^oJtuino pločono v Leto LXXm., št. 110 a L}n*t)aaa, četrte* 14. mata l** Cena Din L— Izhaja vsak ckm popoldne Izvzemal nedefje In praznike. — vrst k Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat k Din 9« vrata Din 4.—. Popust po dogovor«, tnsccstui davek posebej. — > velja mesečno V " Podrvlnlc«: it. 36 — MARIBOR. Grajski trg Št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, CELJK. tttJ0ko uredništvo: Strosnmaverjeva ulica 1, telefon št. 66; X telefon št. 190 — JSSENICE: Ob kolodvoru MU. trs; a. — Poštne, zeeešsntea v Ljubljani št. JO^Sa, Rooseveltov apel na Mussolinija Davi je sedniku Washington, 16« maja. s. (Reuter). Predsednik Roo-sevelt je poslal davi italijanskemu ministr. predsedniku M us soli ni j u nov mirovni apel. Opolnoči je bila v Beli hiši konferenca vodilnih ameriških državnikov, pri kateri je bil navzoč tudi zunanji minister Hull. V uradnih ameriških krogih ne dajejo o vsebini nove Rooseveltove poslanice nosnih podatkov, razen da pomeni poslanica samo na- poslal predsednik e prepr eči razširjenje daljevanje prizadevanj Roo-sevelta da se prepreči na* daljnje razširjenje vojne. New York, 16. maja. AA. (Havas) „New York Times44 prinašajo obvestilo v zvezi z Rooseveltovim posredovanjem, da ni bilo doslej uradno ničesar sporočenega in da Roosevelt doslej še ni mogel dobiti Mussolinijeve-ga odgovora. Uradni ameriški krogi z zadovoljstvom naglašajo, da je velika čež-oceanska ladja „Conte di Sa-voia44 odplula iz Genove v New York po voznem redu. New York, 16. maja. AA. (Havas). V washingtonskih diplomatskih krogih se opaža zadnje dni nenavadna živahnost. Diplomatski predstavniki posameznih držav redno obiskujejo zunanje ministrstva* da dobe obvestila o mednarodnem položaju in možnosti pomoči Zedinjenih držav. V diplomatskih krogih v Washing-tonu vlada splošno prepričanje, da bosta ta in prihodnji teden odločilna za vojno. Italijanski pritisk za vsako eventualnost Sedanje zadržanje Italije se še ne more smatrati kot uvod za vstop v vojno - V Rimu zasledujejo z veliko pozornostjo dogodke na Balkanu - Francija in Anglija ne bosta popustili Rim. 16. maja e. Treba je poudariti, da se sedanje zadržanje Italije nikakor ne more smatrati z vso gotovostjo kot uvod za vstop v vojno. Niti priprave za odhod ameriških državljanov se ne smatrajo v Rimu kot gotov znak za vojno. Pravijo, da je bilo ameriškim državljanom svetovano, naj se vrnejo v domovino. Če nimajo resne zaposlitve. Z eno besedo: italijanski pritisk se vrši za vsako eventualnost. Zato se v rimski atmosferi ne opaža nič razburljivega, čeprav je bilo te dni poudarjeno, da je verjetnejše, da pride v kratkem do odločilnih dogodkov kakor pa. da bi to zatišje trajalo šc naprej. Dočim se v zadnjih dneh ni posvečala večja pažnja balkansko-podunavskemu področju, sedaj italijanski krogi z \\*o pozornostjo zasledujejo dogodke v teh krajih. V Italiji smatrajo, da vojaške priprave na Slovaškem in Madžarskem niso vznemirjajoče, temveč so le reakcija na manifestacije slovaških nacionalistov proti iMa-džarski. V Rimu pravijo, da ta mobilizacija nikakor ne ovira dobrih odnošajev med Berlnom in Budimpešto, ker se le nadalje razvijajo v popolni skladnosti s politiko osi Rim-Berlin, kakor je bilo v ostalem potrjeno za čnsa zadnjega obiska grofa Tclekija v Rimu. Manevri zavezniške morna- vrui vj pmvv n i M »ruga] v /MCKsanonji Krožijo vesti da Francija rn Anglija ne mislita popustiti pred italijanskim pritiskom, ki se vsestransko vrš: na posameznih važnih strateških točkah v Sredozemlju. Včeraj je Iraliia. kakor se izve v tukajšnjih vojaških krogih, napravila nove ukrepe m sicer v dveh smereh- na francoski meji je koncentrirala poleg dosedanjih efektih še en milijon vojakev. v okolico zavezniških baz v Sredozemskem m^riu pa je poslala nove moč' St-.itešk- načrt Italije v primeru vojne b: bi< dvojni napad Prvič na francosko ozemlje, potem pa na zavezniška oporišča v Sredozemskem morju. Poleg tega bi Italija dovolila Nemčiji, da vrže svoje čete na neza\arovano francosko mejo v severm Italiji. Manevri zavezniške mornarice v vzhodnem bazenu Sredozemskega morja imajo namen preprečiti vsako močno italijansko akcijo in so poleg tega opornu* italijanski vladi, ki v arabskih državah Bližnjega vzhoda poskuša izzvati nezadovohstvo in s tem ustvariti za zaveznike še eno fronto To jc v okviru stalnih vprašanj Bližnjega vzhoda. Prav posebno propagandno akcijo pa izvaja Italija tudi v Palestini kjer so že izbruhnili neredi in kjer so bile oblasti prisiljene k najodločnejšim ukrepom. V svoji propagandni akciji Italija naglasa, da so zavezniki obljubili arabskemu »vetu. da mu bodo po končam vojni pomagali, toda te obljube so samo mamilo, s katerim skušajo pridobiti arabska olemena • Italijanski nank Angliji Rim, 16. maja AA (Štefani) Diplomatski urednik agencije Štefani pripominja, da jc Anglija izvlekla precej koristi iz nesreče svojih žrtev, ker si je prisvojila poljsko in reško zlato, Farorske otoke, Island ter gotove bogate nizozemske kolonije. Toda vse to ne zadostuje, da bi nadoknadile izgube, ki jih je Anglija imela na Norveškem in Vizozemskem. Angleški položaj na Severnem morju je zelo omajan. Nemčija je razširila svoja letalska in pomorska oporišča na Skandinaviji in na Nizozemskem. Nemške čete nadaljujejo s svojim pohodom skozi Flandrijo v smeri proti Rokavskemu prelivu, kar predstavlja veliko nevarnost za Anglijo, posebno glede na nadmoć nemškega letalstva. Angleška, katere ozemlje že stoletja ni bilo poprišče vojn. mora ugotoviti, da Rokavski preliv ne predstavlja nobene garancije več zanjo. Na osnovi novega položaja se da torej sklepati, da je bila razširitev vojne velika napaka za Anglijo. Ponovno svarilo ameriškim državljanom ITashington, 16. maja s. (Reuter) Ameriško zunanje ministrstvo je izdalo ponoči novo svarilo vsem smeriškirr državljanom v zapadni in južni Evropi, da na t takoj odpotujejo Svarilo za odhod je bito med drugim dano tudi \-scm ameriškim državljanom v Švici. Grška vojska na alftattclri mniS Atene, 16. maja s. (Reuter) Podtajnik grškega vojnega ministrstva general Papa-dimas je dospel ponoči na albansko mejo. da osebno nadzoruje izredne varnostne ukrepe, ki jih je podvzela grška vojska. Vojaške priprave na Madžarskem Budimpešta. 16. maia. s. (Reuter) Na Madžarskem sta bila mobilizirana dva ar-madna zbora, nadalje nekaj brigad mehaniziranih oddelkov in konjenice. Madžarsko uradno pojasnilo mobilizaciji pravi, da z ozirom na dejstvo, da so vsi madžarski sosedje poklicali pod orožje rezerviste, ti madžarski ukrepi ne morejo biti smatrani kot grožnja za mir. Vpoklici imajo samo namen, da omogočijo vež banje madžarske vojske. Berlin. 16. maja. o. Vojaški ukrepi, ki so bili izdani na Madžarskem, kjer ie sedaj okrog 650.000 ljudi pod orožjem, tukajšnjih političnih krosov niso presenetili Opozarjajo le, da ie bila oredvidena mobilizacija tolike vojske za jesen, ko bi se morali vršiti veliki manevri madžarske vojske. Razvoi mednarodne situaciie oa je Madžarsko prisilil, da je take ukrepe izdala že sedaj Po nemškem mnenju ti ukrepi niso proti nikomur naperjeni. Mobilizacija tudi na Slovaškem Budimpešta. 16. maja o. Iz obmejnega Balas-Sagvrrnata poročajo, da ie slovaško-madžarska meja še zmerom zaprta Po nekih vesteh, ki so se kljub temu razširile preko meje. ie na Slovaškem v teku splošna mobilizacija, ki mora biti r>o teh vesteh do nocoi že z?k]jučena Slovaški rezervisti se zbiraio kar do iavnih lokalih ker pri-manikuio voiašnic Vcerai bi se moralo vršiti v Bratislavi veoi-- protestna zborovanje Bilo r>a ie v zadnjem hipu odgođeno do 19. t. m. ob priliki pogajanj, ki se prično za izboljšanja letalskih zvez med Nemčijo in Rusijo, sprožila tu "Ji vprašanje zbližanja med Mo-kvo in Rimom. V Berlinu smatrajo, da Italija ne more stop ti v vojno na strani Nemčije, do-k Jer ne dobi nekih jamstev od sovjetske Rusiie grlede Sredozemskega mcia in ju- povzhoda Evrope. Nemčija bo, ka'cor pravijo, Italiji predlagala, naj sprejme pre*J-log-e sovjetske vlade- da v okviru sovjetske nevtralnosti opredeli svoje stališče, kako" tudi teritoralni delokrog, v katerem želi razvijati svoj? diplomatsko delovanje, da hi se Ttali;a na ta način mr>gta kar na.ibHj angažirati v borbi proti zaveznikom. Amerika se pripravlja na vojno Veliki dopolnilni krediti za narodno število vojakov se ko zvišalo — T< bodo izdelovale 17*000 letal m 1 dan v ladjedelnicah bo podaljšan letal VVashington, 16. maja. AA. (Havas). Zaradi vesti, ki prihajajo iz Evrope, je vprašanje narodne obrambe Zedinjenih držav stopilo v ospredje. Posamezna ministrstva so sprejela vrsto ukrepov ter pripravljajo dopolnilne kredite. Vojni minister Woodring je že odobril izdatek 500 milijonov dolarjev za nakup potrebnega vojnega materijala, ker je notranja proizvodnja Zedinjenih držav nezadostna. Senat je bil obveščen, ds. b^is ame- ričke tovarne v toku enega leta lahko izdelale 17.000 letal. Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, da se zviša Število vpisov državljanov v vojsko za časa vojne. Predstavnik privatnih ladjedelnic je izjavil, da bo moral biti delovni čas podaljšan in to ne samo v ladjedelnicah, temveč tudi v vsej ostali industriji, ker je samo na ta način mogoče izvršiti vsa naročila, ki jih Je priporočilo mornariško ministrstvo. Pc-blcSčcni krogi izjavljajo, da bo pred- V teh krogih razpravljajo tudi o učinkovitosti pomoči Zedinjenih drŽav. Washington, 16. maja. s. (Reuter). Predsednik Roosevelt bo predložil danes popoldne kongresu nove kredite za izpopolnitev varnostnih ukrepov ameriške vojske« Ob tej priliki bo imel predsednik Roosevelt predvidoma ob 18. srednjeevropskega časa po radiu govor, ki ga bodo prenašale ameriške in tudi nekatere evropske postaje. sednik Roosevelt predlagal nove kredite v znesku 726 milijonov dolarjev za vojsko in mogoče poleg tega še 250 milijonov dolarjev za mornarico. Ti krediti bi se uporabili predvsem za tanke, protiletalsko topništvo in strojnice. IzuČenih bo 7.000 novib tov za vojno letalstvo. Gradnja vojnih ladij bo pospešena. Ne sme se več časa Roosevelt ova iniciativa, da bi s«'vse ameriške države proglasile za nevojujoče se države. — Ameriška javnost na strani zaveznikov Washington, 16. maja. e. (Exchange Te-legraph). Glede na predlog argentinske vlade, da bi vse ameriške države opustile dosedanje stališče nevtralnosti in se proglasile kot nevojujoče se države, trdijo v Washingtonu. da je iniciativo za to spremembo prišla osebno od predsednika Roo-sevelta, ki je že večkrat v razgovorih z uglednimi osebami Zedinjenih držav poudarjal potrebo, da se zaveznikom priskoči na pomoč bolj odkrito kot dosedaj in da se najde oblika, ki bi omogočila ameriškemu narodu, da se tudi na diplomatskem polju postavi na stran zaveznikov. Rooseveltova iniciativa pa je v glavnem neuradna in to iz notranjih razlogov. Mislijo, da bi ta korak lahko izzval reakcijo velikega dela ameriškega prebivalstva, ki ne bi pristalo na to da se tako lahko preide iz sedanje nevtralnosti na stališče vo-jujoče se države. Na ta način bi bili tudi ojačeni izolacionisti in zelo omajana avtoriteta Roosevelta. ki je toliko potrebna zaveznikom. Tisk v Zedinjenih državah in vsi politični krogi v marsičem podpirajo Roosevelta pri tej akciji. Na čelu listov, ki so zelo naklonjeni Rooseveltovi akciji sta New York Times« in »New York Herald tc jc Licoa ouooriLi KreaiLe za nove vojne ukrepe. Položaj je tak, da se jasno vidi, kakšno zadržanje bodo morale Zedinjene države zavzeti. V \vashingtonskih diplomatskih krogih se vprašanje vstopa Zedinjenih držav v vojno ne zdi tako aktualno, kakor to sodi ameriški tisk in del političnih krogov. Poudarjajo, da je evolucija bolj odkrite podpore jasna, da pa je zaradi tega še zelo daleč do vstopa Zedinjenih držav v vojno. Curacao, 16. maja. A A. (Reuter). Vene-zuelska vlada se je priključila skupnemu protestu ameriških držav, kakor je to predlagal Urugvaj proti nemškemu napadu na Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg. Naši odnosi z Rusijo Bukarešta. 16. maja. o. Semkai je prispela iz Mookve jugoelovenska trgovinska delegacija, ki se vrača v Jugoslavijo. Na postaji so jo sprejeli naš poslanik Jovan Duftić z vsem osebjem Doslanaštva ter odpravnik poslov sovjetskega poslaništva Kukuljev. ki so ga prav tako spremljali skorai vsi funkcionarji sovjetskega poslaništva v Bukarešti- Sovjetsfci diolornatski zastopnik ie delegacijo povabil za popoldne na čaj. Delegacija se ie vabilu odzvala in je ocooldan na sovietskem poslaništvu potekel v zelo prisrčnih razgovorih. bilanca London. 16. maja. s. (Reuter) Angleški izvoz v aprilu je dosege' po vrednosti 48 milijonov funtov, najvišjo vsoto v zadnjih 10 letih. Uvoz je znašal v istem času po vrednosti 110 milijonov fantov, 40 milijonov funtov več nego pred !etom d m. „Kdor hoče v teh resnih časih koristiti naši skupni domovini in Hdor jo ishreno ljubit ta ne sme zanašati med narod spore in razdore. Pride čas, ho bomo mogli o naših notranjih vprašanjih razpravljati mirno ter brez ozira na levo in desno, če nam hdo ne grozi z nenadnim udarcem." (»Srpski i*las«) Iz notranje politike Jugoslavija v ameriškem radiu Sodelavec ameriške radijske družbe »National Broadcasting Comp.« in dolgoletni ženevski dopisnik »Ne\v York Timesa« Martin Agron> ";i je dobil dvamesečni dopust za potovanje po Balkanu, odkoder bo po radiu informiral ameriško javnost o tekočih dogodkih. Agronski daje svoje reportaže tedensko preko omenjene družbe, ki je po »Columbia Broadcasting: Comp.« največja v Zedinjenih državah ter plača za vsako emisijo par milijonov dinarjev. Agronski. ki se mudi v Beogradu, bo v soboto govoril o svojih vtisih v J ti gos la-Vi ji. Za okrepitev sodelovanja Zagrebški »Obzor« priobčil je o notranjepolitičnih razmerah članek, čigar zaključne besede se glase: Razvoj mednarodnih dogodkov potiska vedno bolj v ozadje notranja vprašanja. Naša javnost je po svojem zdravem političnem instinktu začutila, da gospoduje razvoj zunanjega položaja nad celotnim našim življenjem. Zato spremlja javnost z zmerom večjim interesom in z umljivo napetostjo dogodke na evropskih bojiščih. Gotovo je, da bo nadaljnji razvoj nuni narodnih dogodkov vzbujal še večji interes nase javnosti in da bodo notranja vprašanja izgubila ostrino in veljavo. Treba je računati s temi momenti v razvoju situacije. Medtem pa je treba, dokler to dovoljujejo razmere, storiti vse, da se okrepi sodelovanje med Srbi, Hrvati in Slovenci, da se tako že vnaprej onemogočijo morebitni poskusi za izkoriščanje njih nesloge. Domoljubna molitev Episkop dr. Nikolaj je imel v Kraljevu pridigo, v kateri je med drugim rekel: Bog nas ohrani od Soluna do Vladivo-stoka, vse nase brate. Roka božja naj pokriva naš pravoslavni svet. Prosimo služabnike božje ln naše prosvetitelje, da nas rešijo zla in da ne pride na naš pravoslavni Balkan. Seja ministrskega sveta Včeraj popoldne je bila v predsedništvu ministrskega sveta seja gospodarskega odbora ministrov. Poleg drugih članov odbora sta seji nekaj časa prisostvovala tudi predsednik vlade Dragiša Cvetk ovi č in podpredsednik dr. Vladko Maček. Za d revi ob 18. je napovedana seja ministrskega sveta. O koncentraciji > boje zamere pri dr. Mačku. Dr. Mačka obletavajo neki srbski politiki, ki komaj čakajo, da M prejeli iz njegovih rok ministrske položaje. Vse to more utrditi dr. Mačka v sklepa, da se se nadalje upira koncentraciji. Hrvatske občinske volitve in sporazum Zemljoradniška skupina dr. D. Jovanovi-ča je o priliki občinskih volitev v banovini Hrvatski objavila sporočilo, ki pravi med ostalim: Čeprav z vseh strani zatrjujejo, da te volitve nimajo političnega značaja, vendar je gotovo, da se bo narod, predvsem Srbi, opredelil ie sedaj za sporazum ali proti sporazumu. Nas! prijatelji bodo nedvomno branili Idejo sporazuma, toda Istočasno bodo zahtevali demokratizacijo političnega življenja in zunanjo politiko v skladu a trajnimi interesi Južnih Slovanov, v smislu slovanske, balkanske in podunavske solidarnosti. O priliki razstave nemškega slikarja Is Slavonije H. von Hotzendorfa piše osi ješki »Slawonischer Volksbote«. Ta prva razstava del nemškega slikarja naše ožje domovine mora biti in bo signal za vzpostavitev naših odnosov z nemškim umetniškim ustvarjanjem preteklosti na tem prostoru« Ko to nemško kulturno dobrino sporočamo javnosti, ne delamo tega kot majhna skupina kolonistov, temveč vršimo dolžnost v imenu celokupnega nem-štva, ki živi v jugoslovenski domovini. Duhovi preteklosti se morajo spet prebuditi ter nam govoriti o močnem vplivu, ki ga i je vršilo tu nemško kulturno življenje. Izpolniti te silne kalupe z novim, močnih žlvijenjeri — to je naša velika in zgodovinska naloga v tem Siroti S »SLOVENSKI NAlODc, eetrte*. 1«. m»j» »«. m live glawni fronti na zapadu Na fronti med Anvcrsom in Namuroni s« bije Utka za Bru sel] - Tudi na drugi iron ti med Namuroni in Sedanom divji silovita borba - Nemci niso nikjer prebiti Maglnotove črt« London. 18 maja. s (Reuten Na bojišču med nizozemsko me i o na severu in francosko - belgijsko - luksemburško mejo na iuffu sta sedaj nastali v slavnem dve fronti, na katerih se razvijajo boli z enako lakostjo. Prva fronta poteka med An verzom in Nam urom. Bitka, ki io omenja nainovejše angleško voino noročilo Is odseka ori Lou-vainu. soada v okvir boiev na tei fronti Boje med An ver som in Nam urom bi bilo mogoče označiti celotno kot bitko za Bruselj Louvain sam ie bil že Dooolnoma evakuiran. Včeraj so bili ves dan Dri Lou-vainu strahoviti boji. v katerih so sodelovali tanki oklopni avtomobili, oehota in topništvo Tonovsko streljanje je bilo tako močno, da so tfa DODolnoma razločno slišali celo v južni Angliji. Bruseljski radio javlja, da se utrdbe ored Anversom in Nam urom še drže Nič manj silovita ni borba na drugem delu fronte, ob Mozeli med Namuroni in Sedanom. Francosko vojno noročilo. ki je bilo sinoči objavljeno, nravi, da se je Nemcem na več mestih posrečilo prekoračiti Meuso Zdi se da 1e orehod usnel večinoma samo manjšim nemškim oddelkom. V prvem naipadu so ponekod sicer izsilile prehod večie edinice nemške voiske. ki pa so se morale pozne i e zaradi močnega zavezniškega protinanada večinama zopet umakniti. Pri Sedanu je Nemcem predvčerajšnjim uspelo prodreti v francoski utrdbeni pas. Z množinskip franct sko-angleškim nrottnaoadom pa se je posrečilo zaveznikom vreči Nemce tu zopet precej nazaj, tako da je vdor globok samo Se nekako 8 km. Posebni poročevalec angleške radijske družbe poroča, da so nemški napad zaustavila in odbila zlasti zavezniška letala ki so val za valom ves dan napadala nemške postojanke in prizadela Nemcem velike izgube Nemci so prodirali predvsem s tanki, ki so jih podpirala letala. V neki vasi so zavezniška letala uničila dve koloni sovražnih tankov Pri bombnem napadu na neko postojanko v Ardenih je bil zaustavljen oddelek nemških motoriziranih edinic Ponovno ie prišlo pri Sedanu v teku teh bojev tudi do letalskih bitk. Nemci so izgubili v posameznih bojih večje število letal, skupno do 50 Zavezniki so izgubili v teh bojih okoli 35 letal Francoski vojaški kroei naslašaio. da utrdbeni sistem pri Sedanu ne soada v pravi sistem Maginotove linije, temveč je zgrajen na drugačni osnovi v veliki širini. London, 16. maja. a (Reuter) Angleško vojno ministrstvo je javilo opolnoči v posebnem komunikeju da ie angleška vojska včeraj po hudi borbi uspešno zadržala resen nemški napad pri Louvainu v Belgiji Uspešen francoski protinapad Pariz, 16. maja. e. Včeraj pozno popoldne so se nadaljevali boji na reki Meusi. To pot so imele iniciativo francoske čete. ki so izvršile srdit protinapad na sovražnikove postojanke. Po poročilu francoskega vrhovnega poveljstva so bile nemške sile, ki so poskušale preiti na drugo stran reke Meuse, odbite s strahovitimi protinapadi. Meusa je bila vsa rdeča od krvi in po reki je plulo več tisoč mrtvih. Boji na teh krajih se nadaljujejo. Po sedaj dobljenih objavah je na obeh straneh angažiranih po 20 divizij, torej nad 300.000 mož. Pariz, 16. maja. AA. (Reuter). Včeraj ves dan od šeste ure naprej so prihajala povelja, da je treba ustaviti napredovanje sovražnika in utrditi položaje, slabša mesta na bojišču pa ojačiti. Nemška vojska meče v borbo ogromne množine na prostoru med Namurom In Sedanom. Vojaški krogi v Parizu Izjavljajo, da položaj ni kritičen, dasi je resen. V krogih francoskega vrhovnega poveljnlfitva vlada mirna odločnost ta zaupanje. Množestveni nemški napadi ob Meusi Pariz. 16. maja AA. (Reuter) Uradni predstavnik vojnega ministrstva je dal snoči izjavo, da so na reki Meusi na prostoru med Namurom in Sedanom vodi velika ra strašna bitka. Ta bitka je besnela včeraj ves dan Sovražnik meče v borbo ogromne množice ter napada na vsem bojišču. Nemško letalstvo uporablja relativno malo topništvo, zato pa so v prvih vrstah številni motorizirani oddeTci ter se uporabljajo ogromna števila letal, ki s strojnicami napadajo francosko pehoto. Ta uradna osebnost je izjavila da daje francoska pehota sijajen odpor da je pa zaradi velike števitične premoči sovražnika na nekaterih točkah popustila V teku dneva so sovražni tanki odrinili francosko črto na treh mestih južno od Seda na na levi obali reke Meuse. Oddelki tankov, ki so prebili francosko bojišče, so se razšli na vse strani ter napravil« veliko zmešnjavo, ki je trajala ves dan. Ko so francoski oddelki tankov izvršili protinapad, se je z njimi dvignila k napadu tudi pehota ter se je začela voditi borba prsa ob prsa. Borbe okoli Liegea ie niso končane Bruselj. 16 maja s. (Reuter) Belgijsko vojno poročilo, ki je bilo izdano ob /. zjutraj, pravi, da se belgijske utrdbe pri Lie-geu še drže in nadaljujejo z odporom. Na več mestih so se edinice nemške vojske spopadle z belgijsko vojsko Več nemških poskusov napredovanja Je bilo zaustavljenih Belgijska vojska povzroča z razrusevanjem resne ovire nemškemu napredovanju. Bruselj, 16. maja s. (Reuter) Bruseljski radio je davi objavil naslednjo kratko poslanico kralja Leopolda poveljniku, častnikom in vojakom trdnjave v Liegeu: Vztrajajte do bridkega konca za stvar domovine! Ponosen sem na vasi Bruselj, 16. maja. AA. (Havas). Sporočilo belgijske vojske a dne 15. maja zvečer se glasi: Prišlo je do borbe med so-vraanimi ln našimi oddelki. V tej borbi so čete večkrat onemogočile sovražniku vilo sovražnih letal. Utrdbe Ltoga nadaljujejo s odporom. Bruselj, 16. maja. AA. (Havas). V zavezniških krogih vlada optimizem. Belgijska vlada Je v Bruslju ter se v uradnih Krogih Izjavlja, da bo še nadalje tam ostala. Usoda Bruslja London. 16. maja. s. (Reuter) Vrhovno poveljstvo nemške voiske ie objavilo no radiu da Bruslja ne bo več smatralo za odm-to mesto, ker ea zavezniki uporabljajo za prehod čet Će ti prehodi ne bodo takoi Drenehali. bodo nemška letala pričela napadati Bruselj in bodo bombardirala vse vojaške objekte v mestu. Angleški bombni napadi na nemško ozemlje London. 16. maja s (Reuter) Angleško letalsko ministrstvo je davi objavillo, da so izvedla angleška bombna letala snoči in tekom noči doslej najobsežnejše bombne napade na nemško ozemlje, in sicer na železniške in cestne zveze na vzhodnem bregu Rena. od koder prejeme nemška vojska pri invaziii Belgije in Nizozemske svoja ojačenja. Napad angleških letal je trajal vso noč. Vrženih je bilo več ton bomb. Železnice in ceste so bile poškodovane na več mestih in povzročenih je bilo mnogo požarov ter eksplozij. Nizozemska mornarica v zavezniških rokah London. 16. maia. s. (Reuteri Zavezniški voini mornarici ie bilo priključeno nizozemsko vojno brodovje sestoječe iz 4 kri- žark, 8 rušil cev. 21 poAnornic. 10 torpe-dovk in večjega števila manjših ladij. Poleg toga razpolagajo zavezniki soda i s celokupno nizozemsko trgovinsko mornarico ki ima skupno 3 milijone ton. Novi poveljnik nizozemske vojske v gsclando London, 16. maja. s. (Reuter). Kraljica Vfljemtaa je Imela sni oči v nizozemščini govor na nizozemski narod preko angleških radijskih postaj. Sporočila je, da je imenovala a ponazorjena aktivna in pasivna obramba. Pri organizaciji te razstave sodelujejo: zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani, ministrstvo vojske in mornarice, banska uprava, državni ln higienski zavod ta gasilska zajednica. Posebnost bo razstava pod naslovom v Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji 301etnici. Zveza gospodinj bo zopet priredila aktualno razstavo pod naslovom »Naša vsakdanja orana«. Rasen tega bo prirejenih še več manjših posebnih razstav. Opozoriti je pa treba predr vsean na posebno turistično razstavo. Razstavljaleem se nudijo izdatne prevozne, carinske in troćarinske olajšave. — Inozemski obiskovalci dobe na podlagi ve-lesejemske legitirnacije jugosloveaski vhodni vizum brezplačno pri naših konzulatih. Na naših železnicah imajo obiskovalci ve-lesejma brezplačen povratek. Na postaji morajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško izkaznico za dva din. VoEne olajšave veljajo za dopotovanje od 27. maja do 10. junija, za povratek pa od 1. do 15. junija. Na inozemskih železnicah veljar-jo naslednji popusti: v Bolgariji, na Madžarskem ta v Turčiji na azijskih progah 50 odstotkov; v Franciji. Grčiji, Cesko-Moravski, Rurmmiji, Švici, ta Turčiji na evropskih progah 25 odstotkov, v Italiji pa 30 odstotkov. Tudi letos bo imel velesejem prostrano zabavišče. Obljubljajo nam posebno zanimivost večerne predstave >Totega teatra«. ŠAH Brzi turnir Centralnega šahovskega kluba. V torek so se igralci CsK po daljšem presledku pomerili v brzi igri. prvenstvo maja si je osvojil mladi Germek z 9M, točkami. S svojim lepim uspehom je vsekakor zelo ugodno presenetil. Drugo mesto je zavzel šiaka z 9, tretje ta četrto Puc ta šorli z 8, peto Furlani s 7V&, šesto Kavečič s 7, sedmo Kumelj a 61 .'*, nadalje Požar a 6, Hren s 4%, Arrigler s 4, Pintarič s 3Vt, i Samobor g 2% Gvardijančič z 2 točkam*. s**, no »SLOVENSKI NAROD«, «*rtek, 1«. maja 1040. Strem S DANES JE ŠE ČAS Ob 16., 19. In 21. ari v vlogi sovjetske GretaGarbo k«^s_ NINOČKA tet 22-21 Oglejte si sijajno komedijo, pri kateri se boste Izvrstno zabavali In od nasmejali! ISAMO SE DANES ob 16., 19. in 21. uri predvajamo prelepi filmski roman iz Ljubezen v planinah .....m n«« igda Schneider - Koli VVanka KINO SLOGA — tel. 27-SO Viktor Staal - AneUese Ubilg - faul Wegener. Da Vam ne bo žal, oglejti si danes BAL V OPERI Danes poslednjič. DANES POSLEDNJIČ! — Paul Horblger, Theo Llngen — Hans Moser. KINO MATICA, tel. 21-24. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Impozanten sprejem hrvatskih književnikov v Mariboru Obisk hrvatskih književnikov se ]e pretvoril v sijajno manifestacijo nacionalne misli ter slovensko-itrvatskih kulturnih stikov Maribor, 16. maja Včeraj popoldne se je zbrala na glavnem kolodvoru večtisočglava množica, da sprejme hrvatske književnike. Že dolgo pred napovedano uro je prihajala mladina, zi i so bili predstavniki vseh mariborska, nacionalnih in kuJturnlh organizacij. Navzoč je bil tudi magistratni direktor Rod ase k kot zastopnik mestne občine, bivši župan dr. Franjo Lipold, sreska načelnika dr. Šiška in Elletz, ravnatelj dr. Tominsek. Polnoštevilno so bih zbrani člani Umetniškega kluba s predsednikom dr. M. Snuderlom in mariborske podružnice »Napretka« z g. Palijago na čelu. Množica je viharno vzklikala ob prihodu bržega vlaka. Godba je zasvirala, pred goste pa je stopil predsednik Umetniškega kluba dr. M, žnuoerl, ki je v svojih izvajanjih poudaril, da je minilo prejšnji mesec 21 let, kar je Maribor zadnjič pozdravil hrvatsko odposlanstvo. Takrat so spremljali iz tujine zemeljske ostanke Zrinjskega in Fran-kopana. ki so jih prepeljali v Zagreb. Tudi takrat se je zbrala velika množica mariborskih Slovencev, njim na čelu general Maister, osvoboditelj Maribora, pred krstama obeh hrvatskih velikanov s tem. da je pozval general Maister svoje častnike, da potegnejo sablje. V imenu vseh je govoril prisego, da bo slovenski Maribor branil to zemljo, kakor sta svojo zemljo branila ZrLnjski in Fran kopan ter da si bomo Slovenci in Hrvati kakor takrat ostali zvesti bratje tudi v bodoče. Preteklih 20 let pa nam je v svarilo, kako ne smemo več dalje. Reprezentantl hrvatske kulture so nam s tem, da so prišli v Maribor, nakazali pot v bodočnost. Prehudi so časi, da bi mogla dva na tako ozkem prostoru in med velike narode stisnjena majhna naroda, kakor sta hrvatski in slovenski, vztrajati na ločitvi duhov, kakor se je deloma pokazalo preteklih 20 let. Hrvatski književniki so započeli novo dobo, ko so šli v Ljubljano. Hoteč v svoji akciji pokazati začetek, so hrvatski književniki nadaljevah svoje prizadevanje. Prišli so v Maribor, ki jih je sprejel z vsem navdušenjem in odprtim srcem. Z željo, da bi kratko prvo bivanje med nami bilo gostom drago in prijetno ter da bi rodilo za nase prijateljstvo in duhovno stremljenje obilo sadov, je dr. M. šnuderl pozdravil hrvatske književnike v imenu vsega kulturnega in slovenskega Maribora ter jim izrekel prisrčno dobrodošlico. Združeni mariborski pevci so pod vodstvom zborovodje Ipavčeve pevske župe g. Albina Horvata ubrano in zanosno odpeli >Iz bratskog zagrljaja«, nakar se je prisrčno zahvalil v imenu hrvatskih knji- kovljevič. Izrazil je ■ veselo presenečenje nad krasnim sprejemom, ki ga je zavedni Maribor pripravil predstavnikom hrvatske kulture. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom slovenskemu Mariboru in Slovencem. Nato je še gospa P in ter jeva izročila dr. Jakovi je vicu kiasen .šopek rož v Imenu mariborskega narodnega ženatva ter izrekla prisrčno dobrodošlico dragim gostom, prav tako je izročila gostom lep šopek rož gdč. Cerinškova. Večtisočglava množica se je nato uvrstila v impozanten sprevod z dragimi gosti na čelu, ki je krenil po Aleksandrovi cesti do hotela »Orel«, kjer gostje ložirajo. Množica je ves čas toplo vzklikala bratom Hrvatom in hrvatsko slovenski kulturni vzajemnosti, pa tudi kralju Petru n. in Jugoslaviji. Pred hotelom >Orel« je spregovoril z okna g. dr. Jakovi je vič, ki se je zahvalil množici za sprejem, se spomnil vseh zalužnih mož, ki so se borili za osvo-bojenje Maribora, ter prosil množico, da se mirno razide. Zastopstvo hrvatskih književnikov se je nato z dr. Jakovljevićem na čelu odpeljalo na pobreško pokopališče, kjer je dr. Jakovljević položil na grob generala Maistra krasen venec hrvatskih književnikov. Ob tej priliki je počastil spomin pokojnega generala in pesnika s primernim pie- tetnim nagovorom. Zatem je spregovoril predsednik Umetniškega kluba dr. Maks šnuderl. V nabito polnem gledališču je bil snoči literarni večer, na katerem je bil zbran ves zavedni Maribor. Literarni večer, na katerem sta spregovorila dr. Jakovljević za hrvatske književnike in dr. Maks Šnuderl za Umetniški klub v Mariboru, ki je organiziral literarni večer v okviru lil. umetnostnega tedna, je nudil sHko velike manifestacije slovensko hrvatake kulturne vzajemnosti. Svoja dela so čitali Vladimir Nazor, ki je čital svoj prevod Gregorčičeve »Soči«, Tin Ujevič, dr. Ilija Jakovljević, Dobriša Cesaric, Dragutin Tadijanovie. Ivo Kozarčanin. Ivan Goran-Kovačič, Novak Simič in Olinko Pelorko. Vsem je množica navdušeno vzklikala. Po literarnem večeru je bil pri Orlu svečan banket na čast dragim gostom, kjer so številni govorniki izražali misel poglobitve slovensko hrvatske kulturne vzajemnosti. Veličastno in dostojno je Maribor sprejel drage goste. To je pokazal tudi na zunaj, saj so z mariborskih hiš za vihrale v pozdrav milim gostom državne trobojnice. Upati je, da se stiki, vzpostavljeni s snoč-njim nastopom hrvatskih književnikov ne bodo prekinili ampak da se bodo vse bolj utrjevali in poglabljali. To terja tudi res- ževnikov in vseh Hrvatov g. dr. Ilija Ja- j noba naših dni in našega časa. Težnj£ obmejnih avtom ^Xstov Počastitev zaslužnega častnega člana g. Ferda Pinterja Maribor, 16. maja Snoči se je vršil pri Orlu 15. redni letni občni Zix>r mariborske sekcije Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, ki ga je otvoiil in vodil zaslužni predsednik ravnatelj g. Anton Krejči. Po uvodnih formalnostih je prisrčno pozdravil Številno članstvo ter zastopnike oblastev in raznih drugih korporacij. z občnega zbora sta bili odposlani na predlog predsednika Krejčija udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji, pozdravne brzojavke pa Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, banu dr. Natlačenu, Centrali Avtokluba v Beogradu in Avtomobilskemu klubu v Ljubljani. Občni zbor je nato počastil spomin v pretekli poslov-r-" ,.l»bi umrlih članov. V obširnih In klenih izvajanjih je zatem g. ravnatelj A. Krejči orisal delovanje sekcije v pretekli poslovni dobi. Odbor je imel tudi lani najboljšo voljo, da se peča z vprašanji, ki tičejo neposredno Avtomobilski klub in to v prvi vrsti izboljšanja našega cestnega omrežja, omejitve davkov in taks. ki v preveliki meri obremenjujejo avtom ob' lizem, pospeševanje turizma, kakor tudi akcijo za pocenitev pogonskih sredstev. V tem pogledu je napravila sekcija potrebne korake. Trudila se je. da se vendar enkrat zgradi prepctreb-na cesta od naše severne meje proti Ljubljani. Napravila je številne vloge za znižanje javnih dajatev, posebno avtonomnih, ter vložila vloge na razna ministrstva, da se olajša in pospeši avtomobilski promet, ki predstavlja predpogoj za avto-mobilizacijo naše vojske. Ako bi živeli v normalnih časih, bi se morebiti to ali ono vprašanje lahko pozitivno rešilo, tako pa so nas prehiteli drugi dogodki in se je morala sekcija baviti z deli. ki jih ni imela v svojem programu, ki pa so zahtevali nujne in odločne rešitve. S sklenitvijo hrvaškega sporazuma in preureditvijo na Je države je tudi v organizaciji naših avl om ob i listov nastal nov položaj. Potrebno je bilo v novih razmerah, da se jim priagodi tudi organizacija Avtomobilskepra kmba kr. Jugoslavije, kar je povzročilo dolgotrajna posvetovanja. Po dolgih posvetovanjih se je Avtoklub kr. Jugoslavije oretvoril v tri samostojne klube in sicer v srbski, hrva taki in slovenski avtomobilski klub. O premoženja centrale Je dobila mariborska sekcija 180 tisoč din. Priprave za ustanovitev ^o/enakega avtomobilskega kluba so že zaključene in vali tudi na športnem pel ju. Načelnik mo-tosekcije g. podporočnik Aleksander Gle-bov si je lani priboril na težki mednarodni alpski dirki srebrni pokal, na mecuia-rodni dirki v B*H>gradu pa si je g. Stojn-Sek priboril lepe lovorike. Ob koncu svojega poročila je g. ravnatelj Krejči apeliral na navzoče, naj se zavedajo, da so člani viteške organizacije, na kat ori ima največji inteies naša država, živimo v resnih časih in v teh resnih časih mora biti tudi vse članstvo Avtomobilskega kluba v svesti si, da služi svoji državi in svojemu kralju z vso iskrenostjo in z vso požrtvovalnostjo. Zatem je sledilo obširno poročilo agilne-ga tajnika g. Sertiča. Kakor lani, je bilo tajništvo tudi v pretekli poslovni dobi največ zaposleno z izdajanjem kam,1 tov. trip-t^kov in mednarodnih dokumentov itd. Do trenutka političnih dogodkov v septembru 1. 1., ki so popolnoma zavrli mednarodni avtomobilski promet- si je v prvih 8 mesecih avtomobilizem prav lepo razvil. To velja za osebne in tovorne avtomobile kakor tudi za motorna kolega. Sekcija je lani izdala skupno 495 triptlkov. 8 karnetov, 285 mednarodnih uverenj za motorna vozila in 239 mednarodnih šoferskih izkaznic. Sekcija šteje skupno 307 članov. Sekcija je razpošiljala članstvu brezplačno revijo »Avto in sport« in je tajništvo interveniralo v vseh primerih. Će se je obrnilo članstvo na isto pri raznih oblastih v najrazličnejših zadevah in ukrenila potrebne korake za zboljšanje obstoječih prilik in za odpravo n sdostatkov. Po svojih delegatih se je mariborska sekcija Avto-kluba udeležila raznih konferenc in nrire-ditev ter je po svojih delegatih tudi sodelovala na zasedanju turističnega sveta v Ljubljani in sreskem cestnem odboru v Mariboru zaradi gradnje in financiranja odcepa ceste Reka—Sv. Areh k Ruški koči, h kateri bo sekcija prispevala 10.000. Lani ae je ustanovila pod okriljem Avto-kluba motocikl1'stična sekcija, ki ima svoj lasten odbor in ki mu načel uje agilni in požrtvovalni načelnik rx>dporočnik g. A. Glebov. Ta aekcija uspešno deluje v okviru svojega programa in ciljev. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal g. dr. Marin. V imenu nadzornega odbora rta poročala gg. P. Pinter in Ro-senberg. Po kratkem odrneru so sledile volitve in je bila v pretreni večini izvoljena dosedanja uprava z zaslužnim predsednikom la nadalje samostojna in to v organ trs to-ričnem kakor tudi v finančnem pogledu. Pri pogajanjih s ljubljansko posestrimo glede ustanovitve Slovenskega avtomobilskega kluba je prodrla zahteva mariborske sekcije, da morajo biti pravila SAK tako sestavljena, da ne bi bila nobena sekcija majorizirana, marveč da se morajo vsi važni sklepi vršiti le tedaj, ako je sporazum med sekcijami dosežen. Naposled se j je g. Krejči zahvalil ljubljanski sekciji, s i katero so delegati mariborske sekcije vsa pogajanja glede ustanovitve SAK v prijateljskem duhu spravili do uspešnega zaključka. Sledil je slavnostni del snočnjega večera: Izročitev častne diplome dolgoletnemu in zaslužnemu predsedniku g. Ferdu Panterju, ki je bil lam izvoljen za častnega člana. Z velikim navdušenjem so vsi delegati vse nase države sprejeli ta sklep, kar dokazuje, koliko spoštovanja uživa v avtomobilskih krogih bivši predsednik g. F. Pinter. Vsi avtomobilistl nase severne meje so hvaležni g. Pinter ju, da je vodil mariborsko sekcijo skozi več let z velikim uspehom. V znak hvaležnosti za požrtvovalno delo, ki ga je vršil kot predsednik mariborske sekcije mu je predsednik g. A. Krejči izročil častno diplomo. Za počastitev se je v klenih beseiah zahvalil g. F. Pinter, ki je zagotavljal, da bo tudi vnaprej ostal v prvih vrstah pobornikov za napredek našega avtomobilizma. Prisrčna počastitev se je zaključila z družabnim večerana, ki je povezal naše obmejne avtomobiliste v lepi skupnosti. Mariborske in okoliške nsv'ce bo ustanovni občni zbor že v nedeljo. Cla- i g. A. Krejčijem na čelu. Pri slučajnostih Hi mariborske sekcije Avtomobilskega so se obravnavale zadeve glede reorgani-kiuba so se lani v lepem številu udejstvo- zaeije kluba. Mariborska sekcija bo osta- — Pomoč revni ded. Prvi dan nabiralne akcije je lepo uspel. Ker pa še marsikdo ni imel zavoja pripravljenega, najvljudneje prosimo vse, naj pripravijo darila, da se nam bo s tem delo nekoliko olajšalo. — Žensko društvo. — Ljudska univerza v Mariboru. V petek 17. t. m. bo predaval znani biolog dr. Boris Zamik, univ. prof. iz Zagreba o temi »Kaj podeduje otrok od očeta In kaj od nsatere*. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — Odprava poštnih paketov Iz Maribora. Zaradi ukinitve ambulančne poste pri vlaku, ki odhaja iz Maribora ob 20.55, bo morala kolodvorska pošta od 19. maja dalje odpravljati pakete v smer proti Ljubljani ta Zagrebu ob 17.55 v dveh ambu-lančnib poŠtah. Opozarjajo se odpošilja-telji, da po možnosti oddajajo svoje pakete mariborskim poštam že dopoldne ali popoldne vsaj do 16. — Dijaki in profesorji. To je naslov predavanja, ki ga bo imel prof. J. Sedivv drevi ob 20. v dvorani Ljudske univerze pod okriljem društva »feola in dom«. Predavatelj bo pri tem uporabil odgovore lz svoje obširne ankete, ki jo je imel med svojimi dijaki. Vstop je brezplačen. — Novi grobovi. Na Ruški cesti 1 je umrla vdova po upokojenem finančnem komisarju Roza Repolusk. stara 61 let. — V Strossmaverjevi ulici 16 je preminila za-sebnica Avgusta Krajne, stara 54 let. — V Sokolski ulici 4 na Pobrežju je umrl upokojeni jetniški paznik Miroslav Špelec. star 55 let. — Žalujočim nase globoko sožalje! — Mariborsko gledališče gostuje v Selnici ob Dravi. Da se vp ostavi jo čim tesnejši stiki med mestom in našim obmejnim podeželjem, bo v nedeljo 19. t. m. ob 3. po-, poldne gostovanje mariborskega gledališča v naši obmejni Selnici ob Dravi. Uprizori se pomembna švicarska drama »Via Mala«. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minarikova mestn^ lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25-85 ter Rem-sova lekarna pri sv. Roku na vogalu Alek- ksandrove in Meljske ceste. tel. 25-32. — Sejmske novice. Na zadnjem živinskem sejmu so prignali okoliški kmetje 473 glav živine, in sicer 6 bikov, 70 volov, 367 krav. 21 telet in 9 konj, prodanih pa je bilo 333 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 7.50 do 8.75. poldebeli voli 6 do 7.50. plemenski voli 6 do 8. biki za klanje 5.50 do 7, klavne krave debele 5.50 do 7.50, plemenske krave 5 do 7. krave za klobasarje 4 do 5.25. molzne krave 6.50 do 7.75. breie krave 4.50 do 6 50. mlada živina 6 do 8, teleta 6 do 7 din za kg. Mesne cene pa so bile naslednie: volovsko meso prve vrste 14 do 16. meso bikov, krav in telic 12 do 14, telečje meso prve vrste 12 do 14, svinjsko meso sveže 16 do 18 din za kg. — Poroke, v zadnjem času so se v Mariboru poročili: Viktor Deučman, stavbni mojster, in Marija Strasser; Franc Puh-man, delavec, in Ivana štuhec; Anton Zel j, čevljar, in Helena Bobovnik; Ivan Furek, pos. sin, m Marija Pišek, pos hči iz Cir-kovc; Vincencij Vedlin, posestnik, in Veronika Ekait, pos. hči iz Cirkovc; Jakob Skutnik, kmečki sin, in Ivana Janež, kmečka hči iz Mute; Rafael Brunšek, mesarski pomoćnik, m Gizela Novdk, tovarniška delavka, Aleksandrova cesta 16; Josip Ko-vačič, sedlar, in Julijana Volmajer-Pohnin, zasebnica, Oreško nabrežje 3; Anton Du-bac, tovarniški delavec, in Hilda Marke-žič, navijalka, Pobrežje; Janez Peitler. delavec, in Veronika Bračič, šivilja, Pobrežje; Mihael Kvas, žagar, in Marjeta Sinič. tkalka, Tezno: Simon Papež, ličar drž. žel., in Marija Tkavc. čistilka, Pobrežje; Josip Pak, tkalski pomočnik, in Marija Krajne navijalka, Pregljeva ulica 12; Srečko Stanič, učitelj. Sv. Eolfenk na Kogu. in Berta Pruš, zobozdravn. asis'entka, Beograjska ulica 18, Ignac Kotar, str. oblikov., in Amalija Lisec, kuharica, Tezno; Karel Meglic, tov. mizar, in Pavlina Fr~nk pre cliea žol^e^eva ulica 9: Milan M°žo '-»-St-ni uradn'k. Murska Sobota, in Merilo Lu-kežič, Pobrežje; Gregor Ambrož. tkaNki pomočnik, in Kristina Belina, snovalka. Pobrežje; Peter skerlec slikarski pomočnik, in Elizabeta Krček. b kontoristka. Tezno; Viktor Hohnjec. tovarn'škl delavec, in Marija Donko. navlaka. Pobrežie; Franio Mihna. brivski pomočnik in Ivam MJDlc šivilja. Pobrežje: Avgust Osojnik. delavec, in Rozali-ia Ažnoh. tkalka. Pobrežje: Franc Mo^aln delavec, in Antonija Brodnjak. delavka Zgor. R^dvan^e: Anton Predan. de!**"ec Pekre in Kat**-ina B^d-nj°k. predica, Zgor. Radvanje. — Bilo srečro! — Sreča je bila paMonJena temboli Glabene matice tkalki Elizabeti P. a ovi, ki je dobila prvo tombolo v znesku 5000 din. Nadaljnji srečniki so bili učenka Ana Gruntnerjeva, ki je dobila 3000 din, ključavničarski pomočnik Lovrenc Stoki as je dobil 1000 din. delavka Ana Verve^ova 1000 din, delavec Josip Muhič. zaseomca Neža Petrovič in delavec Tomaž Bratec k; so dobili no 500 din. Razdeljeni'! ie b;lo še več manjših denarnih in praktičnih da ril. — Z motornim kolesom v gručo ljudi. V Streliški ulici v Novi vasi je neki moto-ciklist zavozil v gručo ljudi. Pri tem je obležal 8 hudimi poškodbami po vsem telesu Vekoelav Momčilovič, ki so ga pre« peljali v bolnico. — Hoda mrcina. V Šolski ulici je napadel neki pes 61etnega ključavničarskega sina Slavka Plhlarja ter ga tako nevarno obgrizel po obrazu, da so morali Pihlerja odpremitl v mariborsko splošno bolnico. — Tasta, Je hotel umoriti. Orožni,:! so aretirali 40letnega posestnika Janeza Zor-ka iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah, in sicer zaradi tega, ker je nekega moškega nagovarjal, da bi ustrelil njegovega tasta Matijo šauperla v Cigoni. Janeza Zorka so prepeljali v mariborske sodne zapore. — Dve prometni nezgodi. V Pesnici je treščil 321etni Maks Terglavčnik tako nesrečno z motornega kolesa, da je obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. — Na Tržaški cesti pa je padel s kolesa lOletni železničarjev sin Kurt Reuf, ki si je pri padcu zlomil levico. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici. — čigavi »ta uri? Trgovski vajenec Franc Pouka je našel zlato žensko uro, zasebnica Greta Lavrič pa kromirano žensko uro. Lastnici dobita uri na policiji. — Ukradeno in najdeno kolo. Tkalcu Mirku Potisku je izginilo izpred poslopja OUZD kolo znamke »Empire« z evidenčno štev. 2-197793. Na pešpoti ob Ruški cesti pa so našli kolo znamke »Puch« z evidenčno štev. 2-139376, ki ga lastnik dobi na policiji. — Sokolsko društvo Studenci priredi v soboto 18 maia v svoii dvoran: pester večer ood naslovom »Vsakomur nekaj« Sodelujejo: Slavko Lukman znani tenor in koncertni pevec Jos Povhe. znani s v venski komik in re^i^er ter bivši član ljub1 i In m a rib sledali?ča. Pri ff^a^ovirJM oa bo žvreolela ca Vrabčeva Na sooredu so lshke melodiiozne operne or»ere^e arije in pesmi kupleti in humoristični r«ri-ori ? peti cm. zastODani oa komorni isti Verdi Flotov. Schubert Lehar Štritof Predeli Kurtis F!pi*man Gre^ore Suotv^e Janko-vec. Jiranek in Beneš Odlično '-b^n spored in nje^a splošno priznani izvajalci bodo zadovoliiTi vsakogar. — Tezenske novice. Na bkikoštnJ pone deliek ie Dri prireditvi eodbenesa društva Tezno v gostilni Sever v Spodnn Dobrav* nenadoma počila žila n^ no ti nekemu kolesarju Takoi so ca oreve^ali in mu 7. veliko težavo ustavili kri Odoremili so £a v bolnico. , . — TezensKa postaja za mariborski okoliš napoveduje oblačno vreme s slabim deževjem v presledkih Toplota se ne bo mnoge izpremenila Včerajšnja najvišja toplota je bila 14.6 današnja mmfmal^a titranja tempertura 5.2. Padavine 8.2 mm. %^St*|*-X«tS|ff;0 «*l**-^|5

njihovem prihodu je bil izvršen pozdrav državni zastav*, rato pa je prisotne nagovoril okrožni načelnik br. i3lavko Sto-par iz Ljutomera, ki je obrazložil pomen izleta. Po končanem irovoru je zbrano Članstvo zapelo državno himno. Sledile so redovne vaje kolesarjev pod vodstvom br. Jožka Horvata, zatem pa je krenila povorka skozi Apače ter na trgu zapela himno ►Hej Slovani« Po kratki zakuski v gostilni Ivana Kučana je vse članstvo prepevajoč pesmi sokolskih legij zapustilo prijazne Apače ter krenilo disciplinirano proti Gornji Radgoni, kjer je bil razhod. Tej prireditvi, ki je izrecno lepo uspela, je prisostvovalo številno občinstvo A packe kotline ki želi, da bi slične propagandne izlete priredile tudi druge organizacije tei na ta način pripomogle v moralnem pogledu do utrditve naSe severne meje. PROPAGANDNE RAZGLEDNICE ZLETA MARIBORSKE SOKOLSKE ZUPE se dobijo v trgovini »Olimpva«, Tyrševa ulica, v Avtomatskem buffetu, Slovenska ulica, pri Tiskovni zadrugi, Aleksandrova cesta in v Kolodvorski prodajalni časopisov na kolodvoru. SPORT Tekme za nogometno prvenstvo. V Ljubljani je bilo snoči žrebanje terminov za tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije, ki bo pričelo 26. maja. žrebanje je izpadlo takole: 26. maja tekmujejo Mars : ĆSK, potem Olimp : Maribor, Amater : Kranj, Železničar : Bratstvo z obratnirni tekmami 2. junija. Semifinalne tekme bodo 9. in 16. junija, finalne pa 23. in 30. junija. Domovina nad vse Paul Doumer piše v »Livre de mes £ils<: »Bolj kakor kadarkoli prej je treba svojo domovino v času, ko ji preti nevarnost, ljubiti z vročo, strastno in ljubosumno ljubeznijo. Ljubiti jo je treba do največjih žrtev svojih dobrin, svojega življenja in svojih otrok.« Iz Litije — Sestanek rezervnih oficirjev. Drevi ob 20. je sestanek vseh rezervnih oficirjev iz Litije, Zagorja in ostalega Zasavja, ki spada v litijski okraj. Na dnevnem redu so važne stanovske zadeve. V zadnjem času se je ustanovila posebna sekcija rezervnih oficirjev za litijski sodni xokraj. Pri današnjem sestanku v salonu pri Urški se bodo sprejemali tudi še novi Člani. — šolska ve*t. Za preglednika v Šolskem okraju Litija L, ki ga tvorijo šole v litijskem sodnem okraju, je imenovan g. Franjo Ciček, učitelj v Pobrežju pri Mariboru. Za šolskega preglednika okraja Litija II., ki ga tvorijo šole na višenjski strani našega sreza, pa je imenovan gosp. Josip Dolgan, šolski upravitelj na Uncu pri Rakeku. — Meningitis se zopet pojavlja. Ta teden se 1e pojavilo nekaj novih primerov meningitisa. Med drugim je moral oditi v ljubljansko bolnico g. Božo Ju van, kl je bil posebno agilen pri Sokolu in športnem klubu >Litija«. Nov primer meningitisa ae je poja"il tudi na Grfcinu pri Litiji. Z Jesenic — Združeni pevski zbori z Jc&enic in Javornika prirede prvi skupni koncert v nedeljo 19. t. m, ob 20. v Sokolskem domu na Jesenicah. Nastopili bodo zbori pevskih društev »Sava«, »Soča« in »Sloga« z Jesenic ter »Enakost« in »Zora« z Javornika, ki imajo na sporedu lepe narodne in umetne pesmL Zbore bodo vodili pevovodje gg. Franc Mencinger, Martin Jeram, Milan Rinaldo in Štefan Gerdej. Tc bo prvi skupni nastop vseh pevskih zborov v revirju. šef: »Pri katerem delu sva se snoči ustavila, gospodična?! Tipkarica: »Pravkar sva delala načrte za skupni izlet, ko je prišla vaša žena.« Profesor: »Ura kaže že devet, pa nikogar izmed nadih gostov Se ni tu. Bržkone sem vabila napisal z babilonskim klinopi-l!« Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 16. maja 1M0. Stav. HO Osebnost generala Michielsa ki je šef belgijskega generalnega štaba in glavni svetovalec vrhovnega poveljnika kralja Leopolda »Vzdržaj bom.- se glasi gesio seta oei- gijskega generalnega Štaba generala Mi- chieJsa V: hovno vodstvo belgijske arma de je v rokah tega generala k] je 59 le: Star. Rojen je bil v Bruslju) 1881. L. 1903 je postal podporočnik L 1914 ie olj cian generalnega štaba utrdbe L»iege Med vojno ]e bil glavni sodelavec generala Jacque-sa na V seri Pc elik- »fen»ivi I 1918 je bi Michieis idi kovao /_ visokim odi.ko-van.iem m postavljen v viste višjih belgijskih oficirjev Ob odlikovanju se je povelje glasilo da je Michieis odličen general-štabni oficir oosumeii odločen tn iniciativen tor le bn ni sačetlta trojne dragoce na nioc vrhovnemu poveljniku Posebno se je izkazal med ofenzivo v Flandriji Po prernirju je Michieis postal profesor v oeigijsiti vojni akademiji. V juniju leta 1937 je napredoval za generalštabnega najorja Ob mobilizaciji lani v septembru je postal Komandant neke pehotne divizije. Ko je šef belgijskega generalnega Štaba Van de Bergen dne 2. februarja odstopil, ie bil na njegovo mesto imenovan general Michieis Novi general siru je vojskovodja v pravem pomenu besede, kajti med svetovno vojno je spoznal, kaj je vojna. Pred mesec je skupini francoskih oficirjev izjavil: - Nt borimo se še toda nekega dne. će .^e l-o tveba borit; borno sli z vami lc l'e gotovo in borili se bomo kakor levi Ta cian je prišel Belgijske in francoske ćete se skupno bore proti skupnemu sovražniku. Kwtm?v& Stalinovega zaupnika Timošenka ki je prišel na mesto maršala Voroiilova kot vrhovni poveljnik rdeče armade Sovjetski vodje so postan pozorni na Timošenka aprila 1918 ko je s tovariši poveljeval ideči garci v bojih pioti belim m proti Nemcem. Njegovi tovariši so bili Vorošilov. Antonov Avsenjkov Mejlajk m Rahimović Vor ;'ov je postal maršal ostali triie so bili ustreljeni ob ćiščenju L 1937 L». 1918 se je prvi odrea rdeče garde boril na jugu Rusije proti dvema divizijama nemške kavalerije. ki sta obkolili tretjo in peto divizijo rdeče garde Med poveljniki rde ]e bil samo Timošenko strokovno izobražen, kajti bil je pred revolucijo podporočnik v carjevi armadi Po Timošenkovi zaslugi so rdeči razpršili nemško kavalerijo in se nato združili z jedrom rdeče garde, pri kateri je bil kot politični komisar postavljen Stalin. Timošenko je Ukrajinec iz okolice Kijeva. Najprej je bil učitelj. L 1914. je bil mobiliziran in proti koncu vojne je bil že podporočnik. Od početka revolucije se je pridružil Leninovi stranki Po uspelih bojih proti Nemcem na jugu je postal Stalinov prijatelj. Stalinu je pomagal z aktivnim političnim delom do vzpona in zmage nad Troc- kim in drugimi tekmeci. L. 1924. je postal poveljnik neke divizije in glavm sodelavec vrhovnega poveljnika Vo.ošilova. Nato so ga poslali v višjo generalštabno akademijo rdeče armade. Zapustil jo je z najodličnej-še oceno Poslej je bival vedno v Stalinovi bližini Užival ie vedno neomejeno Stalinovo zaupanje. V septembru lani je Timošenko poveljeval .tetam, ki so se polastile dela Poljske. Tesno je vedno sodeloval s Politbirojem in s Centralnim ukrajinskim komitejem. Med vojno > Finci so že krožile vesti o skorajšnji demisiji maršala Vorošilova. Te vesti so postale zelo verjetne, ko je Stalin poklical iz Kijeva med finsko vojno svojega zaupnika generala Timošenka. Zadnje mesece vojne na Finskem je Timošenko dejansko vod1! vojne operacije in po njegovem načrtu ie uspel piedor Manner-heimove črte Kakor Vorošilov je tudi Timošenko dobei govornik. Po postavi je visok in močan, glas ima rezek, vse na njem kaže pogumnega vojaka V nasprotju Vorošilovim pa se zna obvladati. Doslej še ni spregovoril ničesar, kar bi ne bilo po godu vsemogočnemu diktatorju Stalinu. Gibanje cen živil v Ljubljani Ljubljana. 16. maja Cene živil se v zadnjih 14 dneh niso mnogo spremenile v Ljubljani, kar pa nikakor ne pomeni, da so se ustalile. Ustaljene niso niti cene tistih življenjskih potrebščin, ki spadajo pod oblastno nadzorstvo. Zdaj, ko so uvedeni brezmesni dnevi, se menda meso ne bo več podraževalo. Kon-zum mesa v mestih je toplejše mesece znatno manjši: poleti se ljudje ne bodo zalagali z mesom za več dni. da bi ga lahko jedri tudi ob brezmesnih dneh. zato se nam ni treba bati. da bi se meso morda podražilo zaradi velikega domačega kon-zuraa. Zd^j so se cene živine vsaj začasno ustalile. Upoštevati je pa treba, da je poleti mani živine naprodaj, ko je dovolj krme. — Cene govedine, teletine in svinjine so ostale nespremenjene. Zanimivo pa je, da se je podražilo meso drobnice, menda pod vplivom višjih cen drugih vrst mesa. Tako je bilo koštrunovo meso pred 14 dnevi po 8 do 12 din kg. zdaj je pa po 10 do 12 din; jagnjetina je bila po 12 do 16 din, zdaj je po 16 do 18 din kg. Nespremenjene so ostale cene kozličevine. ki so pa že tako zelo visoke — 20 do 22 din kg. Kozličevina je torej prav tako draga kakor svinjsko meso I. vrste, čeprav se ne more z njim meriti po okusu in kvaliteti. Nekateri mislijo, da se bo zaradi uvedbe brezmesnih dni podražila perutnina, češ, konzum perutnine bo tem večji, ko ne bo dovoljeno klati goveje živine in prašičev. Toda perutnina je pri nas že tako draga, da spada že med luksuzna živila. Zaklan piščanec je po 36 din kg. kokoš po 30. petelin po 26 in raca po 28. Perutnina je torej med mesom najdražja. Celo več vrst dobrih morskih rib je cenejših, čeprav so pri nas vedno precej drage zaradi dovoza. Dovolj značilno je, da je v Ljubljani čedalje večje popraševanje po konjskem mesu, ki ga pa ni vedno naprodaj. Prodajajo ga po 6 do 8 din kg kakor prejšnja leta drugovrstno govedino. Uradne cene mlečnih izdelkov so nespremenjene, a zadnje čase gosopdinje večkrat težko dobe surovo maslo. Nihče jim ne ve prav razložiti, zakaj ga ni naprodaj in zakaj nekatere stalne prodajalke sploh ne pridejo na trg. Tudi v mlekarnah je masla malo naprodaj in pogosto poide. Ali se tudi v tem kažejo posledice velikega izvoza goveje živine? Nekateri so si razlagali pomanjkanje masla s tem, da je zdaj malo mleka. Toda prav zdaj je mnogo več mleka kakor pozimi, ko je živina že na paši in je dovolj zelene krme. Navadno surovo maslo bi moralo biti naprodaj po 24 do 30 din kg. a zadnje čase ga prodajajo marsikje po 40 din kakor prejšnje čase najfinejše čajno maslo. Cene jajc so precej nestalne; težko je določiti povprečno ceno za daljšo dobo. Na našem trgu se cene spreminjajo skoraj vsak dan. glede na količino blaga. Pred 14 dnevi so jih prodajali po 0.8 do 1 din. zdaj pa po 75 do 90 par. V zadnjem mesecu se je zelo podražil kruh. Tako je bil pred mesecem beli kruh po 4.8 in črni po 4.2 din kg. pred 14 dnevi pa beli po 5.1, a zdaj je že po 5.50: pol-beli je bil pred 14 dnevi po 4.7, zdaj je po 5.1, črnega so prodajali po 4.5, zdaj je pa po 4.9 din kg. Domače in južno sadje je čedalje dražje. Jabolka prve vrste so že po 10 din kg Drugovrstna jabolka, še precej dobro ohranjena, so prodajali pred 14 dnevi po 6 do 8 din kg, zdaj pa precej slabša po 7 do 8 din. Jabolka tretje vrste so bila po 4—6 din. zdaj so po 6. Precej so se podražile pomaranče, od 50 par do dinarja pri kosu. črešnje so še vodene in »slane«; prodajajo jih po 10 do 16 din kg. Precej so jih prodali med binkoštnimi prazniki. Špecerijsko blago se v splošnem ni podražilo in tudi cene moke so se začasno ustalile. Vendar je pšenična moka precej dražja kakor je bila pred mesecem. Moka št. 0 je bila pred mesecem po 4.25 do 4.5 kg, zdaj je po 4.75 do 5; št. 2 je bila po 4 do 4.25, zdaj je po 4.5 do 4.75; št. 4 prej po 3.75 do 4. zdaj po 4.25 do 4.5 in št. 6 prej po 3.5 do 3.75. zdaj po 4 do 4.25 din kg. Ržena moka je bila po 3.5 do 3.75, zdaj je po 4 din. Koruzna moka je bila po 2.75, zdaj je po 3. Koruzni zdrob so prodajali po 3.75, zdaj je po 4. Pšenični zdrob se je podražil od 4.5 na 5 din kg. Nekatere vrste zelenjave in sočivja. ki jih pa ne moremo prištevati med glavna živila, so se nekoliko pocenila. Med važnejšimi življenjskimi potrebščinami so se silno podražila trda drva. To je treba pripisovati predvsem temu. da je zdaj naprodaj zelo malo suhih drv, ker kmetje pozimi niso mogli sekati zaradi previsokega snega in prehudega mraza. Cela (nežagana drva) so zdaj po 125 din ar, žagana po 135 do 140, cepljena pa po 150 do 160 din. Drva so se podražila od lani približno za 75Cr- Nekateri nas strašijo, da bodo še znatno' dražja. Iz Celja —c Polkovna slava. 39. pešpolk ho slavil v torek 28. t. m. svojo slavo v spomin na zmagovite boje celjskega pešpolka v ofenzivi na Koroškem leta 1919. K proslavi velikih dni našega polka, ki bo ta dan ob 10. na Dečkovem trgu je vabljeno vse narodno zavedno prebivalstvo mesta Celja in okolice. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. —c Celje je pozdravilo hrvatske književnike. V sredo ob 13.52 se je odpeljala deputacija Celjskega kulturnega tedna z vlakom iz Celja v Laško, kjer je pričakala brzovlak, s katerim so se vozili hrvatski književniki, ki so potovali na svoj recita-rijska večer v Maribor. Celjska deputacija je spremila hrvatske književnike do Celja. Ko je ob 15. prispel brzovlak v Celje, so hrvatske goste pozdravili zastopniki Celjskega kulturnega tedna, dva zastopnika Umetniškega kluba v Mariboru in večje število občinstva. Po prisrčnem slovesu so se hrvatski književniki z zastopnikoma Umetniškega kluba v Mariboru odpeljali proti Mariboru. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celj-ki borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 666 brezposelnih < 544 moških in 122 žensk > nasproti 726 ( 596 moškun in 130 ženskam) dne 30. aprila. Delo dobi po 10 ključavničarskih in kovaških pomočnikov. 4 hlapci. 2 čevljarska pomočnika, po 1 podkovski kovač in Žagar, 10 kmečkih dekel, 8 kuharic, 4 služkinje ter po 1 natakarica in sobarica. —c Umrli sta v torek v celjski bolnici 321etna ključavničar jeva žena Josipina Dolenčeva iz Trnovelj m 701etna dnina-rica Barbara Pungerškova iz Trnovelj pri Celju. c »Ujež«. zabavno Nušićevo veseloigro, bodo vprizorili sentjakobčani iz Ljubljane v nedeljo ob 20 v mestnem gledališču v Celju. Predprodaja vstopnic v knjigarni Gorlčar. —c Lastniki motornih vozil, ki se niso zamenjali evidenčnih tablic naj storijo to takoj pri uracu. kjer imajo svoja vozila registrirana, ker je uporaba starih evidenčnih tablic nedopustna. —c Opoldanska avtobupna vožnja »z Celja na Teharje je z novim voznim redom, ki je stopil v sredo v veljavo ukiniena do 1. oktobra -c Napad in nesreča. V Grahovšah pri Laškem je neznan moški v noči od ponedeljka na torek napadel 191etnega delavca Filipa Tovornika iz Laske vasi pri Laškem in ga zabodel - nožem v trebuh. V Bmci pri Hrastniku si je lTletni steklar Ivan Komlanc v torek pri padcu zlomil desno ključnico. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici —c žalosten dogodek, v torek smo poročali, da si je 361etni posestnik Mastnak v šedini pri Dramljah na binkoštni ponedeljek zjutraj pognai kroglo v desno sence. Naknadno nam sporočajo, da je postal Mastnak žrtev nesreče. Hotel je s samokresom ustreliti skobca na svoji njivi a je ravnal tako neprevidno, da se je samokres nenadno sprožil in je krogla zadela Mastnaka desno sence Težko poškodovani Mastnak se zdravi sedaj v celj ski bolnici, če bo okreval, bo najbrž izgubil eno oko. Njegovo stanje je šc vedno resno. uprava zahteva s posebnimi okrožnicami predložitev vse turistične literature in reklame v odobritev turističnemu referentu. Badiura bi moral že v preventivni cenzuri vse napake odpraviti, česar pa ni storil, temveč se je poslužil svoje avtoritete in je hotel turistično javnost prisiliti, da bi se mu podredila Kot izvedenec ]e bil zaslišan nato prof. dr. Anton Melik. ki je poudarjal, da velja v znanstveni literaturi načelo, da se smejo uporabljati za slovenske kraje samo slovenska imena, tuja imena se uporabljajo samo v izjemnih primerih. Poudaril pa je tuci. da je Badiura oral ledino glede nazivov v naši turistični literaturi. Drugače je z imeni v reklamne namene. V takih primerih je izbira imen individualna. Sam izvedenec pa je načelno proti takim imenom kakor ^Kranjski Tschl«. itd. pojasnil, da vpeljana cenzura turistične literature ni slonela na zakonski podlagi. Badiura pa je res ocenjeval turistično literaturo. Neraspoloženja banske uprave proti Regallvju ni povzročil Badiura, ko je šlo za dotacije. Ravnatelj dr. Žižek je med drugim izjavil, da imata Badiura in Regallv vsak svoje zasluge v našem turizmu. Zaslišan je bil tudi R Badiura ki je poudarjal, da je delal in še dela samo iz idealnih nagibov. Tiskovni senat je spoznal Regallyja za krivega in ga je obsodil na 430 din globe z motivacijo, da je imel sicer povod za kritike nekaterih Badiurovih del, toda kritika je bila preostra in deloma neupravičena. Turistična afera pred sodiščem Ljubljana, 15. maja Pred sodniki tiskovnega senata s predsednikom s. o. s. Ivanom Brelihom se je včeraj zagovarjal novinar Vladimir Regal-Iy. Državni tožilec ga je obtožil zaradi prestopka po zakonu o tisku in zahteval, naj se kaznuje po čl. 54-H. tega zakona. V prvi in drugi številki mesečnika »Sadašnjost*, pravi obtožnica, je toženi Vlad. Regally objavil članek, v katerem je napadel referenta za turizem pri banski upravi Rudolfa Badiuro. Očital mu je. da je ignorant, ki o kartografiji nima pojma itd. in prav tako ne o načinu reprodukcije ter je zato zrel za upokojitev. V tretji šte-vilki>Sadašn,josti« očita Regaly Badiuri, da opravlja uradno cenzuro turistične propagande, da se norčuje i znašega jezika, da je nesposoben za sestavljanje turističnih vodičev, itd. Obtoženi je izjavil, da se ne čuti krivega. V »Sadašnjosti«, ki je nehala izhajati junija lani, je obstojala rubrika ^Turistični variete«. To je bilo nekakšno »Sito«, v katerem je Regally kritiziral našemu turizmu škodljive pojave, ne samo v Sloveniji temveč tudi v drugih pokrajinah države. Badiura trdi da ga je Regally zaradi tega napadel da bi ga izpodrinil pri izdaji vodnika za Slovenijo v srbohrvaščini Re-gally je izjavil, da je dobil to delo že mnogo prej, preden so izšli inkriminirani članki in torej to delo ni moglo biti motiv za njegovo kritiko Badiurovega dela Nato je obtoženi Regally od točke do točke pojasnjeval, na kakšno stvarno podlago se je opiral, ko je kritiziral Badiuro. Glede očitka, da je Badiura nesposoben za opravljanje cenzure turistične literature, se je Regallv zagovarjal, da je banska Petek, 17. maja 7.00: Jutranji pozdrav. - 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15- Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Svetinj (srez Ptuj), izvajajo učenci in učenke ljudske šole. — 12.00: Iz narodne zakladnice (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Poročila. — 14.10. Tedenski pregled tujskoprometne zveze. - 18.00: Ženska ura: Okrasni vrtovi (gdč. Grasseli Katarina). — 18.20: Bizet: L'Arlesienne. suita (plošče). 18.40: Francoščina (g dr. Stanko Leben). - 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Slovenska dramatika v prošlosti in sedanjosti (Božidar Borko, urednik — Ljubljana). — 19.40: Objave. — 19.50: Kotiček SPD: Pomlad na Krvavcu in Vel. planini (Bogdan Jordan). — 20.00: Plesni zvoki (plošče). — 20.30: Večer skladb L. M. škerjanca in M. Tomca. Sodelujejo: ga. Tončka Maroltova, g. prof. Pavel šivlc (spremljava) in radijski orkester. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Duet harmonik (brata Goloba). MALI OGLASI cSeseda 50 par. davek posebej. Preklici izjave oeseaa din L— davek posebej £a pismene odgovore glede malin jgiasov )e treba priložit znamko - Popustov za maie ogiase ut priznamo RAzno cJeseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din VSAKOVRSTNO POHIŠTVO ne vedno po starih cenah do-oavija v moderni in solidni lz- lelavi tvrdka »Oprava«, Celovška 50 Sprejemajo se naročila o, U Oglašuj male <>gias>e Slovenski Narod ker so na icenejši! 50 PAB ENTLANJE izurrranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. -Velika zaloga perja po 7.— din. -Julijami«., Gosposvetska c. 12 Frančiškanska ul 3. 4. L. KLIŠEJE JUGOGRAHKA PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana. Igriška 3 (pri Drami). 1322 BRIVSKI POMOČNIK dober delavec, po možnosti še mlad, dobi takoj mesto. Radič Avgust, brivec. Slov. Konjice. 1320 UČENKO za trgovino špec. .noda in šport sprejmem. Hrana in stanovanje. Ulčar Matko. Bled. 1319 TRGOVCI — DOBRA MOČ SE VAM PONUJA! Mladenič iy let star, dober ra-čunar, išče službo trgovskega sluge. Sprejme kakršnokoli na-meščenje v trgovini, najraje v Ljubljani Dajčman Peter, Studenci pri Mariboru. Obrežna c. 90. 30/M. I ZAHVALA Ob bridki izgubi našega srčno ljubljenega sina, orata ■nuka in nečaka Silvota Jančarja zrekamo srčno zahvalo za vse izraze sočutja, za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti, nadalje športnemu Klubu za krasni venec. g. Jelnikarju za gan-'jivi govor. Vsem prisrčna hvala. Žalujoče rodbine JANČARJE VF l OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični meo tn medico dobite najceneje v MtUAKM Ljubljana, židovska ui tt L8/L Najboljši vod*, 'k po radijskem sveto je «NAš VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokoV.J Članki, roman, novela, novice s radijskega In televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešni ce Izhaja vsak petek In Je tudi lepo Ilustriran! OPRAVA; Ljubljana, KnafJJeva ollca 5. Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. $ Danici Leaoenr Etrinka ljubezni Haamaa Prižgal je eno lzmeu ^.^s-.ih svetilk na kaminu in vzkliknil v nenadnem obratu misli. — Ali veste, kaj storiva ? Obiščeva najino lepo prijateljico in vzame v a jo s seboj na obed. — Ah, to je imenitna misel, Escaldas! Da, poleg tega, da človeka vedno veseli, če vidi lepo dekle, bi se ne jezil, če bi mogel ugotoviti, da je to dekle res tako podobno Michelini kakor pripovedujejo ljudje. pri tem imenu se je Gilbertu zmračil obraz. _ Kaj, vi še niste nikoli videli Bertrande Gaelo- ve? — je vprašal začudeno. _ Ah, da, videl sem jo, toda takrat je bila še žabica. Toda od svojega zadnjega potovanja v Ameriko nisem bil v Conquetu. Ona pa v grad ni prihajala. Tako je že več let nisem videl. _ Podobnost zdaj ni več tako presenetljiva, — je pripomnil princ mračnega obraza. — Pariz ji ne ugaja. Izpreminja se v svojo škodo. Poleg tega je pa tretja priznati, da njeno zdravstveno stanje... — To je res, — se je zasmejal Escaldas. — Oče postanete. Francoise de Plesguen bi bila zelo vesela, če bi zvedela to. — Da, toda ona nima niti pojma o tem, — ga je prekinil Gilbert hladno. In krenila sta proti predmestju Saint-Honore skozi mestni okraj, kjer stoje krasne nove sedemnadstropne hiše, kraj njih pa stare, že razpadajoče bajte. Na vratih ene izmed teh je bilo z žoltirni črkami napisano: »Tu se oddajajo v najem opremljene sobe in kabineti.« Vstopila sta. Escaldas se je delal kakor da hoče ostati v pisarni, kjer so se oddajale sobe v najem. — Vstopite z menoj, — je dejal Gairlance. — Ob tej uri naju lahko Bertranda brez zadrege sprejme. — Da, gospod Gregoire, — je zaklical ženski glas. — Gospodična Gaelova se je pravkar vrnila. Žarek plinske svetilke je posvetil na stopnišče. — Zakaj vas tu kličejo Gregoire? — je zasepetal Escaldas gredoč po stopnicah. — Kaj bi morda hoteli, da bi... — O, razumem, zakaj se odpovedujete celo knežjemu naslovu. — Toda... mar nisem princ Gege, — je dejal Villingen smeje. — To je nedolžno poigravanje s črkami. Saj vendar veste, da se nič ne dela iz celih kosov .tudi priimek ne. — Gregoire — Gael. zares ste udam tej črki. Prispela sta do drugega ovinka stopnic. Gilbert je položil Escaldasu roko na ramo. — Kaj pa poljub vaših žoltokožcev ? — Kako mislite to? — O, da, vrv z vozli, tisto znamenje... Pomislite na to... To bi mogel biti G. Escaldas se je bil zamišljen zagledal v praznino. Na tablicah njegovega spomina se je začrtalo tetoviranje, o katerem je po Indijankinem mnenju domneval, da je na levi roki markiza de Valcora. — Morda bi bilo to zares dobro, — je zašepetal. Toda ta predstava je bila tako nejasna, tako nerazločna. — Poznam nekoga, ki bi nam to povedal, če bi bilo mogoče podkupiti ga. To je komornik Firmin. — Toda kako zapeljati slugo, ki je njegov gospodar petkratni milijonar? Midva pa nimava niti beliča. — Počakajva do preiskave. Mar nisva storila zaključka na tej podlagi? Sodniku bo moral pokazati svojo roko. Po teh besedah je Gilbert potrkal na vrata, ki jih je skoraj v istem trenutku Bertranda odprla. Dekle je stanovalo v dveh sobah — imelo je spalnico in salonček. Pohištvo je bilo skromno, že oguljeno in ob petrolejki se je zdelo stanovanje še tesnejše. Namizni prt je nadomestoval časopisni papir, na katerem je ležalo nekaj jestvin — borna zakuska, ki si jo je bila Bertranda kupila za obed. Princ Gilbert Gairlance de Villingen, princ Gege, gizdalin, ki se je znal samo zabavati, je zardel pred Escaldasom, kajti sram ga je bilo, da pušča svojo ljubico v razmerah, ki delajo malo časti njegovi eleganci in njegovi domišljavosti Izlil je jezo na svojo ljubico. — Mar ni to smešno, — je dejal osorno ubogemu dekletu in zadušil tako val radosti, ki jo je bila prešinila, ko ga je zagledala. — Kakšno življenje pa živiš? In potem še trdiš, da ti tvoje Čipke zadostujejo! Ne dovoliš mi, da bi skrbel zate. Ostati bi bila morala v svojem samostanu in ne sprejemati moje ljubezni, če si se hotela delati ponižno in igrati vlogo delavke, ki se hoče preživljati samo z delom svojih rok. Bertranda je molčala na te očitke, le prebledela je in solze so ji zalile oči. Gilbert je dobro vedel, da je dekle za to odklanjalo njegov denar, ker ga je tudi njemu primanjkovalo in ker so ga preganjali mnogi upniki. Njegovo podporo je odklanjala tudi zato, ker ni hotel, da bi delila z njim svoje življenje. Evo njenega čarobnega princa iz pravljice. Žal ni bil več princ v očeh kmečkega dekleta, ki je zdaj že videlo, kako daleč so sanje od resničnega življenja. In prav lahko bi mu bila zabrusila v obraz: — Tudi če bi bila hotela poklicati na pomoč, ker nisem mogla prodati svojih čipk, kako bi bila mogla storiti to? Saj je minilo že tri tedne, odkar se nisi izvolil zglasiti pri meni. Saj niti ne vem, kje stanuješ v tem strašnem Parizu. Toda Bertranda sploh ni odgovorila. Spoznala je, da govori Gilbert tako iz ponosa pred prijateljem, ki ga je spremi jaL Urenji« Josip Zupančič 0 Za •Narodno tiskarno' Pran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani