8
Slovenska stran

PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
m
M
m r/i^.

kar po domaČe.

Napetost med Iranom in Ameriko me je nagnala v resno premišljevanje o ekonomski in induvidualistični civilizaciji človeške rase.
Šele na poti v humanizacijo
Civilizacija v kolikor jo mi poznamo obstoja že najmanj šest tisoč let. Če pogledamo na to razdobje pr-akticiranje civilizacije v razmerju z vojnami, civilizacija zavzema le drobec teh šestih tisočletij.
Kaj boli našo civilizacijo? Svet se nahaja v najtežji krizi kar jih pomnijo moja leta. Ne samo bela rasa nego rasa vsega človeštva trpe na oboleli civilizaciji, kakor da se nahajamo v velikanskih globalnih krčih. Pričakovati je bilo, da se bo človeštvo po peklu, ki ga nam je priredil Hitler, zavedlo svojih pomanjkljivosti, in da bo krenilo v dobo miru ne da bi se mu še kdaj bilo treba z orožjem bojevati za mir. Za petami so nam še posledice atomske bombe in že nam preti nova vojna. Tokrat podpihuje žar pod pepelom naše individualistične civilizacije, ki jo pripisujemo krščanski veri, verski blaznež vzhodnega sveta.
Med dobrim in zlom
Kakorkoli poskušam popolnoma nepristransko, in brez predsodkov z ozirom na vero, gledati na obe, t.j. vzhodno in zahodno civilizacijo, prihajam do zaključka, da je v toku obeh zakrivila največje zločine nad človeštvom ravno individualistična civilizacija, ki je iz epohe v epoho ustvarjala pogoje za slabe principe, ki ne vodijo nikamor drugam kot le v uničenje sveta.
Kdor se količkaj ukvarja s človekovo notranjostjo ve, da dobro in zlo v človeški naravi spadata skupaj. Ravno tu, med tema dvema naravama tiči najbolj pereče vprašanje: kdaj bo človeštvo postalo sposobno nadzirati svoje agresivne in samouničujoče nagnjenosti in se obrnilo v smer miru? Ali pa bomo še naprej identificirali civilizacijo z ma-terjalizmom, t.j. z bogats-tvom, častjo, položajem v družbi; ali bomo še naprej pripisovali važnost prestižu, vplivu in moči v borbi za te "dobine", ki zatem-
nujejo duh človeštva na vzhodu in zahodu, kjer so velik delež temu nazadovanju prinesle organizirane religije, ki ravno v vojnah pokažejo svojo nestrpnost. To se je pokazalo za časa Hitlerja. To je očevidno v muslimanskem svetu.
Tretja svetovna vojna
Če bo zaradi izmov individualistične civilizacije prišlo do tretje vojne, se skoraj upam trditi da jo bojo izzvali miti, ki nimajo nobene zveze s stvarnostjo človeštva, ampak ga zastrupljajo in ženejo v propast. Tema proti temi ne more ustvariti drugega kot vojno.
Kaj je nastrašnejše v našem svetu je mešanica tehnološkega znanja in nediscipliniranih strasti. Na žalost na svetu še vedno vlada napačna ideja o občudovanju poedincev katerim mesa dovoljujejo, da odločujejo usodo človeštva. Če se bo enajsta ura svetu zavlekla vsaj še za dvajset let, in če bi ves ta čas cel svet posvetil prevzgoji današnjih generacij, in vzgoji nastopajoče generacije, kajti k miru vodi le prosvetlj-enstvo do katerega ima pravico vse človeštvo, ne le poedinci, bo humanizacija rodila dobo miru.
Pavla Gruden
Slovenec za kuharja v Beli hiši
Gostinec iz Ilirske Bistrice je stregel predsednikom od Trumana do Carterja
PIRAN, novembra - Srečala sva se po naključju v ozki piranski ulici, kjer si je kot ljubitelj starin ogledoval zgodovinske znamenitosti. Predstavil se je kot Anton Bastiani, rojen v Ilirski Bistrici pred skoraj šestimi desetletji. Pred vojno je šel delo iskat, ustavil se je v Trstu, kjer je dobil prvo zaposlitev v restavraciji sorodnice. Del zaslužka je pošiljal ostarelim staršem. Po vojni je poskušal v Trstu srečo kot lastnik bara, v petdesetih letih je bilo v Trstu v modi izseljevanje v Ameriko, tako je tudi on
"Slovenec sem tako jemati d'jala..."
Pod tem geslom se je v nedeljo 25. novembra v Auburnu Tawn Hali odvijal prvi ples slovenskih maturantov. Sicer ples kot vsaka povprečna slavenska zabava. Vendar je to bila svojevrstna slovenost, ki smo jo Slovenci prvič doživeli v Avstraliji.
Z ozirom na važen dogodek, rekli bi na zgodovinski dogodek slovenstva na petem kontinentu, bi prireditelji upravičeno pričakovali več obiskovalcev. Obisk je bil komaj zadovoljiv. Žal Slovenci tudi nismo navajeni na avstralsko hrano, ki jo moramo v naprej plačati. Zato bi šolski odbor bolje ukrenil, da bi ta važen dogodek proslavili v slovenskem domu. Zakaj ga pa imamo? In dobiček delamo drugim! Tudi slovenski Akademiki nameravajo, da bi imeli svoja javna predavanja v klubskih prostorih SDS. Kar je prav in pohvale vredno. Vsaj ti so že prišli do prepričanja, da se ni vredno prestrogo deliti po političnih prepričanjih ali svetovnih nazorih. Žal so še nekateri v Slov. šol skem odboru, ki imajo še polno predsodkov. In ravno ti bi jih ne smeli imeti.
Da preidemo k stvari. Občinstvu so predstavili devet maturantov, kateri so polagali izpit iz slovenskega jezika. Vsi so slovenskega rodu. Kot navadno ob takih svečanih in izrednih prilikah je bilo povabljenih tudi nekaj častnih gostov. Osebe, ki so na ta ali oni način pripomogle, da je naš slovenski jezik tudi v avstralskem šolskem sistemu postal enakopraven drugim jezikom. Predvsem gre zasluga ministru za prosveto v NSW Eriku Bedfordu, kar je poleg drugega omenil
v svojem govoru. Maturante sta nam predstavili v angleščini Olga Lah in v slovenščini Mariza Ličan, katera je tudi učila in maturante pripravila za izpite.
Poleg govora ministra, je bilo več govoranc tako v slovenščini kot angleščini, vsi so povdarjali pomembnost dogodka, slavospev maternjem jeziku, peli hvalospeve vsem doprinosite-ljem tega večera, dobesedno: ganili so nas do solz. Od vseh govornikov sta v svojih zahvalnih besedah zadela v jedro, maturanta Liza Reja in Redi Brežnik, Liza v slovenščini, Fredi v angleščini in povedala, kaj njim pomeni slovenska beseda in materin jezik; da jim je materin jezik mil in drag, da je to njihova dolžnost in pravica, da se ga uče, ker je to njihova dediščina, ki jo podedujejo od svojih staršev. Ter da so kot člani avstralske družbe dolžni, da doprinesejo svoj delež k več kulturni družbi Avstralije, da jo bogate itd.
Maturantje so prejeli od Slov. akademskega društva v Sydneyu v poklon lično izdelane plakete v spomin, katere je razdelil minister E. Bedford. Domovina se je tudi spomnila na ta dogodek in jim po vice-konzu-lu poslala dragocene knjige: katere je s posvetilom darovala Izseljenska Matica v Ljubljani. Knjige je maturantom izročila predsednica Slov. šolskega odbora Majda Zellmer. Žal odbor ni bil toliko takten, da bi na to lepo in pomembno svečanost povabil zastopnika domovine. (Pač zopet naši predsodki - tokrat politični). Kljub temu, da so v šolskem odboru zastopane vse slovenske organizacije v Sydneyu, brezdvoma od-
sledil tistim, ki jih je privlačil Novi svet.
"Po priporočilu neke Tr-žačanke sem se ustavil v Washingtonu. V Ameriki si težko dobil lažje delo, tujci ki niso znali angleško, so se večinoma zaposlili kot pomivalci posode v tretjerazredni restavraciji. Zaradi priporočila sem dobil delo v Sheraton Parku, vodilnem hotelu ameriške prestolnice, v eni izmed 350 hotelskih hiš, ki jih ima ta družba v Ameriki in po svetu. Ta hotel ima 2100 eno-in dvoposteljnih sob ter več trisobnih apartmajev, restavracija pa lahko sprejme okoli 5.000 gostov. Najprej sem delal v kuhinji: V tem hotelu pripravljajo bankete za senatorje, guvernerje, ministre in ob njih seveda tudi za predsednika ZDA. Spoznal sera vse predsednike od Trumana do Carterja".
"Najboljše mnenje imam o Johnu Kennedyju. Naš hotel je po potrebi pošiljal v Belo hišo tudi kuharje in
natakarje. Tako sem po nekaj letih dela kot kuhar postal šef za bankete. John Kennedy, gentleman v pravem pomenu besede, mi bo ostal v spominu kot prijeten in dober človek tudi za malega človeka".
"V Belo hišo ni lahko priti, potrebno je dovoljenje tajne službe. Zanimivo je bilo, ko sem prvič stregel predsedniku Kennedyju. V kuhinji so mi'dali šest posod z enako jedjo, eno izmed njih sem položil na mizo pred predsednika. To je bilo potrebno, da ne bi morda dobil zastrupljene hrane".
"Spoznal sem tudi Kennedyjeva brata Roberta in Teda. Robert je bil v marsičem podoben Johnu, Teda pa poznam kot veseljaka in ljubitelja dobre kapljice, zaradi kozarca je bil v nevarnosti tudi njegov zakon. Zame je eden najboljših senatorjev demokratske stranke, njegova zasluga je, da so zdaj v ZDA dobre pokojnine".
bor je svoe delo opravil uspešno, namenoma ali ne-namenoma se ni jasno povedalo, kdo je knjige daroval. (Pomanjkanje v znanju slovenščine?).
Z ozirom, da so v Slov. šolskem odboru zastopane vse slovenske organizacije, kot poedinci, se med rojaki vse bolj in bolj pojavlja vprašanje o zagonetki Narodnega društva. Ker so v osnovi vsa obstoječa slovenska društva narodna! Kakšne kvalifikacije imajo osebe. oz. člani, ki pod tem navidezno suverenim naslovom delujejo kot nekakšno obče narodno predstavništvo v Avstraliji? Z ozirom,	preprosto
povedano, an šekasto slovensko emigracijo, da niso to morda člani ZZN (Zveze Zasužnjenih Narodov)? Nemara so le papirnati tigri?
Vsekakor in kakor koli že, voz slovenstva v Syd-neyu se je pomaknil za ped naprej. Pereče in boleče vprašanje je, koliko maturantov nam bo uspelo privabiti v naslednjih letih v slovenske šolske klopi?! Z ozirom na dediščino, katero mi posredujemo mladini s svojimi vzgledi, narodno zavestjo in narodnim ponosom?!
Mladim slovenskim maturantom iskrene čestitke!
Lojze Košorok
Novice in zanimivosti
ODLIKOVANJE ZA KARTUZIJO PLETERJE
PLETERJE - Ob 75-letnici neprekinjenega delovanja je predsednik Tito odlikoval kartuzijo Ple-terje z redom zaslug za narod z zlatim vencem, na slovesnosti, ki so se jo udeležili Viktor Avbelj, France Popit, Marjan Brecelj, Janez Vipotnik, ter drugi gostje, je sedanjemu priorju Janezu Drolcu izročil visoko odlikovanje predsednik predsedstva Slovenije Vktor Avbelj.
Po zahvalnih besedah je prior na kratko orisal zgodovino kartuzije ter, med drugim dejal, da se je med vojno znala postaviti na stran resničnih borcev za svobodo - partizanov.
"Težke trenutke smo preživljali, ko so Italijani vdrli v kartuzijo, vendar je tedanji prior Josip Edgar Lavov znal skriti svoje prijatelje. Po vojni se je ka-rtuzija vključila v obnovo domovine, kasneje pa so jo velikokrat obiskali politični in kulturni delavci.
Prior je omenil tudi velike zasluge Borisa Kidriča za kartuzijo in poudaril, da je bil zanjo nadvse razveseljiv trenutek, ko jo je obiskal predsednik Tito.
V kratkem kulturnem programu je šentjernejski oktet zapel več partizanskih in narodnih pesmi.
LJUBLJANA PONUDILA POMOČ PARMI
LJUBLJANA • Ob tragediji v parmski bolnišnici, kjer je prišlo do eksplozije, je predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič poslal parm-skemu županu Aldu Cremoninu in prebivalcem pobratene Parme sožalno brzojavko. Ljubljanska mestna skupščina se je povezala z mestnim odborom Rdečega križa in Kliničnim centrom v Ljubljani, da bi lahko takoj ponudili pomoč - predvsem kri. V odgovoru iz Parme so se prebivalci pobratenega mesta toplo zahvalili za ponudeno prijateljsko pomoč.
PRVI ŠTIRJI MAGISTRI IZ KRANJA
KRANJ - V Kranju so slavili 20-letnico visoke šole za organizacijo dela. V okviru te šole je od ustanovitve pa do danes diplomiralo 1898 slušateljev na prvi stopnji (od tega 92 odstotkov ob delu) in 199 na drugi stopnji (74 odstotkov ob delu). Na sloven-osti so uradno razglasili promocijo prvih štirih magistrov visoke šole za organizacijo dela, Romana Albrehta, člana predsedstva CK ZKS, pa so razglasili za rednega profesorja šole.
FAKULTETA V NOVEM MESTU?
Inženiriji strojništva so na Dolenjskem iskani strokovnjaki. Do konca nove petletke, ki jo pravkar načrtujejo, bi jih potrebovali nič manj kot 185, od tega največ tovarna avtomobilov IMV.
Z dosedanjim načinom študija teh kadrov ne bo moč dobiti v omenjenem roku. Na novo izšolani strokovnjaki se po diplomi ne vračajo domov, čeprav so štipendisti.
"Zato smo se v Novem mestu odločili organizirati redni študij v okviru ljubljanske fakultete za strojništvo", pravi inž. Božo Kočevar, ravnatelj izobraževalnega centra za tehniške stroke.
Če bo šlo vse po sreči, se bo redni fakultetni študij v Novem mestu začel že v šolskem letu 1980-81, in sicer vo prostorih srednje tehniške šole v Šmihelu, v naslednjem šolskem letu pa se bo nadaljeval pod streho novega centra za usmerjeno izobraževanje.
Delegacija SR.Hrvatske
Prenos sa str. 3
Splitska robna kuča L banka u Sidneju?
Govoreči o odnosima sa Australijom članovi delegacije su naglasili da je is-eljeništvo u ovoj zemlji no vijeg datuma i heterogenije od iseljeništva na N. Zela-ndu, ali je zato znatno bro-jnije.
Dr Stipe Šuvar je izjavio da u Australiji živi oko 120.000 doseljenika hrvatske nacionalnosti, da je oko 100.000 iz Makedonije, a ostalo su Srbi, Črnogorci, Slovenci, Muslimani i dr. (ovo su zvanični podaci vlade Australije).
O odnosima izmedu dv-eju zemalja (Australije i Jugoslavije) članovi delegacije su izjavili da su na ula-znoj liniji i da se iz godine u godinu poboljšavaju.
Pored jačanja kulturno-naučnih veza izmedu SR Hrvatske i Australije (pitanje jezika, škola, razmjena iskustava i učila i dr.) Dr Šuvar je izjavio da če delegacija predložiti svojim domačinima • australijan-cima - da se u Sidneju ot-vori jedna robna kuča koja bi prodavala širi asortiman robe, kao i jedna banka iz -SR Hrvatske. Dr. Šuvar smatra da je najrealinije da se ovi poslovi povjere KOTEKS u iz Splita, kada je u pitanju robna kuča, a Investiciono komercijalnoj banci iz Splita za obav-ljanje bankarskih poslova. Banka, rekao je on, ne bi služila samo za prikuplja-nje doznaka doseljenika, več prvenstveno da pospj-ešuje ekonomsku razmjenu izmedu dvije zemlje.
Ko god se vrati u SR Hrvatsku - dobiče
posao!
Več sada SR Hrvatska oskudijeva u odgovaraju-čim strukama i svaki onaj povratnik koji dode - imače sigurno zapošljenje. Ovo se odnosi na sva proizvodna zanimanja, dok t.zv. čino-vnika, administrativnog os-oblja, ima i kod nas previše - izjavio je DR Šuvar.
Od 4 miliona i 620 hilja-da stanovnika, odnosno Hrvata, 1,5 milion je zaposleno u društvenom sekt-oru, što znači da svaki treči ima obezbijedenu zaradu. Zatim, Hrvatska ima 420 hiljada penzionera, a svake godine u prosjeku otvara-mo novih 80 do 100 hiljada radnih mjesta. Pošto godi-šnje srednju školu završava oko 25 hiljada srednjoško-laca (18.000 nastavlja sa študijama), mi godišnje imamo "manjak" za oko 30-35.000 proizvodnih radnih mjesta (zanatlija).
-	Kada govorimo o zid-arima, limarima, vodoinst-alaterima, mehaničarima, ugostiteljima, onda se slo-bodno može reči da je u SR Hrvatskoj, a i u cijeloj Jugoslaviji, sada raj za njih -zaraduju odlično i imaju dosta posla.
-	Naravno, mi nismo do-šli da pozivamo ljude da se vračaj u, oni su vjerovatno potrebniji Australiji kao ra-dna snaga i kao stručnjaci, ali naglašavamo ko god želi može da se vratu ako nije član terorističkih organizacija, pa i ako je malo poli-tički lutao oprostičemo mu,
pod uslovom da se nije direktno angažovao na rušenju društveno-političkog sistema u SFR Jugoslaviji.
Koliko ima "neprijatelja"?
- Godine 1966. izašao je zakon o amnestiji, pa svi oni koji se kasnije nisu ogr-iješili o naše zakone i koji nisu ratni zločinci mogu se slobodno vratiti kuči. U vr-ijeme hladnog rata angaž-ovane su poražene naci-fa-šističke snage koje su vodile kampanj u i otvorenu bo-rbu protiv Jugoslavije. Iz godine u godinii, iz dana u dan, takvih snaga je sve manje i sada se smatra da su one uglavnom skonce-trisane u pet-šest zemalja: SAD, Kanada, Švedska, Australija, neke zemlje Južne Amerike i nešto malo u SR Nemačkoj.
Smatra se kao pouzdano da na svo isljeništvo (i ra-niju emigraciju) otpada oko 14.000 .članova raznih ust-aških i proustaških organizacija - koji plačaju člano-arinu, dok ih ima samo oko 200 koji su spremni na direktni i otvoreni teror: ubi-stva,	podmetanje
eksploziva i dr.
Medutim, iz dana u dan medunarodna klima im sve manje pogoduje za njihove nečasne pošlo ve...
(Ovo su opšti osvrti na konferenciju za štampu ko-ju je imala delegacija vlade SR Hrvatske sa predstavn-icima etničke štampe i radija).
B. Samardžič
"Histerična propaganda,.."
Prenos sa str. 3.
mnogi pisani materijali i posle rata od strane Lj. Ur-bančiča slični nacističkoj propagandi iz 40-tih godi-na.
Dokumentima je priključeno zvanično pismo Jev-rejskog dokumentacionog centra iz Beča sa potpisom Simona Vizentala, kojim on potvrduje da ima u po-sedu dokumentacij u da je Lj. Urbančič proglašen ra-tnim zločincem za svoju pr-opagandu i saradnju sa ne-mačkom okupacionom šilom, njenom propagandom i policijskom mašinerijom.
Iza toga slede originalni dokumenti (fotokopije originala) tekstova koje je Lj. Urbančič pisao tokom rata (1943-1945) i posle rata u Australiji. Dokumenti su pribavljeni iz Arhiva u Ljubljani, zatim Britanskog ministarstva spoljnih poslova, Arhive u Vašingto-nu i dr. Mnogi dokumenti
su sačinjeni po savezničkim obaveštajnim službama tokom drugog svetskog rata. Kao naprimer, Mikrofilm lista "Slovenec" od 15. septembra 1944. godine, mikr-ofilmovan je 28. septembra iste godine u Stokholmu i dostavljen britanskoj centrali u Londonu. Zatim, tu su kopije telegrama britanskih diplomatskih organa, pripadnika armije višeg ra-nga i dr.
Dosije sadrži i australij-ske dokumente: fotokopije pisanja i fotografije Sprem-nosti od 22. avgusta 1978. godine kada je Lj. Urbančič prisustvovao proslavi u domu "General Vjekoslav Luburič". Iz dokumenata kojim se mora verovati jer potiču od australijske ob-aveštajne službe (ASIO) vidi se da je ustaška organizacija sa "Maksom" Luburičem kriva za uniš-tavanje 600.000 Jevreja,
Srba i Cigana. Takode, u dokumentu koji je bio dostavljen federalnom parlamentu Marta 1973. godine vidi se da je Fabijan Lo-vokovič, urednik Spremno-sti bio postavljen za člana odbora HOP-a za Austra-liju i da je urednik lista "Spremnost". Iz dokumenata se vidi da je aktivnost Lovokoviča proustaška i pronacistička.
Očito, materijali koji su prezentirani parlamentu više nego do voljno, ubedlji-vo, govore o sprezi raznih poraženih nacističkih i faši-stičkih snaga i o njihovoj sadašnjoj delatnosti u Australiji. Na zvaničnoj Australiji leži odgovornost da ih pažljivo prouči i predu-zme mere kako bi se jed-nom za svagda stalo na put vračanju na mračna vremena Musolinija, Hitlera, Ante Paveliča, Rupnika, Ljotiča, D. Mihajloviča i brojnih drugih.
Istovremeno kada i jav-riom tužiocu svi dokumenti su uručeni i predsedniku Liberalne partije NSW Go-sp. Paternu. On je obečao da če do kraja ove nedelje biti doneta odluka Liberalne partije.
Dvostruko slavlje J.A.K.S. Centra Geelong
Prenos sa str. 7.
Odavno je več konstato-vano i dokazano da Jugoslav. zajednica u Geelongu uživa sveopče simpatije državnih i lokalnih vlasti Vi-ctorije, kao i od svojih su-gradana Australaca koji ve-oma rado ističu zajedničku saradnju i dobre medu-sobne odnose.
Samo iz potvrde gore re-čenog ističemo listu gostij u naših Australskih prijatelja koji su na ovoj svječanoj zabavi uveličali svojim pri-sustvom proslavu dana naše Republike - 29 Novem-bar.
-	Pretstavnik Federalnog Parlamenta za Corio, naš veliki prijatelj Gosp. Gordon Sholes,
-	Pretstavnik Parlamenta Victorije Gosp. Neil Tre-zise sa suprugom.
-	Prijetsednik Shire of Corio Cr. Trudi Moritz, i Gosp. Moritz.
-	Chief Superintendant of Police Headqvaters, Gosp. i G-da Hawkins.
-	Comunication Consultant - Reditelj i Filmski sn-imatelj Gosp. Boland sa suprugom. Gosp. Boland je naš poznati prijatelj koji cesto snima u Jugoslaviji, čiji se najnoviji film uskoro oč-ekiva na kanalu TV 9.
-	Potprijesednik Opčine Corio Gosp. M. Parks sa supmgom.
-	Sef Policije N. Geelon-ga Gosp. Barrit Barney sa suprugom.
-	Gosp. Ray Rammia -Vlasnik poznatog Hotela Golf View.
Izvinjenje su izrazili da ne mogu prisustvovati slu-žbenom spriječenošču: Ministar Imigracije. i Etn. Poslova Vic. Gosp. Allan Wood, Direktor za komunalne odnose u zajednici pri Vladi Victorije, Gosp. Mato Tkalčevič, Mayor grada Geelonga Gosp. Clover Howard, Menadžer radio Staniče Geelong -3GL, Gosp. Terry Taylor, i Direktor Good Neighbour Council - Geelong.
Ispred Generalnog konzulata S.F.R.J. u Melbur-nu, prisustvovao je omiljeni i do sad najmladi Konzul u Vic - Feodor - Feda Polojac sa suprugom.
Tu su još i "zvaničniji" pretstavnici Jugoslav, zaje-dnice Sekretar Koodbora Gosp. Toni Susovič, i stalni gost omiljeni i popularni voditelj konferense na svj-ečanim zabavama Centra -Geelong, i Voditelj emisije na Srpskom jeziku, Gosp. Nijaz - Šubara Zukič sa suprugom. Insistirano je da spomenemo i svoju malenkost, jer sam bio zvanično pozvani gost Centra sa kojim sam blisko saradivao od dana osnivanja ovog vred-nog kolektiva, što je to i na-
ročito potcrtano ove večeri dodeljivanjem mi Zahvaln-ice - diplome sa posvjetom, te S pomen zastavicom sa Grbovima Jugoslavije i Australije i grbovima svih Jug.Republika, i grbovima ostalih Australiskih država. Naročito mi je dragi pok-lon Minijaturni trofej - Ju-go Kup 1979 god, a sva-kako me čini srečnim otvo-rena čestitka Prijet. Centra Gosp. Drage Petrošaneca na osvajanju prve nagrade na konkursu "Njegoš" u Sydney, kao i lijepe želje u povodu mojeg skorog od-laska u posjetu Domovini.
Čitavi tok večeri prote-kao je u zaista nezabora-vnoj atmosferi. Sve u svje-čanom duhu. Kako ne biti gord kad ti u ruke predaje najistaknutiji član zajedni-ce u kojoj živimo zastavu Australije, Victorije, i Jugoslavije?
Divne su i simbolične reči izgovorili Gordon Sholes, Neil Trezise, i naš Konzul Feda prilikom ovog jed-instvenog i svječanog čina. Tri zastave, tri simbola za naš največi praznik - Dan Republike. Zato su i više nego li samo simbolične ri-ječi Konzula Polojca kad kaže: "... Ove tri zastave koje danas primate neka vam budu simbol onoga što
ste vi ovdje postigli - Most prijateljstva izmedu dva naroda..."
Centar je takoder ovim svojim trima visokim gostima uručio simbolični pok-lon - zastavice ambleme i minijaturne trofeje Jugo Kupa, a svim suprugama svojih gostiju i bogate bukete cviječa koje su podij-elile curice iz sastava naj-mlade folklorne grupe J.A.-S.K. Centra.
Buran Splauz je doživio John Boland - taj veliki ma-jstor kamere kada je izašao na binu posle prijema pok-lona, iznoseči svoje utiske iz Jugoslavije a koje če i nama vizuelno prikazati na našim TV ekranima.
Tri "generacije" - najmladi, srednji, i stariji iz sastava Folklora izveli su div-an program, koji je u novoj koreografiji osjetno uznap-redovao za kratko vrijeme svojeg postojanja. Nismo mogli odoliti - uskoro se je ovom kolu "tri generacije" pridružila i naša "četvrta" iz sastava koji više mogu posjediti nego poskočiti. A poskočili smo svi u kolo kad nas je pjesmom "Jugoslavijo... Jugoslavijo..." "iz-azvao" majstor harmonike Abdulah iz "Zvuka rodnog kraja". Ovim zvucima do zore...
Razigrana mladost JAKS centra - Geelong
U čast Dana Republike
ODLIČAN PROGRAM JUGOSLOVENSKE RADIO ZAJEDNICE
Adelaide, - Program jugoslovenske radio zajednice emitovan 27. novembra 1979., koji je namenjen u čast 36-tog rodendana Nove Jugoslavije bio je zaista na za-vidnoj višini.
Odabrane pesme i igre i krače informacije o značaju 36-tog rodendana Republike dočarale su slušaocima svečanu atmosferu, sličnu onoj koju jugoslovenska radiodifuzija stvara u našem starom kraju prilikom ovih svetkovina.
Ova veoma dobro uredena emisija daje nam nade za sve boljim i kompletnijim programom jugoslovenske radio zajednice, kojoj je potrebna i svestranija pomoč Jugoslovena Južne Australije.
M.J.M