S.E.D. 38/1,2 1998, stran 81
poročila OBZORJA STROKE
carinskih zaplemb prejšnjih let. Vsega skupaj je bilo inventariziranili 56 eksponatov.
■	v letu 1997 je bila končana računalniška obdelava etnoloških eksponatov. Del dela je opravil kustos sam, dokončali pa smo de!o s pomočjo delavcev, ki so bili v muzeju zaposleni preko javnih del.
-	v letu 1997 je oddelek pridobil šestnajst eksponatov in sicer z nakupi {štirje predmeti), ostalih dvanajst je bilo podarjenih.
-	pripravljena je bila občasna razstava v MICu z naslovom "Gospodinjski aparati v načinu življenja". Vsi razstavljeni eksponati so muzejska last. Razstavo smo popestrili z. diapozitivi, ki so pokazali primerjavo starega z novim. Ob razstavi smo izdali muzejski list, ki prikazuje vsebino razstave, kakor tudi nekatere poglede na inovacije v gospodinjstvu. Omeniti velja, da so bili eksponati za razstavo ustrezno restavrirani in preparirani, kar posebej velja za pralni stroj in hladilnik, ki sta na razstavi vzbujala največjo pozornost.
•	izposoja predmetov za občasne razstave: Pionorska knjižnica v Mariboru si je izposodila 27 predmetov in štiri fotografije za razstavo "Obrt". Prav tako smo posojali eksponate Srednji šoli za turizem in gostinstvo bv Mariboru. Vsega skupaj smo izposodili 86 eksponatov. Za nedoločen čas smo posodili šest muzealij Župnijskemu uradu Ponikva
■	mentorsko delo: Nasveti študentom etnologije pri pisanju nalog, kakor tudi nasveti mladim raziskovalcem, ki so delali naloge v okviru akcije "Mladi za napredek Maribora"
-	delovanje v komisiji, ki je ocenjevala raziskovalne naloge s Področja naravne in kulturne dediščine (ocenjenih je bilo 12 nalog), pri zagovoru sem bil izpraševalec in član komisije.
•	delovanje v komisiji Zgodovinskega društva Maribor, ki je pripravila kviz za osnovne in srednje šole iz Maribora in okolice.
•	v preteklem letu sem pripravil predavanje na ekološkem taboru na Mariborskem Pohorju o Venezueli. Podobno predavanje sem imel v okviri akcije "Dnevi radovednosti" v Mariboru.
v zvezi z razstavo "Fquus" je muzej dobil v last rokopisno zapuščino Pokojnega prof. dr. Milana Dolenca iz Ljubljane. Pregled dveh 'asciklov je hil opravljen. Poleg tega sem začel delali na ljudski veterini, kjer sem poleg Dolenčeve zapuščine preučeval tudi svoje 'erenske zapiske, kakor tudi vire in literaturo, ki se nanašajo na ljudsko veterino. Predvsem je bilo potrebno pregledati ljudsko medicinske bukve. Na vpogled sta v Mariboru le dve (Košeninove in Koliherjeve). Pregledani so bili časopisni viri. ki se nanašajo na problematiko ljudske veterine. Omeniti moram, da sem Pregledal časopis "Gorenjec" in "Gospodarski list", ki je bil Priloga "Novi Soči". Delo se bo nadaljevalo v prihodnjem letu.
za Kopivniški zbornik sem prispeval članek "Etnološka podoba Kopivnika".
studijska obravnava gradiva Šege življenjskega ciklusa v Lovrencu na Pohorju, Vsebinska zasnova razprave in izbor gradiva je bil opravljen v letu 1996. Delo se je nadaljevalo tudi v letu 1997. vnos terenskega gradiva s področja radeljske občine v računalnik
Terensko delo
Ta
ženski ogledi v zvezi z nakupi oziroma podaritvami muzealij v icah prj s v, Ani. Udeležba na ekološkem taboru na ' ariborskem Pohorju in na taboru na Šmartnem na Pohorju. Pravljenih je bilo več terenskih ogledov v okolici Maribora.
Strokovne ekskurzije, ogledi razstav in muzejev Ogled deželne razstave "Made in Styria" v Leobnu Ogled koroške deželne razsrtave "Vse o lovu.„Zgodovine neke kulture" v Borovljah.
Ogled stalne razstave orožja v Zeughaus -u v Grazu. Ogled muzeja v Radovljici in Kropi Novembra sem se udeležil etnološke strokovne ekskurzije v Maroko. Ekskurzijo je organiziral Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Na potovanju po Venezueli sem si ogledal muzeje v Coru, Maracaibu, Meridi, Barqusimetu, Valenciji in Maraeayu. Muzejske zbirke so zanimive zaradi gradiva o indijanski kulturi.
Mirjam Gnezda
POROČILO MESTNEGA MUZEJA IDRIJA 0 ETNOLOŠKEM DELU V LETU 1997
Leta 1997 je Mestni muzej Idrija prejel nagrado fondacije Luigi Michclelti za najboljši evropski tehniški in industrijski muzej. Tako visoko priznanje pomeni odgovornost za še boljše delo v prihodnje in tega se vsi dobro zavedamo. V preteklem letu smo bili aklivni na vseh področjih, s katerimi se ukvarjamo: zgodovinskem, um etnostno-zgodo vinskem in etnološkem. Za slednjega je strokovno skrbela Ivana Leskovec, kustosinja cinologinja in direktorica Mestnega muzeja Idrija. Izpeljane so bile naslednje etnološke dejavnosti, ki pa jih je pogosto težko ločili od drugih, saj si prizadevamo za čim večjo interdisciplinarnost:
-	zbiranje, evidentiranje in inuntari/iranje etnoloških predmetov
(skupaj 1539):
-	etnološka dokumentacija - slikovno gradivo (skupaj 180 fotografij in 72 diapozitivov);
-	skrb za etnološko dediščino na terenu (rudarska hiša v Idriji, Partizanska tiskarna Slovenija na Vojskem. Partizanska bolnišnica Pranja v Dolenjih Novakih. Bevkova domačija v Zakojci);
-	razstave:
-	Mestni muzej Idrija - kandidat za nagrado Evropski muzej leta 1997 (KMYA), KI C Križanke Ljubljana, 13.3.- 5.4. 1997,
-	Mestni muzej Idrija - predstavitev na Slovenskem muzejskem salonu, Narodna galerija Ljubljana. 19. 5. - 24. 5. 1997,
-	Čipkarski festival v Idriji skozi čas (1955 - 1997), Mestna galerija Idrija, 22. 8. - 31. S. 1997 (razstavo je po predhodni seminarski nalogi in zbranem gradivu postavila študentka etnologije in kulturne antropologije Mirjam Gnezda);
-	pedagoško delo:
-	informiranje javnosti o delu Mestnega muzeja Idrija in popularizacija kulturne dediščine tdrijsko-cerkljanskega območja.
-	vodstva obiskovalcev po stalni razstavi v gradu Gevverkenegg in drugih muzejskih objektih ob posebnih priložnostih,
-	mentorstvo za dijake Gimnazije Jurija Vege iz Idrije pri raziskovalnih nalogah s področja etnologije (o življenju in delu Zorke Rupnik),
1ED.
OBZORJA STROKE poročila
■	ciklus etnoloških oddaj o letnih šegah in navadah ljudi na lakolnem Radiu Cerkno (november 1996-marec 1997),
-	klekljarska delavnica v okviru XVI, Čipkarskega festivala, 23, in 24. S, 1997 (organizirala in vodila jo je Mirjam Gnezda),
-	kulturni dan na OŠ Spodnja Idrija z naslovom Kaj je to -etnologija?, 12. 11. 1997 (izpeljala ga je Mirjam Gnezda);
-	prireditve:
■	sodelovanje pri organizaciji etnološko-turističnc prireditve Čipkarski festival,
-	projekt Rudarska hiša zaživi v okviru XVI. Čipkarskega festivala, 23. in 24. 8, 1997,
•	štirje etnološko-kulinarični večeri v gostilni Nehesa;
•	publicistika:
-	objavljeni prispevki v publikacijah: Glasnik SFD, Tradiiiones, ARGO, zbornik Ftnološki film med tradicijo in vizijo. Idrijski razgledi. Filatelist, Bilten Pošte Slovenije,
-	priprava za tisk raziskovalne naloge dijakov idrijske gimnazije Firma Franc Lapajne,
-	izbor motivov idrijskih čipk za redno serijo slovenskih poštnih znamk,
-	izbor motivov cerkljanskih latifarjev za priložnostno serijo slovenskih poštnih znamk;
-	predavanja in referati:
-	na mednarodnem simpoziju o karnevalih in maskah v Bincheju (Belgija), 7. 2. 1997, referat o cerkljanskih laufarjih,
-	v okviru Stalnega strokovnega izpopolnjevanja padagoških delavcev v šolskem letu 1997/98 refarat Etnologija v osnovnih šolah;
-	študijsko in strokovno izobraževanje:
-	udeležba na predavanjih v sklopu Muzeoforuma.
-	udeležba na zborovanju slovenskih muzealcev v Murski Soboti. 8. 10.-10.10.1997.
Mojca Šifrer Balovec
POROČILO 0 DELU KUST0SIN3£ ZA ETNOLOGIJO V LOŠKEM MUZEJU V ŠKOFJI LOKI V LETU 1997
Leta 1997 je etnološki oddelek Loškega muzeja pridobil 110 predmetov. Med njimi je bilo največ tekstilnih: raznih delov oblačil, prtičkov, kotnih prtov, vezenih vrečk za glavnike in krtače, posteljnine in mrtvaških prtov.
Nadaljevalo se je delo v zvezi z muzejsko dokumentacijo: hemeroteka seje v preteklem letu povečata za 161 enot. negativoteka za 338, fototeka za 46 in diateka za 160 enot. Odkupili smo tudi videokaseto o oglarjenju, ki je bila posneta v loških hribih. Etnološki oddelek našega muzeja načrtuje postopoma preurediti postavitve stalnih zbirk, da bi bile bolj vabljive za obiskovalce. Tako sem bila v prvih mesecih preteklega leta močno zaposlena s postavitvijo klobučarske in glavnikarske zbirke, ki smo jo odprli in predstavili javnosti 2. julija 1997. Proti koncu leta sem začela pripravljati že nova scenarija za predstavitev čipkarske in sitarske obrti, ki sta bili nekdaj zelo razviti tudi v širšem okolišu Škofje Loke. V Škofji Loki smo imeli 28. junija 1997 prvič srednjeveški sejem. Na
S.E.D. 38/1,2 1998, stran 82
njem sem v sliki in besedi predstavila staro barvarsko obrt, ki je bila še posebej v samem mestu nekoč močno razvita. S kolegico Miro Kalan sva pripravili tudi dve delavnici, v katerih so otroci spoznavali pletarsko obrt in izdelovanje malega loškega kruhka. Januarja smo v grajski kapeli Loškega muzeja občanom predstavili knjigo Huliovi iz Stirpnika, za katero sem napisala strokovno oceno. Skozi leto sem imela tudi živahne slike s strankami, predvsem študenti, ki sem jim posredovala iskano gradivo iz naše zbirke. V tem letu so izšle tudi štiri nove bibliografske enote.
Damjana Fortunat Cernilogar
GORIŠKI MUZEJ - TOLMINSKA MUZEJSKA ZBIRKA LETNO POROČILO 1997
Zametki Tolminske muzejske zbirke segajo v leto 1950. Takrat je bil v Tolminu formiran sedemčlanski pripravljalni odbor za ustanovitev muzeja v Tolminu. Le nekaj let po uradnem odprtju Muzeja za Tolminsko je bil leta 1958 združen z Goriškim muzejem in pod njegovim okriljem deluje še danes. Muzej je več let deloval v težkih delovnih pogojih (vlaga, pomanjkanje prostora in kadra). Leto 1992 lahko zato označimo za prelomno, saj se je tega leta pričela celovita obnova muzejskih prostorov. Vzporedno so potekali razgovori o pridobitvi novih prostorov za potrebe muzeja. Po dokončani prvi fazi obnove, to je delne ureditve razstavnih prostorov v pritličju in prvem nadstropju, so bile javnosti predstavljene arheološka zbirka - "Arheološka predstavitev Tolminske", začasna postavitev etnološke zbirke -"Iz zakladnice ljudske kulture Tolminske" in umetnostnozgodovinska zbirka. Objekt s svojim lepšim izgledom in z zbirkami pridobiva na ugledu, kar se kaže tudi v porastu obiska. Delo v muzeju je bilo v času obnove večkrat moteno in pogosto seje bilo treba sproti priiagajati nastalim razmeram.
Kratko poročilo o dejavnosti oddelku
V	Tolminski muzejski zbirki sta zaposlena kustos etnolog Margo Grego in kustosinja zgodovinarka Damjana Fortunat Černilogar. Iz programa javnih del je bila v muzeju zaposlena čistilka Cvetka Pičulin, Izidor Leban pa je skrbel za vzdrževalna in čuvajska dela. Od 25. avgusta je v muzeju opravljala de! pripravništva etnologinja Karla Kofol.
V	letu 1997 so se nadaljevala obnovitvena dela. V mansardi so bile dokončane in opremljene tri pisarne in knjižnica. V drugem nadstropju so položili v treh prostorih lesen pod. v štirih pa parket. Prostori so pripravljeni za postavitev stalne zbirke. V pritličju so bila montirana nova zunanja okna.
Kljub, zaradi obnove, še neurejenem depoju smo pridobili nove muzealije. Poleg gradiva, ki smo ga sami pridobili na terenu, je občina Tolmin muzeju podarila kredenco, skrinjo, zapuščino Andreja Cankarja in omogočila izdelavo dokumentarnih fotografij Jake Čopa. Župan občine Tolmin je konec leta muzeju podaril dva