373
Naši dopisi.
Iz Gorice 17. nov. — Dopisnik Goriški nima danes novic; njegov duh je te dni v Ljubljani. Prosim, si. uredništvo, prepustite navadni prostor naslednjemu njegovemu voščilu.
,,Preblagorodni Gospod! Velečastiti Prijatel!
Bilo je 8. septembra 1862., ko sem — po osemletnem pismenem občevanji z Vami (po „Novicah") — pred slavno cerkvijo v Logu — v krasni Ipavski dolini — čast in veselje imel, videti Vas v prvo. Poljubili ste me in kot „Oče domovine" narodno posinili. Bil je to trenutek, ki se mi je globoko vtisnil v srce in spomin. Pomenljiv je bil shod na Zemunu. Vaša častitljiva podoba in beseda je bila tisti dan jedro vseh mojih misli in čutov.
Slišal sem na Zemunu prvikrat ,,Naprej"; in naprej je šlo od tistega dne v Gorici: Vaš duh, Vaših „Novic" duh, je bil že Nanos predrl. Dne 26. sept. tistega leta je bila Goriška čitalnica že dovoljena; naslednje poletje smo obhajali velikansko Ciril-Mohorjevo slavnost in se je rodil prvi slovenski list v Gorici; leta 1868. smo imeli prvi tabor na Lijaku. Tako je delal Vaš duh! Prepeljali ste na3 naravnost ali po ovinkih do tje, da se Vain danes poklanjajo naše občine in društva ter da Vas 15. novembra 1878. veselo in svečano slavi rudeče tiskana „Soča".
Tam v Ljubljani so bili prišli med tem na vrsto »Matični" in politični shodi, prišel je zlatih „Novic" zlati dan. V čast sem si štel v letih 1866. in 1869. občevati z Vami in z možaki našimi razpravljajočimi naj-važniše narodno-polit čue zadeve; oči sem imel povsod in vsikdar vprte v Vas. Kar je kdo drugi v teh zborih govoril, bilo je lepo in dobro, bistroumno, zanimivo; — modro ste govorili Vi.
Prišla sta huda dneva 15. avgusta 1870. in 28. ja-nuarija 1875. Videli ste podreti se steber nav desni, pasti steber na levi; srednji steber je ostal. Še marsikaj je prišlo in — prešlo: &teber Bleiwcis stoji!
Dne 26. sept. 1874. sem Vas v zadnje videl in slišal v deželnem zboru Kranjskem Spoštljiva tibota po zbornici mi je bila priča , da govori hišni oče , — prvak slovenski.
Tudi v domače svetišče ste me ljubeznjivo sprejeli ta čas in s tem je bila slika Vašega značaja v meni dovršena.
Da  —  značaj a!
O delovanji Vašem — malo, da ne 501etnem — govoriti , zasluge Vaše naštevati, bilo bi učenjaku črke razlagati. Kar dejanjem Vašim pravo svetlobo podaja, to je zmernost Vaša in skalovita stanovitnost, — to je solnce čistega, neomahljivega Vašega značaja.
Prečastitijivi Oče slovenski, visokočastiti Prijatel! Četrt stoletja občujeva pismeno in osebno: poznate me. Dovolite mi tedaj, da Vam za 701etni rojstni god s kratkimi pa priprostimi besedami voščim, kar danes posebno živo čutim: Bog Vas milostljivo ohrani še mnogo let — narodu, „Novicam", rodbini, pr ij atlom in meni.
V Gorici, 17. novembba 1875.
Vaš
vdani zvesti spoštovavec in prijatel A.   M.
Iz Maribora. (Narodna naša čitalnica) ima 24. dne t. m. popoldne ob 3. uri izredni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1) posvetovanje o prenaredbi društvenih pravil in predlaganje novih pravil c. kr. namestništvu v Gradcu v potrjenje in odobrenje; 2) razni predlogi. Častiti udje se vljudno vabijo, obilo se udeležiti tega zbora.                                                         Predsednik.
Iz Ljubljane. — „Novice" — 361etno glasilo gosp. dr. Jan. Bleiweisa, pridejo že danes, tedaj en dan poprej na svitlo, kakor bi imele priti, ker 19. dan novembra hočejo tudi one ž njim praznovati oni presvitli dan, v katerem mu doide toliko dokazov prisrčne ljubezni in iskrenega spoštovanja prijateljev in prijateljic ter častilcev njegovih tukajšnjih osobno, iz bližnjih in daljnih krajev pa osobno ali po telegramih in pismih odličnih zastopnikov majke Slave. Tako nepopisljivi slovesni dan, ki ga naša Ljubljana še ni doživela nikoli, hočejo tedaj tudi njegove „Novice" ž njim obhajati, ž njimi namreč in z rodovino njegovo pred vsem v cerkev stopiti in milostljivega Boga zahvaliti, da mu je dal doživeti toliko veseli dan, ostale ure 19. novembra pa se udeležiti onih svečanosti, ki mu jo nameravajo napraviti prisrčno mu udani rodoljubi in mile domorodkinje naše. To je vzrok , da častiti bralci že danes dobijo s podobo in častitko založnikov okinčane „Novice" v roke.
—  „Kaj tacega v Ljubljani se ni bilo in ne bo" — tako je rekel vsak, kdor je videl sinoči bakljado dr. J. Bleiweisu na čast. Vdeiežila eo se je vsa slovenska društva Ljubljanska, tudi požarna straža in veterani, deputacije iz vseh krajev, med njimi čitalnica Bizoviška z zastavo in — to lahko rečemo - vsa Ljubljana, ker je bilo več ko 16.000 ljudi na nogab. Ko je ta množica dospela pred hišo jubilantovo, bil je ves mestni trg natlačen, nad mestom pa taka svitloba, kakor da bi gorelo. Kako je gromelo živio-klicev, se ne da popisati, pri vsem tem pa je bil najlepši red. Po bakljadi je ostalo največ ljudi v čitalnici, kjer se je do zgodnjega jutra govorilo in napivalo skoro v vseh slovanskih jezikih. — To je le površen popis sinočne slavnosti, na-tančnejega si pridržujemo še.
—    (Iz seje deželnega odbora 15. novembra.) Deželni odbor jo soglasno sklenil, deželnega glavarja namestniku g. dr. Janezu Bleiweisu k 70. rojstnemu dnevu 19. t. m. poslati vosilno pismo. —Sklenilo seje, da se ubogim družinam onih reservistov, kateri so se od vojaških krdel iz Bosne in Hercegovine že na svoj dom vrnili, cela tretja podpora (za mesec november) izplača. — V gospodarski odbor za realko je bil namesto izstopivšega g. J. Murnika voljen g. Ant. vitez Gariboldi. — Pritrdilo se je predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se Anton Vertnikv učiteljski službi v Osilnici definitivno potrdi. — Rešilo se je tudi več občinskih zadev, in o izvršitvi raznih sklepov deželnega zbora seje potrebno ukrenilo.
—   (O hudih nevihtah) se poroča tudi v Trstu. Na morji so se razbile tri ladije in ker naši reservisti niso v saboto, kakor smo jih pričakovali iz Bosne, prišli v Ljubljano, je menda vremenska nevihta na morji tudi njih prihod zadržavala. Strašna nesreča pa se je zgodila na Brezini, kjer je ob ya2 uri dopoludne strela udarila v magazin s petrolejem napolnjen, da je zgorelo 4000 sodčkov petroleja.
—  (Grozna povodenj na Ljubljanskem mahu,) kakor-šne prebivalci 10 ali več let niso doživeli, traja že več dni po neprenehanem deževanji. Na več krajih stoje hiše v vodi, ljudje   se morajo   v čolni voziti.    Največ trpi   pri
374
tem živina. — Tudi Sava je zei6 narastla, na Hrvaškem je taka povodenj, kakoršoe že od ieta 1851 ne pomnijo* Okoli Zagreba je več milj zemlje pod vodo, iz katere mole Bela in hiše kakor otoki; prav do Zagreba sega povodenj. To bo pa zopet veliko škode, ker so vode) skoro povsod iz bregov stopile.
< —¦ (»Brencelj" št.   21)   je  prišel  danes na čast dr* Bleivveisu v posebno praznični obleki na svitlo.