pomlad bo.
Mraz je zopet pritisnil.
Nobena bečela ni zletela iz pa-
nja ; samemu sebi je cvetelo res-je.
Proti poldnevu so utihnili tudi ptiči, ki so prejšnje dni veselo poletavali okrog hiš. Neopaženo so si iskali po grmovju in po lopah hrane. Po polju pa so se oblastno prepeljavale med lipami in hrasti vrane, ki so dolgočasno krakale v pusti dan.
Na stogovih so se pa prepirale srake: Šrak, šrak,- šrak.
"Sneg bo."
Malo pred poldnem so oživele steze in pota, ki peljejo od cerkve na Rodinah.
Minila je maša.
Hrašani so odhajali mimo Hriba čez veliko cesto in naprej po lepo zvoženi poti. Studenčani so zavili domov po kolovozu skozi Jarše. Najbolj goste so bile vrste na krniško stran; saj so skoraj vsi ljudje morali domov skozi Krnice; vse zgornje vasi rodin-ske fare.
Razvrstili so se po poti in po zgornji in po spodnji stezi. Otroci, katerim je bilo hudo, ker niso nosili beganic, so udarili za plot na Reber med resje in kurjice.
(Dalje prihodnjič)
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
3FiitkWJr(ilEM'

OPREMITE VAŠ DOM Z
MODERNO GRELNO NAPRAVO!
Inštaliramo forneze samo najbolj znanih izdelkov—
na PLIN - OLJE - PREMOG
Izvršimo vsa popravila na starih fornezih vseh izdelkov.
Delo vedno v vaše popolno zadovoljstvo—Cene zmerne. DAMO PRORAČUN BREZPLAČNO Za jamčeno delo pri inšlalaciji novega ali popravilu tluega forneza, te obrnile na slovensko podjetje
BELL - AIR HEATING CO.
BAHN BROS., lastniki
33 S. Glenwood Ave., Niles, 0.
tel. Niles 2-7919
6. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes', Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoil 1^113
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivb izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
AGRDINAtrSONS Funeral directors
fVkNITuKt AltA*
HEfhffrsoai'iOSS 'Xlttmort t'SS9C
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrsl perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
Drive Wjifcis Power Spaced

An exclusive feature on the tractor shown above, is the changing of wheel tread spacing with the power of the engine which permits the spacing of wheel tread to any position you select.
In the barn yard or on the job it's safe, simple and convenient.
By casing three eccentrics, the power of the engine slides the wheel disc on spiral rails in the rim. Adjustable stops check the spacings and lock the wheel in place.
Without loss of time, increased earnings are made with economical row spacings, which conserves the properties in the soil by using every available inch of the field for productive growth. '
Drive wheels that are power spaced in less than five minutes are a feature of tractors manufactured by AUis-Chalmers and designed lor the C A and WD agricultural modela
STAKICH FURNITURE CO.
- fQuahty at a Piicc - Easy Torms
JAMES D. STAKICH. lastnik
IV 1-8288 16305 WATERLOO RD.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
MARRIAGES PERFORMED
HAROLD E. JAEGER
Justice of the Peace 5939 W. CERMAK ROAD CICERO, ILLINOIS TOwnhall 3-3639
FEMALE HELP WANTED
COMPANION needing home, share 2 room apartment, with elderly woman. Plain cooking, small salary.
Bittersweet 8-1151
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK—Corner lot, 8 rooms, l&i . baths, Nat'l fire place, automatic stoker and hot water heater, some i decoration required, allow accordingly. Near schools and shopping district.
Call EUclid 3-0383
BUSINESS OPPORTUNITY
Good buy — CANDY STORE — Good steady trade. Corner location. 4 room apartment. Illness forces sale. Favorable lease.
WHitehall 4-9313
RESTAURANT — Established •business. Solc^ for sacrifice due to other interests.
Call HUmboldt 9-4280, after 11 — Rogers
Good chance to buy RESTAURANT, right opportunity for a couple. Best offer.
AVenue 3-9844 After 11 a. m-
WANTED TO RENT
3 RESPONSIBLE Adults and baby need 2 bedroom unfurnished apartment. S. or S.W. Can provide refrigerator and stove. Moderate rental.
REliance 5-2770
RESPONSIBLE Personnel Manager, wife, no children, need 3-4 room unfurnished apartment, with refrigerator and stove. N. or N.W. suburbs preferred. Moderate rental.
superior 7-6200 extension 2995 N. D. Rankine
STORE with Machine Shop in rear. 6 room apartment 2nd floor. All brick on stone foundation. Oil heat. W. Madison opposite Stadium.
1815 W. Madison St., SEeley 3-0418
RESPONSIBLE Middle-aged Couple ntjed 3VŽ-4 room heated apartment, no children or pets, any good location N. dr N.
Mulberry 5-1506
RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 4-5 room apartment, N. or N. W. Moderate rental.
GRovehill 6-6758
RESPONSIBLE Couple, child urgently need 4-6 room unfurnished apartment, N. or N. Moderate rental.
GRaceland 2-2293
' GIVE
TO CONQUER
CANCER
»LW
AMERKAN CANCER SOCIETY
Don't gamble with tht odds oro against youl