BRANKO BERČIČ Castrum Bosisen: kje in kaj je bil? (Prispevek za razmislek) \'s\()ji lopogialiji giajskih sta\li na (iorenjskem je' kastelolog l\an Stopar obde lal tudi "domne\ni grad Bosisen z neugolo\ Ijeno lokaeijo nekje na Škofjeloškem".' Glede njego\'e lokaeije opozarja, da so zaenkiat ostala brez odg()\"ora \sa doseda nja razmi.šljanja o njej. za sam objekt pa tigota\lja. da ni bil srednje\'eška grajska postojanka \ dana.šrijem pomenu besede grad", cepra\ pred letom lOOO elokiimen- tirana Bosisen in Kajheiiburg na drugem mestu Livr.šea med najsiarej.ša gradova na .Slo\-enskem'. Poglejmo torej, kako je s to zade\'o. \' daiilnih listinah nein.škega cesarja Otona II. (9"^3-983), iztiana 1^. novembra 973, in njegovega naslednika Otona III. (9«3-1002), izdana 1. oktol->ra 9»9. je med topografskimi imeni, s katerimi je označena posest freisinškega .škofa .Abrahama (957-99-1) na današnjem škofjeloškem ozemlju, obakrat na\eden tudi -castruni quod viilgo Bosisen uocatur«'. Ob lisočletniei loškega gospost\-a je Pa\ie Bla/nik še \edno ugotavijaP. da lokacija gradu Bosisen ostaja nerešena, kljub kar številnim poskirsom raznih raziskovalcev". Tako ga je .\nion Koblar iskal v okviiu (~rnega vrha . fian Kos pa najprej ob izviru potoka Božja (Božna, op. 15. B.), nedaleč od \'alterskega vrha, kjer je bila kmetija Bosen imenovana, oziroma je kasneje lokacijo opredelil" kot območje kmeta Božnarja oziroma potoka .Mala Božna. Favlelu Blazniku je vzbu jala pozornost Frtica blizu Kremenika in izvira potoka Velika Božna'. s čimer se je strinjal tudi Milko Kos'"-, najbolj podrobno pa se je z lokacijo Hosisena ukvarjal Rajko Brank in jo iskal na območju Hiibca v Puštalu pri Škofji Loki". Bl.iznik je po analizi vseh teh iskanj ugotovil, da so se naslanjala predvsem na sorodnost med zapisanimi poimenovanji objekta (gradu) in nekaterili drugih topografskih oznak na tem geografskem olimočju, vendar vse primerjalne lokacije ne ustreza jo opisu njegovega položaja v izvirnih besedilih obeh citiranih darilnih listin: ponujalo pa .se mu je v obravnavo območje Os(n'nika. kjer naletimo na ostanke treh gradi.šč'-. V obeh darilnih listinah poteka c^pis meje jugovzhodnega dela podarjenega ozemlja takole": od izliva Hot:iveljščice v Soro n;iprej čez Soro do v ih;i gore. ki leži ob .Sori in se širi proti vzhodu ter najirej po tej gori in po dolinah do gradu ... In se v izvirnem zapisu nadalJLije: 21 LOŠKI RA/Cir.ni iN - \- listini iz 9"'3'': >... usque ad častnim qiiod vulgo Bosiseii uocatur ct sic deorsuin de ripa quantum extt'nditur iiniu.s iugeri longitudo usque ad uadum qiiem viilgo Stresoubrod uocant ...« - \- listini iz ys9": "... usque ad castrum quod vulgo Bosisen vocatur, statinique de eodem castro usque in rivvdum qui vocatur Goztehc, et cacumina montium ad Zouram respicientia perindeque ubi prefatus ri\Tilus australi parte decur- rens hostium vadit in Zouram, ac sic tractim dum Zoura hostium facit in Zauam ...» Začetni del ohra\na\anih be.seclil je enak. razlikuje se samo \ jiopisu meje od Hosisena naprej. Večje pa so razlike \- slovenskih preNodih \' srednje\"eški latin.šči- ni zapisanih besedil, kakor so jih izoliliko\ali: za listino iz 9~3 Fran Kos in Primož Simoniti ter za listino iz 9(S9 fran Kos. .Martin J-Senedik in Kajko Biank. - Listina iz 9-3 l'niu AV^.v (smiselni prevod)' : "... naprej do gradit Bosisen. odtod na\'Z.dol k bregu .Sore. tako tla je \'mes |:>ro- štor za en oral zemlje do plitvine, katero ljudstvo zove .Stresov brod ... • /'nDio: Si!)i(>iiili idoi^cscdni prevod)' : "... do gradil, ki se po Ijiitisko imenuje bosisen. ter navzdol tolikšen tlel brega, kolikor tlaleč seže dolžina enega orala, tlo plitviiu', ki jo po l|utlsko imenujejo Stresov broti .. - Listina iz 989 Frciii AVw (smiselni prevod)'"; "... do gradu l^osisen. odtoti najirej tlo Closte.škega potoka in gorske viiiove. ki so natl Soro. potem tlo tja. kjer se Go.ste.ški potok, pri.šetl.ši oti juga. izliva v Soro ter nato ob Sori tlo tja, kjer se ta združuje s Savo ...- Martin Beiieclik (dobesetlni prevod)'": "... tlo gradu, ki se jio Ijutlsk.) imenuje Bosisen. in takoj nato otl istega gratlu tja do potoka, ki se imenuje GtJtzthe (? Goztehe. op. B. B.). pa tlo vrhov gt)ra ob Sori in potem kjer se omenjeni potok na južni strani izliva v Soro. in tako nepretrgoma do tam. kjer se .Sora izliva v Savo ...« Rajko Birm k i L\c\ni prevod od besede do besede)": "... in takoj nato otl tega gradu v potoček, ki ga imenujejo Goztehe. in vrhove gora pr()ti Sori padajoče in kjer enako izvira potoček. |iritekajoč z južne stiani. zli va je se v Sort) ...• Po navedenih opisih naj bi se Bosisen naliajal na območju, kjer se gorski greben, ki v vzhotini smeri teče preko vrhov in dolin (grap), po listini iz 9^3. prevesi navzdol k bregu Stire. in sicer, po listini iz 989, vzdolž bližnjega Goste.škega po toka, ki prihaja iz južno ob Sori ležečega hribovja in se vanjo izliva. Gre za gorski greben na desni strani Poljanske Sore. po katerem je od hriba Celo po hribih in tlolinah tekla proti vzhotlu takratna južna meja tlarovane tevtialne posesti ter se preko Mlake (91( m). Ostroža (920 m). Kozjeka in 'Lo.šča ( 1021 m) spustila na Igale. 22 CASTRl M H(/SISi:.\ KJE l.\ KIJ JI: U/L> Sla nato čez Oscnnik (SS8 m) proti Močeradniku in Bosisenti ler po Ciosteškem potoku dosegla Soro'. Tako je bila makrolokacija gradil iiosisen naka/ana že z listino iz 973 in potrje na z ono iz 9od Osov- nikom jia je bilo |")ri Kožnikovi kmetiji evidentirano tako imenovano Rožnikovo gradišče^\ Še vedno na širšem območju (Jsovnika in v neposredni .soseščini gosteškega Gradišča, vendar onstran h'eisinSke posesti, pa stoji jtižno od vasi Draga nad Grabnom, po katerem jiiiieka Draški i^otok. Se en hrib z imenom Gradišče (^8() m)': 'l'akšno je bilo in je stanje pri dosedanjem iskanjti lokacije gradti Bosisen. Menim, da na i^odlagi obravnavanih virov in iz njih izpeljanih sklepanj velja ugo tovitev, ki se je ponujala že zgodovinarju loškega gospostva Pav letu Blazniku: makrolokacija gradu Bosisen iz 10, stoletja je hribovje na severozahodnem ob močju gore Osovnik nad reko Suro. Še vedno pa ostaja odprtili nekaj izstopajočih možnosti, kje naj bi bila njegova mikiolokatija. Katera izmed doslej evidentiianih lokacij gradišč na območju Osovnika oziroma kaka druga še neznana lokacija je prava - na to vprašanje nam morejo in morajo odgovoriti predvsem arheološki strokovnjaki, ki so si bili pred leti že ogledovali teren, do pravih raziskovanj pa še ni prišlo . Ker gre za eno najstarejših postojank .s\-oje vrste na Slovenskem, ostaja med prednostnimi nalogami slovenske zgodovinske znanosti (ne samo interes lokalnih muzejskih zanesenjakov), da pride čimprej do u.streznih .strokov nih raziskovanj. Ka,stelolog Ivan Stojiar odpira tudi vprašanje, kaj je castrum Bosi.sen sploh bil, če nikoli ni bil srednjeveška grajska postojanka v današnjem pomenu besede grad". Pri iskanju odgovora na to vprašanje si skušajmo pomagali z drugim vprašanjem: Kaj poimenovanje Bosisen sploh pomenil-' 23 i.ošKi KAza/.mi 4fi Oh upcirabi sknarja slo\enskega knjižnega jezika sem slučajno opazil geslo hosinilt z razlago, da gre za arhitekturni strokovni pojem, ki pomeni površinsko olxielati kamen'"^^. \' oheli tiarilniii li.siinah stoji zapisano, da se grad -po ljudsko^ imenuje IVisi.sen (lat. \ulgo Hosisen iioeator. prim. spie^laj izvirna zapisa tei'sloven ska pre\'otla P. Simonilija in M. Benedika). sodobni sKnar liijk pa prevaja latinsko besedo riilfio s po domače. \ domači govoriei''. In kei' giad ni bil poimenovan s slovensko ljudsko besedo, zapisov alčeva govoiiea \x\ je. ob uraLlno uporabljeni latin.ščini, prav gotovo bila nemška, sem si najprej poniagal s priročnim nemško- slovenskim slovarjem '. Tam sta glagola hdsselii. Imssicreii prevedena kot gnesti mavec, vosek oziroma obsekali kiimen. samostalnik BdS.sciiirerk pa z razlago, tla gre za grobo izdelano zidovje. surovi zid iz lomljenea. To razlago ]:iotrjuje slovar nemškega jezika" z razlagami besed hasicrcii. hosselicreii. Ijosselu. kar pomeni kamen giobo obsekali, oklesti. klesati. I ierderjev konv erzaeijski leksikon pa poULija naslednje vsebinske opredelitve: hossiercni. hassehi (starov isokoncmško l^olšKan = Lidarjati) pomeni grobo obdelati kamnito površino ali s kvadri kamna naredifi utrdbo, zidovje. sui'ov ZILI; Bi)SS(i{ii'. BdSsciiircrL' Ai Mciiienrcii' pA pomeni zgradbo iz neobdelanih ali giobo obdelanih kamnitih kvadrov npr. pri gradnji trdnjav, gradov, obzidij, mest. ()b vseh teh nemških beseelnih izvedenkah, ki temeljijo na izhodiščni staro- visokonemški obliki in ob podobno zapisanem poimenovanju našega gradu, .se ponuja vpra.šanje o njihovi medsebojni jezikovni sorodnosti. Zlasti za .samostalniške oiilike Bossai^e. Bosscmrcrk in Bosiseii. pri čemer jirvi dve označujeta zgradbo iz neobdelanih ali grobo obekTuiih kamnitih kvadrov in kar bi moglo veljali tudi za jioimenovanje oziroma za opis našega objekta, v kakršnemkoli že stanju je bil proti koneu 10. .stoletja. Castrum Hosisen naj bi potemtakem bil vsaj delno iz surovo obtlelanega kamna narejena zgradba, gradišče, dvor ali utixiba na obrobju hri bovja ob vzhodni meji v letih 9^.^ in 989 vzpixstavljene IreisinSke fevdalne posesti na sedanjem škofjeloškem območju, o katerem pa v tistem in naslednjih obdobjifi ni nobene informacije več'". Po vsem tem bi veljala domneva, da Bosisen ni bil grad v sodobnem strokovnem pomenu besede, da nikoli ni bil srednjeveška grajska postojanka niti zgoelnje- fevdalna lesena utrdba iz otonskega obdobja, temveč da najverjetneje gre za ostanke nekdanje utrjene antične postojanke'". - Tudi to. kaj in kakšen je Bosisen pravzaprav bil. nam morejo bolj razkriti samo nova arheološka raziskovanja. Za dodatek v razmislek še o naslednji zadevi. \' letih 17(:)3-1787 je bil izdelan vojaški kartografski opis za celotno habsburško monarhijo Avstrijo, v katerem je zajeto tudi slovensko geografsko območje' . \' njem sicer ni evidentiran castrum Bosi.sen, pač pa preseneti z nekim drugim podatkom. V nemškem besedilu topogralskih opisov se pojavlja krajevno ime Bosirn. v ko- jiiji ustreznega zemljevida tudi kot Bostirn. Gre za .sedanje krajevno ime Pozirno, grLičasto vas na polici pod južnim bregom Sv. Mohorja (9-48 m) v Selški dolini, ob severovzhodni meji škofjeloškega freisinškega gos|iostva. \'endar so v opisu vasi zalieleženi samo podatki o njeni oddaljenosti do sosednjih naselij (.Ševlje. Selške 24 CASTRI M mjSJSE\ KJE IS K. \lJE HIL' Lajše, Resnica. Sti-miea). brez navajanja vojaško zanimivih značilnosti kraja in nje govega okoliša. Obe imeni sta vpisani na topografskih kartah ter vključeni v popis njihovega besedišča (loponomija) in \ zaključno kiajevno kazalo (indeks) publi kacije. Pri tem zhrsti preseneča .sam zapis krajevnega imena Hosirn. ki je po obliki tako zelo podobno poimenovanju v tem prispevku obravnavanega gradu Bosisen, ležečega na območju Osovnika ob jLigovzhodni nieji škofjeloškega freisinškega gos|iosl\a. .Mi je v krajevnem imenu Hosirn za vas Pozirno nemara skrita še ena uganka o dvoru, gradišču ali Litrdbi. kot naj bi bil Hosisen? Opombe I Kan Stopar. C^nijfke sUirhc r ušivduji Shiivniji. I. Gorenj.šisa. Tivlja knji.ua: ,\Icd Polhovim (.iracIcLaii in Sniicdnikoni l.inlilJLina l')')S. -SLo|Xir u ti ^lr. 1(>-1~. '•liuciklii/H-tlijii Sloivnijc iLil. 1-S) .•^. I.iuli|].in.i l').Sy. sir. .•>•!". ^cslo CI-RI. '1'hni, I'a\li- lilaznik, ŠkaJ/ci l.ohii in lasljo fiosfioslriur^-m)^,). škotja l.oka IT.^ (cit. Hla/.nik. I.ošhi i>iisliiisli-tn: Darilni li.stini cesarja Otona II. iz leta T.S o dodelitvi lo.škegLi ozemlja .škofiji v l-rei.sinf^ii. I.iiški riiz}>lcili (cit. LR) XX. ]'•>'',. str. 1 l-ld (po ohj.ivi \: |. /alm. (JHk'x Diplnimiticiis Aiistriciai- l-'ivisiii,i>cii.. ši. y in .W. prevetlel Primož Sinioniti); Kari .Meiehelbeck. /Vbraliam. \'V. tVeisin.ški .škol (po ohj.ivi \: K .Vleichelheek. Ilislnrin /-'rcisiiif^cnsis. 1'reisinii l~Ji-l~J'), str. P.i-lS';. prevedel Martin Henediki, LR-i-i. 199". str. iii-21 (prevod Primož Simonitii. 2S-2(i (pre- VOLI Vlariin lienedik), Mila/nik, /pisi po sekcijah na sir. 103 in 104, Toponomija sekcij na str. 201, Indeks na sir. 232 in 270 ter Kani /a sekcijo 1S9. 26