31
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja.    (Iz zbornice poslancev.)    V  5. seji je bil poleg druzih odborov izvoljen tudi ustavni odbor, obstoječ iz 30 poslancev; ustavoverska večina ni hotela nobenega Tirolca in nobenega Slovenca vmes imeti;   Poljakov   in   Kusinov   se   ni   mogla   popolnoma ogniti.    Temu odboru se v poročilo izročujejo vse reči, ktere se tičejo ustave;   zato je bila  temu odboru brž v tej seji izročena gališka resolucija,   po kteri bode konec vzel ves sedanji zbor,   ako  ustavoverci ne dad6 Poljakom, kar resolucija gališkega deželnega zbora zahteva (znabiti pa bodo Poljaki danes zadovoljni z vsako drobtino, ktera bode padla z mize centralistične!) V tej seji so bile tudi vse češke volitve potrjene. — Minister nauka je zbornici predložil načrt sledečih postav: o plači bogoslovskih profesorjev, o prestroji dunajske politehnike,   o   plači   učiteljev   na ces. preparan-dijah;   minister  pravosodja je predložil načrt postave, kako naj se ravna s takimi jetniki,   ki so  zaprti v sa-motnem zaporu, in s takimi, ki se s preklicem izpustijo iz zapora.    Naj iz   teh  dveh postav našim bralcem   na  kratko   povemo,   kaj   nameravate   te  postavi: Samotni zapor,  to je, ječa, v ktero je neprenehoma zaprt en sam jetnik,  je veliko hujša memo take,   kjer je več kaznjencev skupaj; zato ta načrt postave v §. 3. pravi,   da  se  v samotni zapor ne de vaj o že očitno bo-lehni in   pa taki, pri kterih   se je   o samotnem zaporu za telesno zdravje  ali  za pamet bati.    §.   4. pravi:   Če je jetnik najmanj 3 mesece v samotnem zaporu bil, tedaj mu 2 dneva samotnega zapora štejeta za 3.   §. 6. Kedar je kdo v samotnem zaporu, ga more vsak dan vsaj dvakrat kdo obiskati (od njegove žlahte kdo ali pa od čuvajev kdo).   §. 1. določuje, da celi čas kazni v samotnem zaporu ostane le tak,   kdor  v 8 mesecih prestane vso kazen ali   če je k večemu obsojen na 18 mesecev in je pričakovati, da se poboljša. — Druga postava, ki ki zadeva izpust jetnikov s preklicem,   veleva, da taki, ki so prestali že tričetrt časa v zaporu, v kte-rem so vsaj eno leto bili,   se smejo,   če tudi sami hočejo ,  izpustiti s preklicem takrat,  ako so se v zaporu obnašali tako, da se ni bati, da bi izpuščeni nerodno se obnašali;   takim   se  odloči poseben kraj za njihovo bivanje ali vsaj prepove, da v ta ali uni kraj  ne  smejo med tem časom iti; kdor se pregreši zoper to prepoved ali sicer kaj druzega nerodnega počne, takemu se prekliče izpust in on mora nazaj v zapor,  t- Iz teh postav se zopet kaže,   da   s   posebno skrbjo objema liberalizem" kaznjence.
—   Minister vnanjih zadev grof Andrassv je uni-dan neki deputaciji, ki je bila zarad stisk, v kterih se zdaj znajde papež v Rimu, od laške vlade oropan svojega posestva, dal odgovor, ki je osupnil ves katoliški svet, s temi-le besedami: „jaz ne poznam nobene katoliške vlade, ki bi mogla papežu
—  Letošnje leto se ima — kakor se vladni predlog v državnem zboru glasi — v našem cesarstvu nabrati 56.185 vojaških novincev (rekrutov), 5618 mož pa za reservo.
—   Gališka resolucija zdaj zvonec nosi v ustavnem odboru; v soboto so jo vpričo ministrov premetavali. Auersperg je rekel, da cele resolucije vlada nikakor ne bode odobrila. Ustavoverci pa so razcepljeni najmanj   na 4 stranke:  eni so,   ki  se  na vsak način
hočejo pogoditi s Poljaki; drugi nikakor; tretji (in teh je največ) bi se pogodili, pa le za toliko, da si kupijo glasove za direktne volitve; nekoliko pa je tacih, ki bi pri razporu med svojimi glasovali s federalisti. Pomagati si iz te zadrege, volili so pododsek 7 glav, ki naj bi bil sv. duh celemu odboru. Federalisti — menimo — bodo vedeli, kako postopati o „kupčiji", pri kteri smo slišali sramotno ponudbo Poljakov: „do ut des". Našim poslancem pa, ki morajo odbijati vsako enostransko pogodbo, morate v vsem le adresi deželnega zbora kranjskega nepremakljivo vodilo biti.
Hrvaško, Iz Zagreba. — Zadnji naš list je povedal, da hrvaški deželni zbor se je začel 15. t. m., in danes moramo povedati, da — ganiveč! V Avstriji naši — bodi-si takraj ali unikraj Litave — ministri ne ved6 nič druzega, kakor deželne zbore razpu-š č a t i, ki ne plešejo tako, kakor jim to ali uno mini-sterstvo gode! Vsa modrost teh gospodov decemberske liberalne ere obstaja v razpuščanji deželnih zborov; „liberalizem" imajo vsak hip v ustah, sila pa je orodje, s ktero vladati hočejo. Ce po volitvah ne dobe zastopa narodovega, ki bi danes tej, jutri uni vladi hlapec bil, hajd, domii poslanci! — Malo pred začetkom že trikrat odloženega zbora hrvaškega se je ogerska vlada pogajala z zastopniki narodne večine hrvaškega zbora; al ker ti vkljub vsej spravedljivosti niso mogli in niso smeli rok podati za tako poravnavo, ki bi škodovala pravice trojedne kraljevine, razdrlo se je vse pogajanje. S tem pa je ogerskega ministerstva predsednik Lonyay že podpisal smrtni list deželnemu zboru, ki se j*e na videz začel 15. dne t. m. Krasen in poln lojalnega rodoljubja je bil začetni govor poštenega star-čeka škofa Kralja, ki je zboru kot starosta predsedoval, dokler si zbor ni izmed sebe volil bivšega kan-celara Mazuraniča. „Dolgo dolgo smo čakali — je rekel s trepečim glasom starček — dokler se nam je odprla ta sveta dvorana po previdnosti Božji in milost-ljivi volji Njeg. Veličanstva kralja našega. Zdaj vam je prilika dana na polji postavodajstva delati na blagor naroda in mile domovine naše. Vsegamogočni Bog naj blagoslovi delovanje Vaše". Navdušeni živio-klici zbornice so bili odgovor na srčni ta govor. Al čuden je bil pogled po zbornici; skor vsi narodni poslanci bili so pričujoči, izmed „unionistov" (to je Magjaronov) pa skor nobenega ni bilo; ban Bedekovič ni se kazal hrvaškega bana v starodavnem svojem dostojanstvu, ki ga je pozdravljala nekdaj navdušenost naroaa, on se je kazal le avstrijsko-ogerskega državnika, kteremu se je na obrazu bralo, da ni všeč ta družba. — 19. dne t. m. je bila volitev predsednika zborovega in dveh podpredsednikov ; za unega je bil izvoljen Mazuranič, za taKrestič in Gerčič. Predsednik poprime potem besedo, se zahvaljuje bivšemu predsedniku škofu Kralju za začasno lepo vodstvo, deželnemu zboru pa za skazano mu zaupanje, povdarja važnost sedanjega zbora, potrebo deželnih reform in revizije postav, ki se tičejo poravnave z Ogersko, ter potem izreče, da se zbor prične. — Zdajci pa se vzdigne ban Bedekovič v imenu Njegovega Veličanstva, stopi na predsednikovo mesto, se pokrije in čita (mož še dobro hrvaški citati ne zna!) reskript, to je kraljevsko pismo od 11. dne t. m., s kterim se razpušča zbor zato, ker so narodni poslanci 20. septembra 1. 1. razposlali oklic do svojih volilcev, v kterem izrekujejo, da postava o poravnavi z Ogri ni postavna, tedaj od tega zbora ni pričakovati vspešnega delovanja. —- S kakimi občutki so poslanci culi ta reskript,   lahko sodi vsak;   al   mirno   so v tem
32
hipu zapustili zbornico s živio-klici presvitlemu kralju, dobro vede, da posvečena oseba cesarjeva ni odgovorna za nemilo to pismo, podpisano od hrvaškega ministra grofa Pejačeviča in bana Bedekoviča že 4 dni pred začetkom zborovim. — Kazdraženost je velika po vsej deželi in je tem veča zato, ker so zastopniki naroda vse storili, da bi se pravična poravnava z Ogri dosegla, o kteri pa nepošteni časniki iz P e š t a in za njimi vsi tisti Magjari in Magjaroni nič vedeti nočejo, ki bi Hrvate še vprihodnje radi tako tlačili kakor do zdaj. Tem ljudem nobena laž ni pregrda, da ne bi je trosili po svetu, da, na priliko, Mrazoviča in vse ostale može, ki so bili v Beču, narodna večina proglaša za izdajalce itd. Na to nepošteno kohorto pada zdaj odgovornost za vse, kar se utegne goditi na Hrvaškem. Priprave za nove volitve so že razpisane. Ogromno bo delo — al gotovo je, da narodna stranka ne zgubi ne enega moža.