Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote,
4:$. .iitfvillift.	Joliet, Illinois, 11. oktobra leta lOOl.	I ^otiiili 3L.
NASELJEVANJE V ZDRUŽ. DRŽAVE.
Naselbinska oblast v New York a je izdala poročilo za minulo tiskalno leto 11(00-01.
W,ni Italijani se selijo kar trumoma v Združ. države.
Šte
vilo žensk se je pomnožilo. t
Washington, 8. oktobru. •— Sem j« dospelo z New Yorka od naselbinske oblasti poročilo glede izseljevanja v Amerikp v minulem finalnem letu. Ta čas se je izselilo vZdružene države 453,496 iriozem-°«v skozi newyorsko hiko. V istem ®»»u se je tu izkrcalo 113,056 ame-rikanskih državljanov. Pri potnikih * tretjem razredu ali v medkrovju J® opaziti velik naraščaj iz južne Italije. Samo iz teh pokrajin je do-•P«lo letos 30.000 ljudi več, kakor 'a»sko leto. Za polovico se je položilo tudi izseljevanje Rusinov. kirci, Grki in drugi Amerikanci so v izseljevanju v Združene države v ""itiolem letu poskočili za 50 odstotkov. Hrvatov in Slovencev je do-"Pelo 30 odstotkov več, kakor v Prejšnjem letu. Tujcev se vrne v domovino od 100 samo 10:6. Kar se tiče denarja, ki so ga prinesli naseljenci s seboj, je svota letos mnogo Večja, nego prejšnja. Nasprotno pa je,-— po uradnem poročilu, — vedno v«c neolikanih in neučenih izšel j en-c«v. V medkrovju je bilo ©d 40 do odstotkov, ki niso znali ne čitati ,n ne pisati.
Po narodnosti se razdelenaseljcnci
tako-le:
možkih
J"žnih Italijanov.....	86,929
8®vornih Italijanov...	16,202
dijakov..........................25,466
,)ruglh Slovanov..........19,309
2«lov................................23,343
■Nemcev............................17,238
8kiindinavcev................14.200
Najpopularnejši župnik.
St. Paul, Minn. — Tukajšnji angleški dnevnik "The St. Paul Daily News" je raz.pieal kontest za najpopularnejšega župnika v St. Paul-n in določil kot nagrado prosti vožnji listek 1, razreda iz New Yorka v Palestino in nazaj in pokritje vseli drugih potnih stroškov. Kontest je bil odprt vsem župnikom mesta St. Paul brez ozira na veroizpovedanje. Udeležilo se ga je 4 2 župnikov, med temi štirje katoliški. Završil se je dne 1. oktobra. Kot zmagalec je izšel č. g. J. M. Solnce, župnik pri cerkvi sv. Neže. Prejel je ogromno število 106, 446 glasoV. Veseli nas, da je zadela ta čast odličnega rojaka našega, kateremu tam potom najprisrčniše čestilamo. Č. gospod Solnce namerava nastopiti pot v sveto deželo dne 8. februarija prihodnjega leta.
LASTNO SESTRO JE ZASTRUPILA,
Policija je prišla na sled, da je gospa Izabela Bitner umorila svojo lastno sestro.
Mati obeh sester je prepričana, da se je zgodil umor.
Zlato so našli.
Tucson, Arifc. 9. oktobra. — Charles R. in W. Fleming od tukaj sta se povrnila z izleta v Galluro gorovje, kjer sta, kakor pripovedujeta, našla bogato žilo zlata. Po njihovi izpovedi je široka 200 čevljev in dolga 6000. Po sredi teče reka. Moža cenita vrednost žile na 17, 000,000. Ako se potrdi ta vest, potem je to najbogatejša zlata žila, ki se je kedaj odkrila ▼ Arizoni.
ženskih 24,396 4,158 12,170 7,622 19,894 12,442 9,981
Strašno zločlnstvo.
Middlesboro, Ky., 8. oktobra-Vlak Louisville & Nashville železnice je skočil pri Wasioto s tira. Nek hudobnež, ki je gojil mržnjo do strojevodje, je položil na tir velik tram, ki je vrgel vlak s tira. Strojevodja je bil na mestu ubit, dva druga železniška uslužbenca pa sta bila težko ranjena. Oblasti so že na sledu zločincu, ki je povzročil grozno nesrečo.
Redkokdaj se vidi.
Chicago, 111., 9. okt. — Klaw-jev 10 Erlangerjev čudapolni dramati-tični proizvod generala Lema Wallace "Ben Hur", pri katerem na-"topi nad 350 oseb bode videti le še n®kaj dni v Illinoiškem gledališču v Chicagi. Ta nad vse ganljivi in ^ušo pretresujoči pritfor, prednaša-nam prelepo dramo naj bi ne odvrnil nikogar, kdor ima le količkaj priložnosti, ae je udeležiti. Zna-oaj je strogo versk, predstave pa ^rsujejo strokovnjaki — pisatelj, ^r»matik, vodj a.vprizor jevalec, god -Wiki in igralci — sami amerikan-itmed najboljših vrst. "Ben-Hur" predstavljali za nekaj dnij v ^uluthu, Minn.
(i,
Odpeljana in okradena.
Pbiladelph ia, Pa., 8. oktobra.— fospa Mabel Goodrich je javila poniji,da so jo odpeljali štirje možje, Jo okradli različnih vrednosti in jo P'ieilili, da je podpisala več čekov.
storilce je navedla dva časnikarska poročevalca, enega steno in enega brivca. Policija je vse štiri zaprla. — Kakor kaže ta in še več drugih slučajev nima a,l,erikansko Časopisje prav nikake opravičenosti,
da se tako silno jezi ^.turškimi hajduki, ki so odvedli gobico Stone, za katero zahtevajo ^IfciboO odškodnine.
V Buffalo na razstavo In nazaj $6.
Po Nickel Plate železnici ob tor-
kih •Itii
četrtkih in »obotah, veljavni 5 »] od dne prodaja samo v navadnih ^ozovih. Listki veljavni 16 dnij po 8- -— za tja in nazaj oni za 20 dni j*6 Po |16. za tja in nazaj so veljavni ^ "Palnice. Vsak dan vozijo trije .	Za podrobnosti obrni se do
, Y. Calahan, glavnega za e to p °lka Hi Adams St. Chicago, 111.
Vzroki niso še jasnosti znani.
Addison, Mich., 10. oktobra. — V mestu vlada silno rfftburjenje. Prišlo se je na sled velikemu zlo-činstvu. Gospa Izabela Bitner je umorila lastno sestro, omoženo Peugh. Mati obeh je izpovedala pred poficijo sledeče: Pretečeni petek je zbolela'gospa Peugh takoj po večerji. Vsi simptomi so kazali na to, da je zavžila strup. Njeno stanje se je do nedelje, zvečer poslabšalo vidno in je sklenila poslati po zdravnika. Ob 8. uri zvečer pa je umrla, ravno ko je hotela napisati oporoko. Bolnico je stregla moja druga hči Izabela Bitner, ki me ni ves čas pu>
Rod Mills mirujejo.
Joliet, 111., 9. okt.—Možje, uslu-zbeni pri rod mills Illinoiške Steel companije imajo zopet smolo. Včeraj, se je polomil gonilni šef t, vsled neznanih razmer in delavci so vnovič prisiljenih praznovati, dokler se ne izvrše potrebne poprave. Ker je omenjeni šeft, jeden največjih, akto ni celo največji v vsej stavbi, so* delavci v tem nejedini, kdaj se oVvori zopetno delo.
i V tem oddelku rod milla so pre-čehali z delom ko je bil napovedan splošen štrajk. Delo je počivalo celih šest tednov. Le jeden del je bil je bil v'operaciji. Zadnji pondeljek se je pričelo delo na štev. 2. toda sedaj ustavijo vsled'te nezgode delo v treh mlinih. P«t sto mož je prizadetih.
PRIČO ZLOČINA SO ODPELJALI.
Žid s šestimi ženami.
New York, 7. oktobra. — Žid Leon Friedlaender aiias Izak Rue-bens je bil v Bostonu aretiran zaradi mnogoženstva in je spočetka tajil svojo krivdo. Včeraj pa je stal v Long Island pred sodnikom in proti njemu je pričalo šest njegovih
Štirinajstletni deček, glavna obtoževalna priča umora, je pred obravnavo izgibil.
Odpeljali so ga bržčas prijatelji obtoženega McCartya.
Policija ga poviod skrbno išče.
Na vislice.
Philadelphia, Pa., 8. oktobra. — Danes so obesili Henry Ivory in Charles Perrya. Ta dva sta bila namreč lansko leto umorila profesorja White.
Ulom pri sladkornem baronu.
San Francisco, 9. oktobra. — V hišo bogataša Claus Spreckelsa, znamenitega trgovca z sladkorjem, so ulomili tatovi in odnesli okroglih $5,000. O uzrnovičih nima policija prav nič sledu.
Zoper Kitajce.
San Francisco, 9. oktobra. — Mestni župan J. D. Pbelan je sklical na 21. septembra semkaj državno konvencijo, kateri bo vsprejeti resolucijo za kongres, katerega se prosi, da naj obnovi spomladi postavo, proti naseljevanju Kitajcev v Združene države.
Črna kuga v Braziliji.
Rio de Janeiro, 9. oktobra. — V zadnjih dveh dneh je bilo zopet jav-ljenih sedem oseb, ki so obolele na orni kugi. Doslej je obolelo 54 oseb na tej strašni bolezni. Oblasti se trudijo z vsemi mogočnimi sredstvi, da bi bolezen zadušili.
Begunca prijeli.
Sandusky, O., 7. oktobra. — Mestni klerk A. m. Miller, ki je bil od tukaj pobegnil februvarija meseca in odnesel svoto $100,000, je bil te dui aretovan v Havani. Mesto je prejelo brzojavko, da naj pošljejo P«"!-	'
Buffalo in panameriška razstava.
Listki po Nickel Plate železnici po $13. _ tja in nazaj veljavni 15 dnij $16. - za listke veljavne 20dni. Trije vlakvi sak dan so spaluicami. Jedila vsa razpolago v jedilnicah po 85c, do $1. - Piši na John Y. Cala Lan 111 Adams St. Chicago, 111.
TORRANCE, NAČELNIK G. A. R.
Ta slika je napravljena po najnovejši fotografiji sodnika Eli Torrance no-ega načelnika Grand Army of the Republic. Torrance stanuje v Minneapolis, Minn. Za uspeh G. A. R. si je mnogo pri/.adeval in deloval vet let, a letošnja njegova izvolitev načelnikom je presenetila mnoge.
Chicago, 111. 10. oktobra. — Štirinajstletni Albert Brandenburg, stanujoč pri,svojih stariših na 377 Claremont Ave. je izginil in vsi dosedanji poskusi policije so bili brezuspešni. Dečka ni dobiti nikjer.
Pogrešenideček je namreč glavna obtoževalna priča zoper saloonorja Dennis MeCarthya, ki je pred več meseci tako pretepel nekega moža, da je ta čez pardni umrl. McCarthy je namreč v jezi precej grdo obdeloval, svojega desetletnega sinčka, na kar se je bil oni mož umešal in ga je hotel braniti. To je spravilo prvega v silno jezo in je moža grozovito obdelal. Temu prizoru je bil edina priča odvedeni Albert Brandenburg.
V	kratkem bi se proti morilcu imela vršiti obravnava,
V	torek je prišel v stanovanje starišev nek ptuj, neznan človek, ki je dejal, da ima tiskarno na Harri son cesti in da ga je poslal mesar Geo. Busher, kateri mu je rekel, da bo dobil tukaj nekega dečka, ki se bo sel učiti v tiskamo. Alberta dO' poludne ni bilo doma in zato je rekel neznanec, da pride zopet popo-ludan. In je res prišel. Deček je bil takoj zadovoljen iti z njim. Toda zvečer se Albert ni vrnil domov in drugi dan tudi še ne. Stariše je začelo skrbeti in šli so sami v tiskarno. A glej čudo! Na Harrison cesti niso našli nobene tiskarne. Vprašali so mesarja Busherja, kdo je oni človek, katerega jim je svetoval, a ta ni vedel o celi stvari ničesar. Obvestili so o tem policijo in ta se je trudila na vse mogoče načine, da bi dobila kak sled za odvedenim dečkom, a do danes so ostali vsi poskusi brezvspešni. Vse je mnenja, da so prijatelji MeCarthya odvedli dečka, da bi tako odstranili glavno in edino pričo umora.
Skrivnosten umor.
New York, 7. oktobra. Šestletnega sinčka Alberta Hvana no našli danes zgodaj zjutraj v Alley blizu hiše št. 361 na 22. cesti mrtvega. Bil je v samih spodnjih hlačah in zavit v veliko vrečo. Njegova obleka je ležala tik vreče. Spodnji del ž ivota je bil strahovito razmesarjen. Policija je mnenja, da je hotel zločinec bržčas truplo vreči v vodo, pa ga je moral kdo prepoditi ali pa je bilo breme pretežko.
Oče Albert Rayn je rekel, da je videl dečka zadnjič včeraj popolu-dne ob 4. uri. Izjavil je tudi, da ne more nikogar sumiti 'hudodelstva, ker nima niti pojma, kdo b'iza'mogel izvršiti tako strašno hudodelstvo.
Poznejša brzojavka pa sporoča: Albert Ryan je bil nezakonski »in zamorke, sedanje žene Ryanove. Ko so to poklicali k mrtvemu truplu, se je začela grozovito 'jokati. Vendar policije'to ni motilo'. Zaprla je mater, očma i h vrati ritfo v tisti hiši, kjer so stanovali in policija je prepričana, da če niso ti z umorom v direktni zvezi, da pa vsaj .kaj vedo o tem.
Misijonarka Stone.
Carigrad, 10. oktobra__Iz "naj-
verodoetojnejšega" viia so izvedel« oblasti, da drže roparji ujeto misi-jonarko v gorovju Gultepe, v bližini Dubnice. Četa razbojnikov sestoji iz 18 mož. Turško in bulgarsko vojaštvo je že uvedlo priprave, da s« gorovje zastraži in da se bandite ujame ter se jim tako prepreči za vselej slična hudodelstva.
stila k bolniški postelji. Ko sem hotela poklicati in obvestiti o tem mojo tretjo hčerko omoženo Brown, mi je tudi to prepovedala. Izabela mi je ves čas trdila, da ne b» Peugh več ozdravela in da je vsako upanje zaman j. Pokopali so jo v torek in jaz sem se takoj potem preselila k moji mlajši hčerki.	j
Tu sta prišla k meni dva policijska uradnika, ki sta dejala, da so našli ▼ želodcu gospe Peugh strup in sta me vprašala, ee sem videla kdaj pri; £9fP« Bitner strup. Jat tega nisem "videla nikdar, vendar me je tudi ves čas nadlegovala misel, da moja hči ni umrla naravne smrti in da j« imela pri umoru glavno ulogo druga hči, omožena Bitner.
Gospo Bitner so zaprli in ima policija ogromno dokazov zoper njo
še zoper različna druga hudodelstva. Meščanstvo je silno razburjeno- ____
Illlnolškl dan.
Buffalo, N. Y., 7. oktobra. — Po trikratni preložitvi se je danes praznoval slovesno na razstavi illinoiški dan. Ob 10. uri dopoludne jedospel governer Yates s svojim štabom in prvim regimentom illinoiške narodne garde. Tam ga je že pričakoval cliicaški mestni svet. Cela skupina se je na to podala v glasbeni hram, kjer se je vršila prava ceremonija. Vse udeležence je pozdravil predsednik razstavinega odbora gospod Milburn, za njim pašo govorili governer Yates, zvezni senator Mason, oberst F. O. Lowden in gospod E. A. Munder iz Chieage.
žen. Konečno je mož priznal svojo krivdo. Žena št. I. s katero se je bil poročil pred enajstimi leti na Ruskem, živi s petimi otroci v Brooklynu, žepa j>t. II. se zove Dora Siegel, oženil se je z njo 1896 in jo ospeharil za $800. Žena it. III. je Julija H arrow it«, . t0 se je p9rp0.il februvarija meseca 1600. Žena šu IV. se imenuje Ida Goldstein, s to se je oženil lansko leto. Žena it. V. je Minnie Gruenblat, ta mu je dalai $400, in žena št. VI. je Ro«a Meutzner. Ta mu je dala $3000. Državni pravdnik je dejal, da ve še za tri žene, katere je na ta način osleparil Izak Ruebe«s,da jih pa iz različnih vzrokov ne more da. nes povabiti aem pred sodišče. Ena izmed teb namreč se je že g, drugim poročila,ena se namerava v kratkem, ena pa je v Braziliji, katero je brezvestni zločinec prodal v neko sramotno hišo, ko je bila še v otroški postelji. Nesramni Žid je naposled priznal vso svojo krivdo. Obravnava je vzbujala veliko zanimanje in ljudstvo se je kazalo silno raz burjeno.
Odprto pismo.
Na stotine in stotin« pisem ka tere smo prejeli pretečeni teden odgovarjamo rojakom tem potom da pošljemo jeden zavitek Austro Hungarian A. H. Model Tobacco za po skušnjo kdor nam pošlje I4c v poštnih znamkah.
A. Avnenik Logar, Co.
M East 74 St. Nm York.
Nesreča v cerkvi.
Reading, Pa., 7. oktobra.—V tukajšnji katoliški cerkvi se je podrla provizoričnii stena med službo božjo in 12 ljudij je zadobilo težke poškodbe.
Razburjenje v Puebli.
Pueble, Colo., 9. oktobra. — V mestu vlada veliko razbuujenje. Zadnje dni se ponavljajo napadi na žene in gospodičine, ki so same doma. Policija sumi, da st» napadov kriva ali dva zamorca ali pa dva b«-lOkožca z črno namazanima obra-zonia. ^ ______
Velik požar.
Pittsburg, , Pa., 6. oktobra. — Včeraj je začelo goreti v Clayptos v Allegheny in predno je bilo mogoče požar vsaj deloma omejiti, je napravil škode $200,000. Pri gašenju je ponesrečilo šest gasilcev.
Trije otroci zgoreli.
Detroit, 10. oktobra.— V vasici Santiago, ki leži 12 milj severno od tukaj je zgorela včeraj hiša, v ka teri so se zadušili trije otroci. Oct jib je hotel rešiti, a se je pri tem sam tako opekel, da je prav tnalo upanja, če bo ostal pri življenju. Komaj bo ga potegnili
izpod razvalin in kmalu bi bil tudi on zgorel.
Zdravje za 10 centov.
Živahna jetra, Čisto kri, čedno kožo, bistro oko, popolno zdravje— Cascarct Candy Catharic vam jih priskrbijo in zagotovijo. Pristne tablice zaznamovane z C. C. C. Samo v škatljieah, v vseh lekarnah 10c.
Afganistan.
London, 10. oktobra. — "Times" je dobila iz Simla sledečo brzojavko; Habib UUa Kan se je v Jalalabadu in Daki oklical za emir j a afganistanskega in da se je ta novica vsprejela z vso mirnostjo. Angleži se boje, da bo novi afganistanski emir Rusom prijaznejši, kar bi pomenjalo za Angleže velike sitnosti.
Kfri trčili.
Atlanta, Ga., 6. oktobra. — Na vogalu Fair in Washington ceste sta trčila skupaj dva voza poulične železnice in se skoro popolnoma razbila. Osemnajst oseb je več ali manj ranjenih, med njimi mnogo žensk.
Niles, O., 1. oktobra— Današnja megla je povzročila nesrečo. Trčili sta skupaj dve kari, v katerih so se peljale delavke- Ponesrečilo je več oseb. Vodilec motorja je bil ubit.
Hrvatska cerkev v Chicagi.
Chicago, 111., 1. oktobra. — Hrvaška eerkvena občina-se je konečno le vendar zjedinila za »tavbišče, kjer si bo vzgradila novo cerkev. Kupili so prostor na voglu Archer Ave. in Emerland Ave. za $350«iV Kakor znano so se 'eMcaski Hrvati« dolgo prepirali zaradi tega, kje najj bi se postavila nova cerkev..
Nickel Plate železnica
v prodaja voine listke vsak torek, četrtek in soboto meseca oktobra za v Buffalo in nazaj po $0 Veljavni so v navadnih vozovih 5 dnij od dne prodaje Listke veljavne za dlje caea po primerno večjih cenah.Trije vlaki vozijo vsak dan iz chicažkega kolodvora na V«n Buren cesti in Pačific a»e. Mestna prodajalniea listkov je na 111 Adam St, Chicago.
8 1
Grozdje ua prodaj!
Slovenci v Jolietu ki Želite delati sami svoje v i n 0—11 a r o č it e s i n a j b o 1 j s « ne w-y or š ko g r o z d j e p o n a j-nižji ceni pri bratih Nema-nich 9 1 5 N. Scott St.
Pisma na pošti v Joliet« imajo: Cerne Franc, Hulina John, Kovač Stojan,Nikžič Bc>žo,Mazor Michael, Petranovič Ivan, Vas John.
in se še imenuješ katoličan? Imer.uj se vsaj kar nam veš, da si!
Ako vidimo, da nekateri stariši kolnejo, pjjančujejo, prešestvajo, ali moremo zato učiti —ne spoštuj starišev, ne ubogaj starišev? Ako se kak oče napije, ali kako nerodnost stori, ali moramo svetovati sinu, hčeri—j usti ga, zaničuj ga, opravljaj ga? Ali nimajo duhovni še vedno prosto voljo? Ali nimajo še vedno človeško kri, hudo nagne-nje? Ali mar Bog izbero duhovne iz vrst angeljev? Ali ne pridejo iz človeških družin? Ali ne vidiš, ti preslepljenec, ropar, da nekateri žrtvujejo več, drugi manj? Kdor več seje, bo Teč žel, kdor manj, tndi manj žanje. Že sedaj, ko jim nekoliko strežemo, jih spoštujemo, nam jih povsod manjka, kaj bode, kadar bodo ljudje postali učenci tvoje šole? Ne vem kako, meni bi se moj sin smilil, ga poslati med take volkove za duhovnega pastirja! Nekaj mladeničev bi le že bilo, ki bi imeli tako izvanredno junaško srce. Ne vem, ker mi sami nismo tako vneti za vero, ne vem, ali bomo mjgli-rarediti sinove polne nebeške gorečnosti. Dobro bi bilo, pa žali-bog, človek je vsak slabostim podvržen. Kdo trdi, da otrok, ako nima najboljših starišev, da bi bilo bolje, če bi jih ne imel.—Bodimo Bogu hvaležni, da imamo duhovne pastirje, če tudi vsi nimajo angelj-ske nature in bv. Pavla gorečnosti. Imajo le vendar oblast od Boga nam grehe odpuščati, nam dajejo nebeško hrano, Jezusa, nam razlagajo svete nauke, so zato od Boga postavljeni. Naredimo jim življenje toliko prijetno, kolikor moremo, da se mladeniči ne bodo preveč bali tega nam potrebnega stanu. Kolikor Kolikor potem sam hoče pokore delati zase in za nas, to je njegova stvar in bo njegovo zasluženje. Ko čujemo, da je kateri kaj zašel, nas mora srce boleti in moliti zanj.
Jaz še nisem nikdar slišal, da bi cerkev učila, da bodo šli vsi duhovni v nebesa. Pekla ee mora bati duhoven, kakor vsak človek, drugače ga bo čutil, kakor jaz ali ti. Soditi in pretehtati pa ne moreš ne ti, ne jaz, oba sva se premalo učila, komaj znava kar se tiče najunega gšefta. Znabiti tudi kaj veš, in dobro poznaš človeka gori v luni. To že vse veš, kaj znajo in delajo škofje, ker si ž njimi krave pasel, povej še, kakšnega jedra je ta mož v luni. Z luno sta tako dobro znana. Še v previdnost božjo se spusti. Bog ravno zdaj potrebuje svetovalca, boš tam kaj presodil, ker si tako čez vse moder.
Math. Mayer.
USTANOVLJENA 1871.
MfflCoifiioM
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $260,000.00
DR. J. L. STRUZYNSKI,
N. Chicago Street No. 809
nasproti sIot. Katoliške čorbe
Telephone 2371,	JOLIET, ILL.
PAUL SCHNELLER,
NOTAR—NOTAKY PUBLIC
v Calam'et-u, Mich, naznanja, da je pričel svoja poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini.
E. HAYWOOD
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
Joliet, 111.
R. C. UERTNIK.	L.B. BERTNIK.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Našapostfcoosl: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 con tov.
405 Cass St. nadntr. JOLIET, ILLS.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 10. oktobra.—V torek in sredo je obdržavala državna illinoiška Federation of Labor v našem mestu svojo letno konvencijo, katere se je udeležilo 150 delegatov. Nekateri so dospeli semkaj že v pondeljek popoludne in zvečer, večina pa v torek zjutraj. Zborovanje se je vršilo v prostorih trgovske in obrtne zbornice na Jefferson cesti, in ga je otvoril predsednik T. .1. O'Brien iz Chicage, ki ne je takoj spočetka spomnil s toplimi besedami nesrečne smrti predsednika McKin-leya. Govoril je potem obširno o organizaciji delavstva in stanovski navesti ter priporočal, da naj se ži vahno vselej in povsod agituje za 1 Minion label". "To je naše", — je dejal govornik, — "in kar je naše, moramo častiti, spoštovati in dajati prednost," Pozneje so izključili vse one člane iz Amalgamated Association, ki so šli preje na delo, predno je bilo oticijelno razglašeno, da je čtrajk končan. Konvencijo je pozdravil tudi mestni župan.:R. . J. Barr. Zvečer je priredila Will County Concert Band v Turner Hall pled, ki je pa bil bolj pičlo obiskan. V sredo so nadaljevali zborovanje.
—	V torek večer je dospel v Joliet Rev. Fr. X. Bajec, župnik v Fairfax, Minn. Povrnil se je z več-tedenskega potovanja po stari domovini čil in zdrav. Z njim eo dospeli gg. dijaki: Alojzij Blaznik, Jernej Ponikvar, John Gruden, Jakob Ci-ber ter brat g. župnika g. učitelj Makso Bajec. Prvi štirje vstopijo v modroslovje v St. Paulu, Minn., zadnji pa prevzame službo učitelja na farni šoli v Fairfaxu. Dobro došli!
—	V Gates Machine Co. še vedno traja štrajk. Obe strani sta silno odločni s svojimi zahtevami in ni še prav nikakega upanja, da se štrajk poravna. Zadnje dni ni prišlo več do izgredov.
—	Kakor smo že zadnjič sporočili, ae je dosedanje kolesarsko društvo "Ilirija" temeljito preosnovalo in »e postavilo na širšo podlago. Društvo je na zadnjem občnem zboru minule nedelje osnovalo Teč odsekov, ki stoje pod vrhovnim nadzorstvom glavnegadruštveriega odbora. Doslej so se kreirali kolesarski, telovadni, dramatični, pevski, plesni in zabavni odsek. Društvo priredi tekom letošnje zime več veselic v velikem slogu in mnogo manjših sabav. Pristop je dovoljen poslej vsakemu, kdor želi pristopiti k enemu ali večini gori navedenih odsekov. Pristopnina je 50c mesečnina pa 25c. Želeti je mnogo zanimanja novemu društvu.
VELIKA ZALOGA
cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd.
IZDELUJEMO JIH SAMI IN 1NPORTU.7EMO IZ EVROPE
Katoliškim društvom postrežemo se znaki, banded
in uniformami.
Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New YorW-
M. E. WILT2IUS & CO.
429-431 East Water St., Milwaukee, Wis-NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; ka-paciteta 8,000,000 SS^ŠlŠ galon. Največji di- |^)^§gpBP stilerji za izvrstno ^SiliWslti, ■ Rženo —in— Sour Mash žganje v vsi -v-jlil^jj® Ameriki. — Nekaj jjjfalliiilli'ijii delničarjev tega li- S^S&L^Si sta trguje z našim ||^$S|§|gpfe» blagom in istega IpSl&E® lahko osebno pri po rožajo. V dopisova- ^Ajj^B nje se priporočamo. "^PRHk Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
174 Randolf Streets,	CHICAGO, ^
JOHN MODIC
llJf5Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
M. ; <»<»?»
Josip Birkey,
209 Plainfield Ave. Joliet, 111,
se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v
♦o kopanje vodnjakov, c*
JOHNJ.WELLNITZ
odvetnik.
Govori se nemški in poljski.
Suite 4Q6^CcttiBg^Blli1diBg, J^ ^
ANA VOGRIN,
izučena babica, 603 N. Bluff St., JOLIET. ILL.
z devetletno inku&njo, imajoča diplomo , in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča tu-kajšnim Slovenkam.
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
HENRIK C. HONKOMP,
izdelovalec izvrstnih smodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago St., Joliet, 111.
ffi^jhftfl bar coops.-
J. C. SMITH,
BOTTLER.
4U Van Buren St. 'Phone 1719. Jollct.nl.
John Ki'aker, 1199 St, Clair St.. Cleveland OWo.
Tel. Main 366«. L.
Priporočiim v obilen poset svojo aovo gostUnp, obilno založeno iS dobrimi pijačami, domu kuha-mm zgttniem, tropine,vcem.pivom,vinom in »mod-kumi. _ Prodajam tudi p re m o g in vsprejemam vsakovrstna naročil«, za prevažanje tovora.
Vprašajte svojega mesarja za
Aflerjm domače Klobase,
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
! 112 Exchange Street - Joliet, 111. i ——
Frank A. Dames
izdelovatelj cigar.
J12 N. Bluff St.,	Joliet, 111.
(	Tolephon: 172.
Moja posebnost so: on^Fla^SČ. i Priporočam te Slovencem v obilno narolbo,
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
I
Demantni električni križ
Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leli 'L najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se ! kmalu razširil tudi v ilruge dele Evrope.	^
Demantni električni križ ozdravi revmati?-«^,, muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vS ^ telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, '^'jj-Ijeno živčno moč, opeSanje živcev, brezspalnost. upljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtogl&v"|i zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in SP vse čute živčnega sistema.	„
Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešen^, , na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je.,ni jamčen, da je ravno tako dober, kakor so elekt'' (> mm, pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več k0 j, H križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne sme' j jjflff .toli biti brez demantnega električnega križa, k« ^ B nikjer mogoče dobiti boljšega ptipomočka zop®r HE lezni, kakor je ta.	rl,;.
_ .	Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni d®.
nakaznici ali pa v registrovariem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto j® demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev. Na razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem.
J. I1ALLK iz Stutttrart, Ark. piSe, Trpel mm več let na bolečinah in noben zdravnik ','!j1je«' tentovano zdravilo me ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar se zaMuU vačemu demantnemu električnemu križu.______^
PAUL POVIO, iz Milwaukee, Wis, piče- Več let me je mučil revmatizem. Po Sesttedens'1
vafega električnega križa zatrjujem labko pod prisego, da ni boljSega zdravila zoper vrematize®
—-
Dolgo časa »em boiebal na prsih in poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar mi niso P®1?,] VaS demantni električni križ me Je pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE, Freeport,
jpC'
Bil sem kruljev od iestega leta naprej in sem ne iKisluževal zdravnikov in zdravil pa M®*. hov. Ko sem prvič videl Vai oglas, sem *i-mislil, da je to navadni humbug, a vendar skleo"' ^ hočem kupiti jednega Komaj sem rabil vaS električni križ par duh mi je že kilo mogoče vstu'' „[, «telje.in s«(n.sedaj4><ipolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejše. LEO.CHARVART, K1»s Wis. Naslov:
- Th.« Piamond Electric Cross Co.,
Dept. 38.	306 Milwaukee Ave., CHIOAGO^^
Indianopolis, Ind^ 2. oktobra. Nemila smrt je vzela zopet enega naših tukajšnjih rojakov. 26. sept. zvečer je umrl v bolnišniciev. Vin-cenca previden s sv. zakramenti Valentin Kovač doma iz mozirske fare na spodnjem Štajerskem. Pokojnik je bil se le sedem mesecev v Ameriki in ni bil že pri nobenem društvu. Kei tudi ni imel stenic premoŽenja, smo nabrali med tukajšnjimi rojaki za njegov pogreb$48. Pogreb se je vršil 29. sept. in ga je vodil č. g. župnik Sheider od nemške cerkve. V starem kraju zapušča Kovač žalujočo vdovo s tremi nedorastlimi otročiči. N. v. m. p!
Fr. Beršnak.
Paeblo, Colo., 3. okt. 1001.-
Zdravo močno drevo se ne more kar z enim vdarcem vreči na tla. To anarhist "Zore" dobro ve, toliko razuma ima še, zato podkopuje počasi. Podkopati hoče drevo vernosti pri naših ljudeh. Anarhist ne mara višje oblasti. Toliko ve, da ko naši ne bodo itueli več zaupanja, ae več spoštovanja za duhoveko go-apoHko, potem ne bodo marali zato, kar duhovščina v cerkvi uči. Zapeljan anarhist bo mislil, verjel, kar ne njemu zdi. Zdi se pa vsakemu človeku drugače. Kar se mu danes *di prav, zdelo se mu bo čez nekaj iiasa drugače. Tako se je že nekaterim ljudem zdelo, da je solnce jeden bog, mesec zopet drugi, lisast bik zopet tretji. Anarhista "Zore" vodi gotovo bog mesec, revež je ■uiesečen. Škoda, imajo jih že'preveč v lunatic asylum, drugače bi ga radi sprejeli. j' postavlja kako pohujšanje dulfevt a pred oči rojakov? Upije, taki so vsi, ti jih pa častiš. Sere se, pogovarja o tem po aaloonih, iu ako kaj sliši, halo! žc imamo spet jednega, postavimo ga ua oder, psujmo na vse! Ako ne vc druzega, si kaj naglo izmisli. Njegovo' pasje srce mu pravi: nekateri butci bodo že vrjeli. — Katoliška cerkev je že stara 2 tiso^s let, in ima duhovne od solnčnega vzhoda do zahoda, pri vseh narodih, k? išči med tisoči jih boš že nekaj našel, le na oder ž njimi, le pohujšanje razširjaj, le po njih udrihaj, to je tvoje peklensko delo! Zafn pri Judežu, sta si dobra brata in le naprej, dokler hudobec ne izvleče tvoje ostudne duše! Grdi pasjeglav,
Dr. Heiserjev
umetno sestavljen izvleček sarsa-parile z jodom, odstrani neprilike skrupoloznih bolezni j vročinskega glavobola, mehurčkov, izpuhtkov, oteklin, ran, pegbradanič, solnčnič, kroničnega in sililisičnega revma-tizma posledic zastrupljenja in vseh z nečisto krvjo provzročenih boiez-nij. Izvrstno zdravilo za čistenje in množenje krvi. Kupi pri W. C. Holzliauer, lekarnar na 109 N. Chicago cesti, Joliet 111.
C. in kr. avstro-ogerski konzulat v Chlcagi naznanja:
Vsled nujne potrebe sem uvedel pri tukajšnjem generalnem konzulatu redno nedeljsko službo.
Vsi oni Avstrijci, katerim ni bilo sedaj mogoče ob delavnikih priti zaradi opravkov tu sem, lahko store poslej to ob nedeljah in praznikih in sicer od P - 12 ure dopoldan.
Chicago, 111., 26. septembra.
Dr. I van Sch wegel■ podkon
Denar na posojilo
Posojujemo denar na zemljišč pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
le Joliet National Mi
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR JU,
7th Str., No. 119
CALUMET, MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre = smodeče, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino.
MIHAEL KRAL
—: toči:--
najbolj priljubljeno ter okusno ^
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. P Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ILL. ——————— t
Preskrbujem
vsakovrstne Ruber stemplje po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,	s
g
Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. P WYOMING.	g
s
Denar na posodo i
proti nizkim obrestim.	s __ b
Izdelovanje vsakih postav- 11 nih papirjev in legi- Tn timacij.	*
J. C. 0' Connor..
John Gerzin,
. Corner 2, Bldg. East Chesnut St., VIRGINIA, MINN.	i
Priporoča rojakom Slovencem svojo I lepo urejeno
<i< >«TILNO
s v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in line pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najtineje smodke. Tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino je vedno na razpolago.
■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■HaMaBM
.Američanke Co.
i,	prodajajo najceneje
FPLE^CO C3-,
drva, oglje, led itd.
Office: oa voglu Chicago in Columbia Street«. Oflioe Telephone No. 67.
Residence Telephone No. 139.
Mehklprpmog . . 3. Q8 '. n- , i	3.
(», Trdi premoe	6'7S
i • ^mmmmmtmmm^mmmKmmmmm^m^m^mmm^^tmm^mm^m
'i D. BARRETT & CO.
hlev in krma za konje j	se nahaja
na voglu Scott & Van Buren ulic
i JOLIET - - ILL. * JOHN KOŠIČEK,
564 S. Centre Ave., ChitfgO, 111.
'' priporof;a Slovencem svoj 1. aprila 1901 -otvorjeni-
novi saloon,
o. kjer to?'i m najboljše pijače.
JOHN PLEŠE
Opozarjam brate HRVATE in SLOVENCE na otvoiitev svoje nove gostil nice, katero otvorim dne 8. julija, v novo sezidani hiši na e 1216 North Collins Street.
Postrežba bode dobra, sveže pijače in fine smodke; vsi prijatelji so uljudno povabljeni.
CAN Dr CATHARTIC .
8 Genuine stamped C. C. C. Never told In bulk Beware of the dealer who tries to sell "something just as good "
Ako je od Barretta, je gotovo po ceni.
Pol stotine raznovrstnih peči |
Kupujemo radi v trgovinah; kjer imajo dobro blago in mnogo na izbero. — Ali vi ne tako?
Mi vselej ponudimo veliko izberko onim, kateri pridejo k nam kupovati bodisi nože, peči ali kaj druzega, kar se nahaja v nasi trgovini. Vsakdo ložje izbere blago, ako se mu isto postavi v večji množini pred oči.
...Kot za iizorec...
ponudimo 50 pečij različnih vrst
po nizki ceni od $3.00 naprej.
i®" V svoji trgovini' imamo uslužbenega Slovenca, ki kupcem rad,postreže v materinem jeziku.
BARRETT HARDWARE COMP.
218-220 N. Chicago St., 404 Clinton St., JOLIET, ILL.
Ffed Settling-—
* Brewing Company
E
pivoyarji in izdelovalci pive y steklenički
""SSSK uležano piv«
JOLIET. ILLS.	m.»
rti ttt ft? ttf tfr? TIT? rt? ft? tlr? it? &
4»	l4J lV ll4 lt4 4» ^
Iz stare domovine.
Indrej Šterk tržaški škof, je Imrl dne 16. p. m. ob 9. uri dopoldne. Rojen je bil dne 28. nov. 1827 v Voloskem pri opatiji, škofom na Krku je bil imenovan leta 1894, due 1. junija leta 1896 pa Škofom tržaške stolice. Pokojni »kof Šterk je bil plemenitega značaja, v duši mu ja plamenela Ijube-do svoje domovine in polnila ga je vroča želja, da bi videl svoj •'od srečen. V prvih časih narodnega preporoda v Istri je bil tudi deželni poslanec. Večni mir in pokoj njegovi blagi duši!
Deželnoborska volitev na "Kranjskem. Dne 1». t. m. so volila mesta. Izvoljenih je bilo 6 na-'rodao-naprednih poslancev, namreč župan Iv. Hribar in' P. Graselli v Ljubljani, dr. Ferjaučič v skupini Tržič-Radovljica, Ciril Pire v Kranju in Škof j i Loki, J. Arko v Postojni in dr. Iv. Tavčar v dolenjskih mestih. V Idriji je v ožji volitvi Prodrl kandidat katoliške narodne franke, dekan Arko, v Kočevju nemški liberalec dr. Scho-)>pl. — V novem deželnem zboru We: 16 pristašev katoliške narod-stranke, 9 pristašev narodno-na-predne in enajst nemških liberalcev.
Družba sv. Mohorja. Naša družba šteje letos 76.110 udov, to je 8*86 udov manj kakor lani. Udje se •'azdele po posameznih škofijah tako-le: l. Goriška nadskofija 8.599 x- j. 11 manj kakor lani. 2. Krška »kofija 6208 t. j. 160 manj kakor 3. Lavantinska škofija 23.771 j. 2025 manj kakor lani. 4. Ljub-ljaaska škofija 29.587 t. j. 519 Hanj kakor lani. 5. Tržaška koper-"ka škofija 4.041 t. j. 25 več kakor 6. Sekovska škofija 598 t. j. več kakor lani. 7. Somboteljska škofija 351 t. j. 7 več kakor lani. Zagrebška nadskofija 479 t. j. manj kakor lani. 9. Senjska skorja 206 t. j. 7 manj kakor lani
Podpori. Pogorelcem v Podlipi Ki Ajdovcu na Dolenjskem jo dovolil deželni odbor podpore 1000 Ravno tako je idrijskemu žu-« Panstvu dovolilo podpore 600 K, jjih razdeli med najrevnejše po-' *kodovance vsled zadnjega velikega
naliva.
Toča. V nedeljo dno 15. septembra t. 1. je na Trebelnem pri Mo-krouogu na Dolenjskem zopet pacala toča ter stolkla ajdo in proso; tlldipo vinogradih je napravila rnno-škode.
Premovanje konj »e je vršilo zadnjo soboto v Št. Jerneju na Do-'•njskem. V pondeljek pa je bila 4irka; udeležba je bila mnogoboj ua.
Nesreča na Kolpi. Poročali smo zadnjič ža o tej nezgodi, danes dodamo, da se je to zgodilo pol ure ^ vasi Ozalj in poldrugo uro od Metlike na Dolenjskem. Kolpa je v»lad dvadnevnih nalivov tako na-*»«tla, kakor že dolgo ne.-Hrvatje 12 Vivodine, vračajoči se iz Kar-loycai _ bilo j0 u mogkih in 9 žensk _ so se hoteli na brodu prepeljati čez Kolpo. A sredi reke se utrga žična vrv in valovi potegnejo
*	silno brzino brod » seboj, in pod ^saljak. gradom se je pogreznil ^rod z ljudmi vred če« at»«p»euiti Naravni, j ako visoki jez v strahovito ^bneče valovje. A vkljub temu jo ^»talo žrtva valov, hvala Bogu le ^stero oseb. Pet brodnikov je skodlo v vodo in se rešilo, 13 oseb so •"ešili ribiči, nek mož pa se je rešil " tem, da se je svojemu konju prijel
rep in tako s konjem vred prišel 1 ^rajuJ
Ustanovitev "čitalnico". Pri
Jakobu v Trstu so ustanovili v Nedeljo čitalnico. Udov je pristo-takoj prvi dan toliko, da je ob-*t!*nek zagotovljen.
Ogenj. Dno 15. p. m. je pogorela ^Trstu mirodilnica in magacin L. agelschmid-u. Škoda je 2000 K.
*	Goriški deželni zbor je imel v ^ek dna 17. p. m. po šestteden-
presledku zopet sejo; na dne-Ue«i redu je bilo i'4 predlogov in t Poročil v raznih zadevah. Pri . etii točki, pri poročilu o pobiran-^ užitnine v deželni* upravi je pri-o do razburjene debate med poro-
čevalcem posl. BorbuSom in posl. dr. Tumo. Deželni zbor ima te dni še eno sejo, potem bo deželni zbor razpuščen.
C. kr. žensko izobražovališče v Gorici. Za sprejem v I. tečaj tega zavoda se je oglasilo 71 slovenskih deklic; a sprejeti se jih je moglo komaj 89.
Isterski deželni zbor je v svoji
sobotni seji odobril več računskih zaključkov. Slovanska manjšina je glasovala proti odobrenju, in sicer, ker uprave nima zaupanja, ker deželni odbor pristransko postopa in ker v deželnozborske odseke ni bil voljen noben poslanec. Trinajstič je v posebni interpelaciji zahteval, naj vlada vsako leto natančno izkaže, koliko otrok je dolžno obiskovati šolo in koliko jih v resnici šolo obiskuje. V seji dne 17. t. m. je poslanec podal interpelacijo na vlado o krivicah, ki se od strani komisij-e za pogozdovanje Krasa gode slovanskemu prebivalstvu v jezikovnem oziru. Predlog posl. Rizzi-ja, da se v Pulju ustanovi ženski licej je bil oddan deželnemu odboru. Predsednik ja obvestil zbornico o dopisu tržaškega namestništva, dp, cesar ni potrdil proračuna za l. 1901 gleda višja doklade na meso in vino, s katero naj bi se pokrili večji stroški za učiteljske plače. Posl. dr. Stanger je hotel govoriti o zaključnem računu deželnega zaklada v hrvaškem jeziku, a galerija jo zagnala takšen krik, da je bil prisiljen govoriti italijanski. Pritoževal se je, da je slovanski manjšini onemogočena vsaka kontrola nad deželno upravo, ker je izključena iz vseh odsekov, in prav tako je slovansko prebivalstvo dežele izključeno iz javnega življenja. Od deželnega d0 oestnih in okrajnih šolskih odborov nimajo Slovenci in Hrvatje v njih nobenega zastopnika. Nadalje je govoril o korupcijah, kako se postopa z deželnim imetjem na škodo Slovanom, kako se z de-deuarjem kupujejo slovanski dijaki za laške gimnazije: Neka družina je sprejela 100 gld., da je vpisala svojega sina v laško srednjo šolo. Potem je govoril posl. Spinčič; galerija je zavriščala zopet, da je bil glavar prisiljen, izprazniti jo.
Nesreča, v noči od 15. na 16. p. m. je povozil vlak blizu postaje Jurdani pri Kastvu v Istri nekega moža in ga tako raztrgal, da je železniški čuvaj našel drugo jutro le kose njegovega trupla.
Radi zavoda sv. Jeronima. Hrvaški velikošolci iz Dalmacije so hoteli dne 15. p. m. prirediti velik shod v Splitu na katerem bi protestirali zoper postopanje laške vlade gleda zavoda sv. Jeronima. A shod je bil preprflrvcfdUfc. fffltotako je hrvatski ban prepovedal vse javne sestanke glede te zadeve.
Most čez Dravo pri Vuliredu bo kmalu dotovljen. Dne 2. p. m. so zabili zadnje stebre. Marenberg bode imel potem ugodno zvezo z Vu-hredom in promet, ki se je prej pomikal na Vuzenico, se bodo sedaj obrnil skozi Muranberg na Vuhred.
Tatvine. Iz Postojine se poroča da so v Trstu prijeli več oseb, ki so na sumu, da so meseca julija v Na-danjemselu in Št. Petru oropali cerkvi. Pri enem lopovu so dobili nekaj v šentpetorski cerkvi ukradenih -stvari j.
V znamenju — kryi. Ustanovili so znani izzivalci v Globasnici na na Koroškem svoj "nemški fajer-ber," a menda le v to, da mine mir v občini. Minulo nedeljo dne 15. t. m. jjo blagoslavljali svojo brizgal-nico. Nasprotni brambo vci-haj lovci so drzni izzivali in napadali naše m<^e; daai so se jim ti izogibali, rabili so nasprotniki tudi kamenje in tekla je kri! Slovenski posestnik iz Štebna je zelo hudo ranjen in je umrl vsled dobljenih ran. Tako daleč smo prišli.
Smrt razuzdanke. Žensko truplo so našli pri goriškem novem pokopališču blizu no^e opekarne v vodi. Spoznali so v njem Ano Jež iz Grgarja, ki je bila znana radi razuzdanega življenja.
Osebne vesti. Računski častnik Friderik Vaček je imeno-van poštnim asistentom v Trstu. — Gosp. Ropert Kenda, goriški rojak, je nastopil službo suplenta na c. kr. real-
ki v Gorici.—Gosp. Bogomir Plohi c. kr. pomorski kadet, sin gospoda šolskega svetnika Fr. Plohla, je dobil srebrno hrabrostno svetinjo. Udeležil se je avstrijske-ek*pediLe.ije na Kitajskem. — Preminol je v Biljah gosp. Matevž Saunig. vele-posetnik, znamenit obrtnik, ud upravnega sveta vipavske železnice itd. po kratki bolezni, star 63 let. — Umrl je v tržaški bolnici za legar-jem bivši pisarniški uslužbenec "Narodne tiskarne" gosp. Zvonko Raubar. — Začasnim ravnateljem na c. kr. realki v Gorici je imenovan gimnazijski profesor v Solno-gradu g. Gassner, ki je zadnji čas opravljal službo okrajnega šolskega nadzornika na Predarelskem. — C. kr. avskultantg. Carlija premeščen iz Gorice v Gradiško. — Sodni ad-junkt gosp. dr. H. Watzulik ja prestavljen iz Šoštanja v Ptuj. — Sodnima adjunktoma sta imenovana avskultanta g. J. Kozina za deželni višjesodiščni okraj Gradec in g. J. Antloga za Mokronog ni Dolenjskem.
Roparski napad. Na državni cesti v Rasbovcu sta sinoči dva neznana človeka napadla mesarskega pomočnika Fr. Travna iz Sp. Logatca ter ga oropala 3 kron.
Železnični promet ki je bil radi povodnji ustavljen na progah Maribor-Celje, Pesnica-Maribor ter Zg. Doliče-Velen je, je raaun na poslednji progi, krer morajo potniki prestopati, povsod zopet v redu.
Na kranjski gimnaziji ja vspre-jetih 453 učencev.
Povodenj. Iz Planine se piše: Povodenj je zalila našo dolino. Reka Unec je narasla na 230 cm. nad navadnim tokom. Jela je sicer zopet upadati, a zločesto delo je dovršeno. Kmetovalci imamo ogromno škodo pri otavi, paši in poljskih pridelkih. Vse je voda deloma uničila, delom* poblatila. Zlasti prizadete so vasi Laza,"Gi«j»,rjeveo in Jakovica. Ako ne bode pomoči, preti lakota, kajti fižola, fermen-tina in krompirja bo manjkalo.
Napad. V noči od 16. na 17. p. m. sta Jurij Zore in njegov hlapec Janez iz Gaberja na cesti proti Polhovemu Gradcu napadla posestni-kovega sina Ant. Dobnikarja iz Turškega čela ter ga obdelala do krvi, patem mu pa vzela harmoniko v vrednosti 80 kron.
Iz Vitanja, čuje se, da je Jurij Lampret doma iznad Fužin v noči 15. sep. ustrelil med tri ponoče-valce, ki so bili delavci za kose g. dr. L. Muenzer-ja in jih poškropil s ptičjimi svinčenkami. Udrli so v stanovanje, ter ga hoteli baje pre-tepsti. Obstreljenci imajo polno zrna v nogah in otekajo. Sodrjija bo odločila pravico.
Samomor. Diie 13. p. m. sa je v Gradcu urttrelil stotnik v pokoju, J. Schwaighofar. Srčna bolezen je bila vzrok, da se ja segel po moril-nem orožju.
Nove orgije je postavil g. igtia. cij Zupan v podružni cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
Češki dijak iu avstrijska železnica. Pred par tedni prišel je k blagajni železnične postaje v Toplicah praški dijak imenom Dvoržak ter zahteval vozni list v češkem jeziku. Uradnik pri blagajni pa ga ni umel in dijak »e ni hotel posluževati druz»ga .jezika, odšel jje brez voz. nega listka v vagon. Ivo pride v
vagon k sprevodniku,«ahtevajočemu
od njega vožni listek, pove, da ga nima in zakaj da ga nima. Toda pomagalo ni nič, moral j a plača.ti kazen. Mladi Čeh je proti temu vložil priziv pri vodstvu železnice, z motivacijo, da 011 ni kriv <Ia ni imel lisDka, l^er ga je pravili^ zahteval
od uradnika, da pa ni njegova krivda, ako uradnik na u.meje češki, kakor bi bila njegova dolžuost. Od tega dijaka bi se lahko mi Slovenci
učili marsikaj.
Poplave. Po spodnje Štajarskem je povodenj napravila dne 16. in 17. p. m. mnogo škode. Drava je narastla za tri metre in prestopila na mnogih krajih strugo. Istotako so druge reke in potoki prestopili bregove, Vlaki so imeli večkrat zamude ker so bile proge na mnogih mestih pod vodo tako n. pr. med Št. Jurjem in Štorami. Med Pes-
nico in Mariborom pa se je udrla plaz, vsled česar so imeli vlaki štiri ure zamude.
Štirinajst milijonsko posojilo mesta Gradec hoče mestna občina pokriti z povišanjem raznih doklad, in sicer na rum, žganje in druge opojne pijače, nadalje z uvedenjem samostojne občinske naklade na šampanjca in druga peneča se vina namestu mestne naklada k užitnin-skemu davku, z uvedenjem samostojne občinske naklado na vina v steklenicah, z uvedenjem davka na vožne karte po mastnem ozemlju vozečih železnic, z uvedenjem zamudnih obresti glede zaostatkovpri občinskem davku in s povišanjem v občini Gradec, ki presega vsoto 1500 kron. Graški občinski svet je razpravljal o tem dne J6. p. m.
Dež in povodenj sta zadnja dva tedna napravila mnogo škode, zlasti po Dolenjskem pa tudi po drugod na Kranjskem. Na mnogih krajih je vsa otava segnila, ker je bila ookošena, ali pa jo je vzeh\ voda. Vinogradi so lepo kazali, kjer ni toča pobila, a vsled dežja so začele jagode pokati in gnjiti. Po krškem polju je zlasti Krka napravila mnogo škoJo s poplavo. Tudi ljubljansko barje je bilo pod vodo.
Škoda vsled zadnjega deževja
je na Kranjskem velikanska; cenijo jo na več sto tisoč kron. Ubogo ljudstvo!
Za bohinjsko železnico je goriška trgovska zbornica dovolila 20.000 kron prispevka.
Stavko stavcev imajo v treh tiskarnah v Trstu radi polemike lista Indipendente" proti stavcem. Listi "Indipendente", "Gazzettino" in "Avanti" so izšli v zmanjšani obliki.
"Suedmark" na Štajerskem ima letos 81 podružnic. Vseh podružnic ima to germansko društvo 191 ter približno 25.000 članov.
Prošnja.
Jamez Srebernak, delavec iz Pi-rič pri Ljubljani, je pred kakimi de<etimi tedni odpotoval v Ameriko. Ker ni ves ta čas od njega nikakega sporočila, je naprošen vsakdo, ki mu je znan kraj njegovega bivanja da naznani njegov naslov: Upravni-stvu "Amerik. Slovenca" v Joliet III.
Z gobami zastrupila se je v
Mariboru družina trgovca Sirka. Po noči so morali poklicati zdravnike, kate. im se je posrečilo rešiti vseh sedem zastrupljenih oseb.
HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposoj uje
T. F. Baskerville
408-410 Van Buren cesta Joliet, Illinois.	t0u. 523
izdeljujemo
znake za K.S.K .Jednoto
trakove, zastaye in banrtera

Pišite
411%
I-«*!
J0AUTV 1

e*tV
ttJ
vzorce!

W. J. FEELEY oQ.
6 & 8 Monroe St., CHICAGO.
Severov! Balzam za pluca«!
Kašelj
ja pričetek mnogih nevarnih bolezuij. Zaleže se neopažen ter prinese seboj snovi začetna jetike.
Ako se začne
uporabljati obt ravomca-
Hu> zabrani vstop VHem
boleznim. Ve-________ like vrednosti je v slučajih hudega kašlja s pluvanjern ali brez tega, z vnetjem dihalnih organov pneuraonije pleurije in gripe. Cena 25 50c.
Severovo St. Cothari Olje.
si jo s svojo odpomočjo in delovan-j«m pridobilo slavno ime. Bolečine provzročene od steklin, rovmatiz-ma. opeklin, gihta i. t. d. se hitro ozdravijo.	Cena 50c.
W. F. Severa Izdelovalec zdravil
Cedar Rapids, Iowa.
ITa prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim v«<ioo sveže pivo,.fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim uajboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
STUKEL -GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti veduo svežih pijač in dobrih sinodk.
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij, mehki in trdi les, late, cederne stebre. deske in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Prwliio kupi« I.UMBB oglasi B« 1>ri „„„, iu oglej »i nailo zalogo! Ml t« bomo zadovoljili iu ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Na5 Office in Lumber Yard je na voglu
DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 cts.
galon s posodo vred.. Dobro belo vino od 60 do 70 cts.
galon s posodo vred.
Izvrstna tropavica $2.50—$3.00
galon s posodo vred.
Manj nego deset galon naj nihče ne naroči, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopos-ljejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem:
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street,
SAN FRANCISCO, CAL.
Josip Zelnikar,
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obislc. Točim kalifornijsko vino in naj bolj Se pivo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
loughran & Schoenstedt
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne ; v listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropja.
JOLIET, ILLINOIS.
ANTON GKRAHEK
naznanja p. n. slavnemu občinstvu da je otvoril s prvim julijem na 132 N. Chicago St. nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzensko piyo', Faust, Anlieuser Bush Meer, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom, se priporoča z* obilni obisk.
MIHAEL KOČEVAR
naznanja p. n. občintvu, da jc otvoril s 1. julijem na 301 State in Ohio cesti nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom v Jolietu se priporoča. za obilni obisk.
Phone 224-3
Štefan llebrovič
(Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistegar-gro/.dja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
'"THe H, S." lflc. in "Meersciiaim" Se.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
S. HONET,
206 Indiana St., JOLIET, ILL.
Izdofjujem najfinejše
moške obleke od $15 do $28.
Sukno si lahko izbereš pri rnenit imam vzorce in blago.
Slovenci, obišči te me pogostokrat.
Naznanilo.
Diemers&Voitig
sta kupila
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon ISbS.
Postregli bodemo svoje odjemalce kakor jih je prejšnji gospodar. Sploh ne bodemo spremenili načina poslovanja, ampak samo trgovsko ime, katero naj topleje priporočamo-posebno našim slovenskim kupcem.
Kriv Street Eicliie Saloon
na voglu Ruby in Bluff St. •Joliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch."
LOUIS MAUSER & CO.
"Rojaki dolyro doMi/"
r Ako na zafliatku tek i teruj«! ©r. Blchtera ayetoch^r
"KOTVOVY*
PAIN EXPELLEI
|na prrom mieste 8o najleptf a ilahlivejM govndtonr? liekj
LAMKE, REUMATJZ-1 KLANIU V BOKU,| B0LENIU T KRKU
la proti vietkf m oblažnoatam ]
[matickfm. FlaŽa 25c. a 50C. \, .vsetkych lekžraack alebo u: F. Ad. Richter k
215 Pearl St*,
*BW YORK.
nAMJT TOBACCO SPIT L/V/IM I and SMOKE
1	Your Lifeawavl
XlYifl ** ct,re<l of anr form of tobacco using niw'iif. "l,ad" Wl'». strong, moKuetic, full of SS?	"Ko>- by talcing «0.7«-iM«?,.
EX	weak me" strong. Many gain
if, P°unds >!> ten days. Ove? 800.000 £ttl drugf^sts^ Cure guaranteed. Book-aRMnni^	Address STKaiJNti
a«MBDY CO., Chicago or New York. «3T
COUNCIL fr
ameriunshsloymg!
Ustanovljen 1. 189».
Prvi slovenski UMU list t teli
Izdaja
Slovensko-atnerikansko
Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
Ka celo teto . • $ 2.00 za pol teta . . . $ 1.00
Za Evrop, Afrike in Hrup inozemstvo:
za celo leto . $3.00 aH 15 Kron. za pol leta $1.50 ali 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
6e se naročniki preselijo z "nega kraja v drug kraj, naj, nam blagovolijo naznaniti poprej&nji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj m pošiljajo na uredništvo:
SIS North Chicago St.
, JOLIET, ILL.
DENAR in naroČila pa na tiskarno:
AMERIK ANSKI SLOVENEC, eor. Rental & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefoa št. 509. , Uredništva telefon št. 1541.
"AlWERlKANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by ,, The Slovenk •American Printing Co." nor. Benton <& Chicago Str s., Joli&t, Ills.
The only Slovonic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Oanviolian 8iovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Entered at tlv» Post Oliisn lUtttter.
>«.«■.» nt Joliet, 111. a« Moond
CERKVENI KOLEDAR.
1:1.	okt.	Nedelja ?0. |h>I>- Edvard
14.	"	Pondeljek	Kalist
15.	"	Torek	Terezija
16.	"	Sreda	Gal
17.	"	Četrtek	Hedvika 18	"	Petek	Luka
1».	".	Sobota	Peter Alk.
Moč svetega Rožnega Venca.
Vera nas. uči, da največ milosti nam deli Bog po priprošnji blažene Device Marije. Od tistega trenotka, ko je umirajoči Izveličar rekel Janezu: "Sin, glej tvoja mati!" in Mariji: "Žena, glej tvoj sin!", od ■tistega trenotka n« pozna Marija srčnejše željo, kakor pomagati, nam ubogim zemljanom v raznovrstnih potrebah in britkostih naših. Najbolj skrbna pa je za naš v oni blagor; njeno največje hrepenenje je; pomagati grešnikom ter jim izprositi milosti spreobrnjenja. O, ko bi vam mogel pred oči postaviti vse one svetnike, ki se imajo mogočni Mafij inipriprošnji-zalivaliti za sy oje spreobrnjenje, vi(bi> »e čuditi 'njihovemu številu tu množici in potem bi spoznali s koliko pravico častimo ■in kličemo Marijo; peibaiiališče grešnikov. In če hočetje še večjih do-' kazov, čujte i?; ust; Marijinih samih besede, ki jih je goivorila svetemu Dominiku: "Vpelji sveti Kožni venec, po njom se bodo grešniki »pokorili, spokorniki izvelieali," rija sama je podala svetu prelepo molitev svetega Rožnega venca ter ga proglasila za najboljše sredstvo, po katerem se grešniki »pokorijo in izgubljeuo milost božjo zopet za-dobijo.
Mesec oktober je od svetega Očeta posebno posvečen tej najlepši kr ščanski molitvi. Da bomo torej ta Sii* tem raje slušali glas namestnika ■Kristusovega m tam pridneje molili »t. Kožni venec, preu^arimo veliko; aioo te Marijine molitve.
Spreobrnanje grešnik* je delo božje milosti; ali četudi da Gospod liog vsakemu za to potrebno milost,
je vendar zadobljenje daljnih milosti največ odvisno od molitve. "Prosite, — opominja božji Izveličar— in bodete prejeli." In če nam deli Bog največ milosti j po rokah Marijinih, kaj druzega sledi iz tega, kakor da ima . Marijina molitev — sveti Rožni venec prav posebno moč za pridobljenje milosti. Po tej molitvi si zagotovimo najsigurnejše priprošnjo Marijino in po njeni priprošnji spreobrnenje. Spreobrnenje grešnika pa ni izključno delo milosti, ampak zahteva tudi sodelovanje človekovo. Grešnik se mora od greha odvrniti, mora storjene greh« obžalovati in gojiti v svojem srcu trdno upanje na odpuščenje. Zdaj pa vzemite v roko molek ali Rožni venec in videli bodete, kako je prav posebno pripraven, olajšati človeku zahtevano sodelovanje z milostjo božjo. Če je vsaka molitev povzdigovanje duha k Bogu, tedaj tudi vsaka molitev odvrača srce človekovo od greha. Molitev sv. Rožnega venca pa dela to z izvanredno silo: V apostolski veri nam kaže sodnika, ki bo prišel sodit žive iu mrtve ter nas navdaja s svetim strahom pred sodbo božjo. Strah Gospodov pa je začetek modrosti. V očenašu vidimo hudobijo greha, ko molimo: "Reši nas vsega hudega." Je-li« mogoče, da bi kedo še ljubil greh, če ga spozna za edino pravo zlo? Pogubna zaslepljenost bi bila, ko bi si grešnik domneval na potu pregrehe najti
svojo srečo. Skrivnosti sv. Rožnega venca mu preženo to misel. Veseli del mu pove, da je človeško srce nemirno, dokler se ne odpočije v Bogu, dokler ne najde tistega, za kogar je bilo vstvarjeno. častitljivi del mu slika veselje nebeško tar mu daje nekako od daleč slutiti ono blaženost, katero je pripravil Go spod njega ljubečim. Izgubljenemu sinu enako govori grešnik samemu sebi: "Kako dobro se mi j« godilo v hiši očetovi, vstal bom in pojdem k njemu, da me vsprejme, četudi za zadnjega najemnika." Kako ostuden je greh, mu pove žalostui del svetega Rožnega venca, "kajti zaradi naših grehov je bil Jezus ranjen in raztepen zaradi naših hudobij" — tako mu govori vsaka skrivnost ža lostnega dela. Ali mu bo potem še težko spoznati: "Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe, bodi mi-lostljiv meni ubogemu grešniku?" Iti če si satan še toliko prizadene, da bi mu iztrgal iz srca upanje na odpuščenje in ga vrgel obupu v naročaj, sv. Rožni venec bo uničil tudi to nakano peklensko. Saj so ravno svete skrivnosti, katere premišljuje, najboljši dokaz božje lju bežni in usmiljenja do grešnikov, Zago ta vi j aj o ga, da zaradi grešnikov je prišel Sin božji na-svet, zaradi njih trpel in prelil svojo srčno kri zakadi njih si dal prebosti roke in noge. In še po svojem vnebohodu je obdržal znamenja svojih ran ter jih neprenehoma kaže svojemu ne beškemu Očetu, da je tako nas srednik in priprošnjik, dadobivamo milost božjo in s pomočjo milosti zasedemo stanovanja, katera nam je pripravil v hiši Očetovi. Zato nam jls poslal z nebes svetega Duha, da nas očiščuje grehov, posvečuje s p osvežuj ooo milostjo in krepčav boju zoper greh, dokler.ne končan^o teka življenja in prejmemo v nebesih krono večnega plačila.
Tako pripelje molitev sv. Rožnega venca grešnika do spreobrnenja in sprave z Bogom. Toda ne samo pri grešniku , ampak tudi pri pravičnem se kaže velika mo^te Marijino ino-litve. Vsakemu, ■ Kidi najpobožnej-šetnu veljajo namreč besede aposto-love: "Kdor stoji, naj gleda, da ne pade." če ima Rožni venec moč, pridobiti grešniku izgubljeno milost, kolikanj bolj bo pomogel pravičnemu, milost božjo ohraniti in v njej stanoviten ostati do konca. Vendar še iz nekega druzega vzroka je priporočati pobožnim in pravičnim rožnivensko molitev. Koliko jedandanes grešnikov, ki ne poznajo tega sredstva za pridobljenj« milosti, ali pa se ga nočejo poslužiti in so v največjej nevarnosti večnega pogubljenja! Glejte, vi jim lahko pomagate, ako molitev sv. Rožnega venca njim v prid obračate. Ali j* morda kraljica sv. Rožnega venca izročila svojemu služabniku Dominiku rožni veneo zato, da bi as njim svoji lastni duši sprosil milost spre-obrnenja? One, goreči častilec blažene Device ni potreboval spreobr-
nem j a, pač pa tisoči drugih ljudij, ki so zabredli v krivo vero ali se udali pregreham in hudobijam. Zaradi njih je Marija rekla; "Vpelji sv. Rožni venec, po njem se ,bodo grešniki spokorili, spokorniki izve-ličali." In kako lepo je oila poplačana pokorščina Dominikova! Koliko krivovercev je pripeljal nazaj V edinozveličalno cerkev, koliko trdovratnih grešnikov izpraobrnil!
Tudi zdaj se ne manjka grešnikov m«d nami. Zato vzemite, kakor sv. Dominik, Rožni venec v roke in videli bodete, da se tudi dandanes še spolnuje obljubapresvete Device: "Grešniki se bodo spokorili, spokorniki izveličalj." Marsikak grešnik, ki je že zdavnaj opustil molitev ali celo pozabil, ki je rožni venec, spomin od svoje matere, vrgel na stran — marsikateri tak grešnik je bil rešen za večno življenje s pomočjo rožni venske molitve, katero je molil zanj kak dober sorodnik njegov ali jo je morda kaka pobožna žena sploh Bogu darovala za spreobrnenje grešnikov! Sodnji dan bo mnesel dokazov za to; toda ne, skušnja jih prinaša že zdaj. Ne prišel bi do končaj ko bi vam hotel naštevati izgledov, kakor nam jih pripovedujejo verodostojne osebe ali jih čitamo v, življenju, svetnikov. Le «n izgled vam bom navedel, ki sem ga našel pred kratkim zapisa-uega v neki pobožni knjigi.
V bornej koči ob robu hriba je živela 70l«tna mamica in njen sin. Ta njen ljubljeni sin pa je naprav-ljal materi le žalost in britkost. Ni hotel ostati doma in s poštenim delom preživeti sebe in mater. Udal se je tatvini in tihotapstvu, po dnevu in po noči se je plazil po gorah' za svojim plenom. Vsi opomini materini, vse njene prošnje in solze so bile zastonj. Gal — tako je bilo sinu ime — je ostal trdovraten. Molil ni več, ne hodil v cerkev in k sv. zakramentom. Mati pa je v samotni svoji izbici vsaki dan prebirala jagode na Rožnem vencu še pozno v noč. Iskala je tolažbe in pomoči pri Mariji, tolažnici žalostnih, pribežališče grešnikov; neprenehoma je molila za milost svojemu sinu. Kar pride nekega dne vaški lovec k materi, ter jej naznani, da leži njen sin gori na vrhu gore s krogljo v prsih iu zlomljeno nogo. "Ta ne pride več živ v dolino", — s temi besedami je sklenil svoje poročilo in hotel oditi. Mati ga prosi v božjem imenu, naj skliče par mož v vasi in ■naj pred vsem drugim pokliče ma-šuika. "Sin tvoj noče nič slišati o spovedi" — odgovori lovec, — "le nobenega duhovnika sem gori", mi je rekel: To je po trlo mater, daje skoraj omedlela. Ko pride zopet k sebi,1 ponovi prošnjo. Lovec se je usmili in gre naznanit duhovniku. Na to pa pravi mati sama pri sebi "Pokoro hočem delati za svojega sina v njegovi smrtni uri, kolikor morem. Četudi me težko nosijo noge, vendar pojdem na goro k svojemu sinu." In napotila se je na goro, skozi gozd, čez kamenje ip skalovje. Kmalu ni krvavelo le ma terino srce, ampak krvaveli sta »udi njeni roki, ki jih je ranila s trnjem in ostrimi kamni. Starka jesopela-na ves glas in si brisala pot s krva večini: rokami. Moči So jo zapuščale bolj in bolj, a še pol ure je gori do vrha, do umirajočega sina Vendar materina ljubezen jo žene naprej, na tihem šepeče Marijino molitev, v rokah drži ■rožni , venec, jagode so rudeče od krvi, a'ona jit poljublja in pritiska ria ustnice "Bog sprejmi zanj to pokoro. Mati nebeška mu bo izprosila milosti ko vidi ta rožni venec, oblit z materino krvjo." Zdaj ugleda mašnika hite čega po strmi stezi z najsvetejšim zakramentom; to jej da novo moč in pogum. Hittoje se pomika naprej zrairom je bližje in bližje vrhu.. . In tam leži sin v bolečini in srdu. Kolne lovca, ki mu je aadal smrtno rano, kolne ves svet in Boga in mašnika, ki se zastonj prizadeva, da bi ga pripravil za večnost. Ža-losten sedi duhovnik na. skali, moli in opazuje s smrtjo se boreČega mladenča. Zdaj — kar naenkrat, se pomiri ranjenec. Nepremično zre nizdoli po stezi. Tam se plazi nekdo s težavo naprej. Ali sluti sin, kdo prihajk? Da, spoznal je glas svoj« dobre matere, ki kliče brit-kostno: "O Bog, vse za* mojejja Gala! Vsako kapljico potu! Vsako kapljo krvi! Vse rane ia bolečine
naj bodo v pokoro za njega! Bog bodi milostljiv mojemu sinu! Kraljica sv. Rožnega venca, prosi z?mj!" Med tem, ko je stara mati bliže prihajala in s svojimi solzami in svojo krvjo pečevje močila, se je zdelo sinu, da se vsak materin vzdih dvigne proti nebu in pade kot težek kamen na njegovo trdo, mrzlo srce. Zdaj stopi mati k njemu, ga pogleda s solznimi očmi in zastoče: "Moj -ubogi - Gal!" To je speklo sina v srce, solze se mu vlijejo iz oči in z besedami: "Moja - uboga - mati!" se oklene materinega vratu in toči solze pravega, odkritosrčnega k«sa-nja. Mati opazuje z zadovoljstvom premembo v njegovem notranjem, potem pa položi njegovo glavo na svoje ljubeče srce in mu začne pripovedovati o blaženih dneh njegove mladosti, o njegovi prvi spovedi in prvemsv. obhajilu in o tistih srečnih časih, ko je ob materini roki korakal v cerkev in sta skupaj molila Rožni venec. "Za tem pa, — je nadaljevala mati, — je pričel čas, ko moj Gal ni več molih .. Ta žalostni čas je zdaj minil, dobrotni Bog ga je prikrajšal. Zd.aj Gal zopet moli s
svojo materjo in prosi odpuščanja nebeškega Očeta." Sladko smehljanje jej je igralo na obrazu; ko je govorila t« besede in tudi sin — se je nasmehnil. Saj je bilo obema tako dobro pri srcu. —Zdaj ni imel mašnik nobenih težav več, Gal s« je skesano spovedal in prejel sv. zakramente za umirajoče. Po končanih molitvah s« je z zadnjimi svojimi silami dvignil kvišku in rekel okolu stoječim: "Moja mati me je rešila! Boga zahvalim za smrt, veliko slajša je, kakor življenje brez Boga." Potem je še enkrat podal roko materi, rekoč; "Mati, tvoj rožni venec je moja rešitev, tvoja pokora moje izveličanje. Bog ti povrni!" Še enkrat je prišlo ime materino čez njegova ustna, in bil je mrlič.
Kristjani! Ali nimate v svojem sorodstvu nikogar, ki bi bil podoben temij Galu? Mati, kako je s tvojimi otroci? Žena, kako je s tvojim možem? Sestra, kako je s tvojim bratom? O, ne bodite malomarni, če je duša katerih vaših v nevarnosti pogubljenja! Molite sv. Rožni venec, da se spokorijo in izveličajo. Kako veselj« za vas, če vas bo katera po vaši molitvi rešena duša pozdravila v večnosti z besedami: Tvoj Rožni venec je bila moja rešitev!"
Velika, prečudna je moč svetega Rožnega venca, če si vklenjen v spone greha, moli ga pobožno in Marija, pribežališče grešnikov bo profila za te, ti izprosila milost spo-korjenja in te spravila z Jezusom; tvojim sodnikom. Če si brez greha, ali vsaj brez smrtnega greha, časti goreče kraljioo sv. Rožnega venca s to njej najbolj priljubljeno molitvijo in Marija, mati milosti bo razprostrla na-te svoj'materni plašč, da boš ,ystrajal v stanovitnosti do svojega zadnjega izdihijeja; svete skrivnosti Rožnega venca bodo vodile vse tvoje dejanje in nehanje k časti, božji in tvojemu zvoličanju, te bodo spodbujale k posnemanju najlepših izgledov Jezusa in Marije in ti zagotovile rajsko slavo na vseh vekov veke;
Ko je govOril Wm. McKinley te zlate besede, tedaj gotovo ni nihče niti od daleč mislil, da bode prav ta mož padel še kedaj kot Žrtev za prostost in red in da ga bo ugonobila anarhija. No, McKinleya ni več, resnica pa, ki jo je govoril, je še vedno ostala, resnica namreč,dasta domovinska ljubezen in anarhija dva nezdružljiva pojma. Anarhija in domovinska ljubezen! Po anarhističnem nauku je prav tako malo potreba domovine, kakor Boga ali pa družabnega reda sploh. Ves sedanji zistem črti anarhizem iz vse svoje moči in tako tudi posamezni anarhist. Kakor nima anarhist vere, tako tmdi nima narodnosti in domovine. Zato se nam zdi skrajnje krivično, če se radi Czolgoszevega zločina zaničuje Poljake ali pa radi Caseria in Luchenija Italijane, ali radi kakega nihilista vse Ruse. Anarhisti in nihilisti so se s tem, da so postali »poznavalci modeme zmot«, odpovedali veri, domovini, jeziku materinemu in sploh imenu človek. Anarhist, bodisi iz kateregakoli naroda, je nesrečno, izgubljeno človeče, ki tava okrog brezna, dokler se ne zvrne vanj. NitiCaserio, nitiLucheni nista bila Italijana, Czolgosz ni bil Poljak, Ravachol ni bil Francbzin Solovjev ni bil Rus. Najboljša priča zato nam je pokojni predsednik sam, ki je dejal: "Anarhija beži pred ljubeznijo do domovine!" Če zaobrnemo stavek: "Ljubezen do domovine zgine z anarhijo", potem so prepričamo, da izgine tudi pravica katerega izmed anarhistov nazivati po njegovem rojstvu.
Mohamedanci štejejo svOja leta po luninih spremenih.
V vasi G r an i te., Okla. našli močan vrelec petroleja.
so
Vhawajskem vodovju so našli mnogo vrst rib, katere so bilo doslej še neznane učenjakom.
V državi Vermont smejo zločinca, ki je obsojen na smrt, j»" stificirati se le dve leti po obsodba
Iz Petrograda poročajo, je iznašel ruski zdravnik dr. Volik'J aparat, skojega pomočjo bodo lahko gluhi popolnoma razločno slišali.
Angleški kralj Edvard ima raka v grlu. Njegova sestr»> nemška cesarica Friderika in nje" soprog sta tudi umrla vsled te bolezni.
Severonemški Lloyd j^ otvoril direktno zvezo na Havana-Spočetka bodo vozili parniki vsake štiri tedne, pozneje pa vsake štir'" najst dni j.
Vzadnjem desetletju m1' nulega stoletja je prebilo organi*1' rano delavstvo na Nemškem 402J štrajkov, pri katerih je porabil® 14,338,788 mark.
Letošnjo jesen bo v Združenih državah sedem državnih vol'" tev in sicer v Massachusetts, Jersey, Pennsylvania, Virginia, M4' ryland, Ohio, Iowa.
McKinley o anarhiji.
Pokojni predsednik Wm. McKinley se je nekoč v nekem javnem govoru tudi dotaknil anarhije in to še tedaj, ko je bil governor v državi Ohio. Ob tej priliki se je udeležil blagoslovljen j a novega vojaškega in mornarskega doma v Clevelandii. Ko je po končani slavnosti defilo-vala šolska mladina vihteča belo-rudeče-višnjevo zvezdnato zastavo in prepevajoča domoljubne pesmi, je dejal pokojni predsednik, tedanji governer McKinley: "Z ljubeznijo do domovine v naših srcih in z našo zastavo v rokah se nam ni bati anarhije. Anarhija beži pred ljubeznijo do domovine. Mir in red, varnost in svoboda so varne, dokler je kaj ljubezni do domovine v srcu naS«ga ljudstva. Prostost, ki jo imamo, da si sami delamo postave, nam nalaga dolžnost, da jih tudi izvršujemo, in spoštujemo in <*a prisilimo tudi druge do istega. Svoboda, dragi sadržavljani, je odgovornost in odgovornost je dolžnosfi; naša dolžnost pa je, da ohrstnimo našo izvanredno svobodo, ki jo imamo po postavi za postavo.
Izseljevanje Amerikan-cev.
V primernih in neprimernih dobah se oglašajo pri nas ljudje, ki vedo siino mnogo o nevarnostih ev-. ropskih naseljencev, katerim je treba zapreti vrata. Pri nas ve namreč vsak otrok, da se seli v Združene države leto za letom na tisoče novih prebivalcev, a da se tudi amerikanski državljani selijo drugam, o tem ne vedo pri nas niti ljudje, ki se pečajo že celo življenje z javnostjo. Saj je nedavno napil na slavnostnem banketu v New Yorku eden izmed tistih milijonarjev "Ameriki, kot deželi, iz katere se ne selijo! prebivalci."
Istina je seveda, kakor običajno ob takih prilikah, malo drugačna. Znano je da je dobiti Atnerikanca povsod na celem božjem svetu, če so namreč ugodna tla, da si pridobi na lahek način in hitro mnogo premoženja. Mnogo državljanov Združenih držav je v Kanadi in Meksiki, Lepi gozdi britike Kolumbije in njeni bogati rudniki so zvabili tja več stanovalcev svobodne republike, kakdr pa z Škotskega in Angleškega. V Meksiki ni samo kapital iz Združenih držav vzgradil tamoš-nje železnice, 'marveč so jih zgradili tudi naši inženirji in upravljajo jih naši uradniki.
Ko so se začeli nemiri v južni Afriki, tedaj je. svet šele izvedel koliko je tam, amerikanskih, inženirjev, tehnikov in trgovcev.
Zapadno - avstralske pokrajine., kjer se nahaja v velikih množinah zlato, so se razvile in prebudile sto-prav takrat, ko je došla tja ameri-kanska podjetnost in eneržija s svojim kapitalom.
Južnoameriške republike preživljajo na tisoče državljanov Združenih držav. V Argentini j i in Peru so vsa javna prometna sredstva v rokah Amerikancev. Chile se ima zahvaliti za železnico Združenim državam.
Ob izbruhu špansko-amerikanske vojne se je stoprav zaznalo, da so imeli in obdelovali najlepše in največje plantaže državljani Združenih držav. Velika pob«stva naših dr žavljanov so dala največ povoda za aneksijo havajskih otokov ■ Isto s« je godilo pred polstolatjem z Texa-aem in Calif ornij o in pra v zadi obilne naselitve državljanov iz Združenih držav sta te dve pristopili v unijo
lz vsega tega sledi, da amerikan-sko izseljevanje ni brez pomena, zlasti še zato ne, ker gre vedno kapital naprej. Ako pa nekaterizagriz nenoi tako rujejo zoper naseljence, ne pomislijo navadno, da bi jih jako neljubo zadelo, če bi vrnile drug« držav« silo za ognjilo.
Najlepše in najdraŽj6 trobilo, ki se je kdaj izdelalo o* svetu, je bil rog ruskega cara, ki jfl veljal $10,000. Izdelan je bil iz srebra in okrašen z dragimi kamen1' Izdelala ga je neka angleška tvrdk«-
V kaznilnico v An bur »i
kjer čaka svoje smrti morilec Czolgosz, je došlo zadnje dni mnog" prošenj. Eni prosijo vstopa za justifilcacije, drugi fotografije nio-rilca, tretji obleke, zdravniki P9 celo njegove možgane.
Znamenito Car negi0' jevo tovarno za oklopno jeklo* Homestaed pri Pittsburgu bodo * kratkem razširili. Nove pripr»v® bodo veljale nad tri milijone dolarJ jev. V dosedanjih prostorih nam^ ne morejo v določenem času izdela" ogromnega naročila domače vlad«-
Prusaško divjanje zop®r Slovane. V berolinskem predmestji Kalkberge-Andersdorf stanuje v« sto poljskih rudarjev. Duhovno p* stirstvo vodi Poljak Brysch. VoJ stvo erarnih rudokopov mu je 2nanilo, da se mu ustavi letni p»r spevek 000 mark, ako bo rudarje"1 pridigoval v poljskem jeziku.

0'
Pred nekaj dnevi je sp1 ročil "Brooklyn Eagle", da je zna*1" anarhistinja Ema Goldman v t®01" zvezi z ruskim generalnim konz«'9, tom v New Yorku. Tudi še nekater' drugi listi so izrazili svojo sumoj0' da je bržčas Goldmann pla?a"J tajna policistinja ruske vlade. doslej še ni prav nič odgovorila ta očitanja.
Zoper starega oč«ta &0, rilca C?olgosza so začeli nekatef!
pravo gonjo' in stari mož ne do^1
nikakega zaslužka več. Neka*^' prevdarni listi pa kličejo nerazso nim preganjalcem starega moža ledogodbico v spomin. "Passana" je napadel leta 1878 italijanski' kralja Humberta in ga ranil. činca so potem kaznovali z dosmft,lJ<'j ječo. Ob neki priliki je obi«!** kralj Humbert rojstno vasi Pa9'* nanteja in se je tega tudi spom®1^'. Župana je namreč vnrašal: "AU 0 torojstnikraj mojega napado vale®
— "Da, veličanstvo!" — je
voril župan--"In ali še kdo lT'°x<>)
sorodnikov živi." "Mati, —- — P je nihče izm«d nas ne pogleda"* se je izgovarjal v zadregi žuP3|' "Tako, mi je,jako žal, tega ubor žena ni zaslužila, bom poskrbeli g, se to poslej več no zgodi." V®1 bili osramoteni in kralj jo držal svoje besed«.

AišftiiuNšKi SLOvbnfcC. 5čt. tf, ,i§di.
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
*Vdaednik: Antok Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. podpredsednik: John R. Sterbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich Tajnik: Mihael Vabdjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. JJbgajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St." 801--805, Joliet, 111. "uhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 80« East B. St., Pueblo, Colo. }Jad7A f M. J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont, niti I Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. ' 1 Jos. Cuius, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo.
•	( jotin Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, III odhn. 11	Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111.
( Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. <f>ra ■ ( Mihael Skkbe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. odbn \ JoHN Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, III.
I Mat. Pruanovič, Box 375, Virginia, Minn.
•	( Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111.
odhn	štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, III.
John Grdina, 1751 St. CUir St., Cleveland, O.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika {M. Vardjan- a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna druStva na jeaflOtlflega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) m po ®ikomer drugem.
Pristopili 80:
^fuStvu sv Jožefa 43 Aaaoonda, Mont. Nikolaj Stefanac 3205 roj /58, »prejet sept '01	Društvo šteje 73 soprog,
društvu'sv. Jožefa 16 Virginia, Minn. Franc Strukel 3208 roj '75, sprejet 2.
okt <01	Društvo šteje 126 udov.
društvu sv Alojzija 42 Steelton, Pa. Martin YerviSfiar 3207 roj '81, Matija Ko-» , «»var 3268 roj '59, Marko Večkovič 3269 roj 58. spr. 3. okt.	D. s. 69 u.
Wtvusv. Štefana I Chicago, III. Anton Ulčar 3270 roj '75, n>. 3. okt D. 5.78u
*	društvu sv. Jožefa 2 Joliet, IU. Franc Kostelic 3271 roj 82, Janez Pucihar 3272
roj 83, Janez Kadunc 3273 roj 83, Marko Klemeni 3274 roj 81, Franc Košak Š 3275 roj 81 Alojz Strubel 3376 roj 79, Janez Briški 3277 roj 79 Ant. Zupančič 3278 roj 77, Anton Duša 3279 roj 77, Anton Marentič 3880 roj 75 sprejeti b- 7- okt 01	Društvo šteje 203 udov.
MfuŠtvu sv.'Janeza Krstnika 14 Butte, Mont Nikolaj Spehar 3281 roj 70, sprejet 4. 0kt 01 .	Društvo šteje 76 udov.
Suspeadorani ud zopet sprejet:
11 <Mtvu sv. Jan. Krst. 14 Butte, Montjtefan Štefani« 1019 3. okt. D, š. 77u.
Prestopili so:
** čustva sv. Janeza Krst; 20 Iroirwood, Mich, k .društvu sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Martin Filak 1228 7. okt. 01.	L društvo šteje 204 udov, II. 38 udov.
Suspen&ovani:
aruštva sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, M. Martia Oven 2447, 5. okt. '01. lOOu.
Odstopili so:
04 društva sv. Janeza Krst. 14 Butte, Mont. Kozina Butkovi« 1015 3. okt. D. š. 76u.
Izločeni so:
JS društva sv. Štefana 1 Chicago, 111. Jos. Broži« 29 7. okt. '01.	D š 77 u.
^ društva sv. Petra 30 Red Jacket, Mich Franc Stanisa 1075 7. okt. D. š. 127 u.
Pristopila soproga:
^ društvu sv Alojzija 42 Steelton, Pa. Barbara Kočevar roj 1580 rojena 1800 spre-lr jeta 3 okt 1901.	v	Društvo šteje 28 soprog.
*	društvu sv Štefana 1 Chioago, 111. Cecilija Zivic 1581 roj '81, sprejeta 0. oktobra k 1901 '	Društvo šteje 41 soprog.
društvu V sv.. Florijana 44 So. Chicago, IU. Ana Hončar 1582 roj '84, Frančiška Jur'<evič 1583 roj '81, Ana Pezdinc 1584 roj '76, Margareta Medoš 1585 roj 1873, Marij* Petric 1580 roj '72, sprejeti 4. okt. '01.	D. š. 36 spg.
Suspendovana soproga zopet sprejeta:
^ društvu sv. Janeza Krst. 14 Butte, Mont. Marija Stefanac 719 3. okt. D. š. 61 s.
Odstopila soproga:
& ^uštva sv. .Jožefa 3 Joliet, 111. Ana Marenti« 101 7 okt	D. š. 114 spg.
društva sv. Janeza Krst. 14 Butte, Mont. Katarina Butkovi« 3. okt. 60 spg.
Izločena soproga:
toužtva sv. Štefana 1 Chicago, III. Margareta Broži« 21 7. okt. 1901.
MIHAEL WARDJAN, I. Tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., JOLIET, ILLINOIS.
Stavka je končana.
Iz delavskih krogov.
1 L ^ h i Ca go, 111., ,7- oktobra. — ,, a8° Federation of iAbor je *Wila po dveurni.debati, da je iz Sanieacije izključena vsakoršna ^tika in da se ima delavska zveza r'8ati edino-le za:"koristi'delavskih j.rSanizacij. Ta predlog je bil 'staven že večkrat poprej, ali vselej se V5 Slasovauje zavleklo iz opravilih in neopravičenih vzrokov.
^^oungs t own, 0„, 7. oktobra. •Uvska zveza za državo Ohio je .'Prejela sklep, s katerim se izraža *o ostro prati temu, da bi nastavile nekatere tovarne mlade dečke Pa da ee izreče graja onim sod-•j6 0n>> ki so ob času strajkov vse-
J Nasprotni delavcem, b •
, 111 g b u r g , Pa., 7. oktobra. ^alnik Amalgamated Association i Poslal podporo vsem, ki še štraj j v New Yorku. Na teden jim Pla*a do $5,000.
delavski list "The Unionist" se pr®	številki jako nedostojno
^•gfeŠil. Svetuj« namreč kongresu, aaj sklene zakon, po katerem bo
prepovedano sploh vsako naseljevanje v Zdiužene države tujezemskim delavcem. Ta svoj nasveti utemeljuje z bojazmijo, da utegne vsled zadnje krize vNemčiji več tisoč tamošnjih delavcev poskusiti svojo srečo Ameriki.	•
C h i ca go, 111., 7. oktobra. Štrajk razpenjalcev telefonske žice postaja silno občuten. Nekatera predmestja so brez zveze z mestom, Kompanija je bila raztrosila vest, da so štrajkarji porezali žice, a ti so slovesno protestirali in izjavili, da je kompanija zato raznesla to vest, da bi izgubili štrajkujoči razpenjači žic simpatije občinstva. ► ,
Milwaukee, 8. oktobra. Typographical Union št. 23. je sklenila protestovati proti temu, da bi se v delavski organizaciji razširjal socijalizem, kakor se to doslej do gaja. Sooijalističuo in anarhistično časopisje se silno jezi iu psuje one člane % mračnjaki in narodnjaki.
Predsednik Shaffer je bil ▼ Bay View, kjer s« j« posvetoval z onimi delavci, ki še drže nanj. Bilo jih j« kakih štirideset. Takoj po posvetovanju se je odpeljal nazaj v Pittsburg.
Veliki strijk voznikov v San Francisou, ki se je začel 21. julija in ki se j« bil tekom časa tako vsestransko razširil, je sedaj' končan. Poleg voznikov so bile izostale od dela tudi razne druge organizacije iz simpatije", prišlo je do prelivanja krvi, do pobojev, delavci so izgubili na zaslužku nad pol milijona dolarjev, a vendar se je štrajk nehal, ne da bi delavci zmagali, marveč, ravno nasprotno, propadli so z vsemi svojimi zahtevami. To je v zadnjem času že drug tak žalosten slučaj.
Tudi ta zadnji poraz je potrdil že tolikokrat preskušani nauk, da so štrajki orožje delavstva, katerega naj se organizacije poslužujejo le v skrajni sili, to je v silobranu. Popolnoma zagrešeno pa je takoj za vsako malenkost poprijeti zaobram-beno orožje, kajti v takih slučajih rani navadno branilec samega sebe.
Tako se je godilo pri štrajku "Amalgamated Association", tako se je zgodilo $udi pri štrajku voznikov in iz simpatije štrajkujočih organizacij v San Franciscu. Znano je, zakaj so obe dve orga lizaciji pozvali svoje člane na stavko. Nihče jim ni zmanjševal in utrgaval plače, nihče jim ni podaljševal delavskega časa, tudi nobenemu posamezniku se ni zgodila krivica. In vendar so šli oboji na stavko.
V obeh zadnjih, za delavca toli nesrečno končanih slučajih so organizacije prekoračile svoj delokrog. Doslej smo smatrali vsako unijo kot braniteljico delavskih koristi, kot zagovornico v potrebah. Sedaj pa se je izkazalo, da to ni edini namen. V zadnjih dveh slučajih se organizaciji nista branili, marveč sta napadali. Ni se šlo za plačo, ne za delavski čas, marveč organizacije so hotele prisiliti gospodarje in delodajalce, da ne smejo dajati poslej več zaslužka neorganiziranim delavcem, kakor bi ti ne bili ljudje. Hoteli so na ta način prisiliti, da bi vstopili vsi delavci v organizacijo, tudi taki, ki imajo tehtne vzroke in jim je celo nemogoče to storiti. Kratko povedano: v zadnjih dveh slučajih se delavci niso borili z svojimi delodajalci, marveč z delavci, z svojimi tovariši, katere so hoteli prisiliti, da bi bili primorani pristopiti v organizacijo. To pa je usodna napaka.
Druga velika napaka je bila tudi to, kakor smo Že zadnjič povdarjali, da sta se oba štrajka uprizorila preveč na komando, od zgoraj doli in ne kakor je drugače, od spedaj gori, iz potrebe in prepričanja. Kako je m«#oo doseči kak vspeh, če so ljudje sami proti štrajku, če sami organizirani delavci ne vedo zakaj se gre.,
Iz vsega tega sledi, da je vodstvo delavskih organizacij navadno vselej v jako nesposobnih rokah. Navadno se usilijo na ta mesta nesposobni kričači, lahkomišljeni prena-petneži, ki silno radi igrajo prvo vlogo, a nimajo navadno za tako resno in odgovornosti polno mesto prav nikakih zmožnosti. In potem se dogajajo slučaji, da podpihujejo taki ljudje najnižje strasti in ščujejo delavca na delodajalca in nete nepotrebno sovraštvo. Brez vsakega naj. manjšega vzroka uprizore štrajk, ki navadno — pogori, v resnih potre bah pa se potem izkaže organizacija kot nezmožno za svojo težavno nalogo. P™« torej 15 nesposobnimi ljudmi iz delavskega vodstva.
Socijalna vprašanja.
Bodoči zlati vek!
Zadnjič smo na kratko začrtali, kako se je šopirila Bebelnova domi šljija o bodočem zlatom veku. Na isti način pase svojo domišljavost tudi J. Stern in drugi vodniki soci jalistične blodnje. Razume se, da mi pri mojih člankih De služi za merilo to, kar sanja o socijalizmu in anarhizmu vedno pijana in v stoji pijanosti "vednostmi in slovstvena" chioaška anarhistična plahta, ki si neki celo domišljuje, da je pisana v slovenskem jeziku. pa pustimo ji vsaj to veselje! Vidiš torej, dragi
čitatelj, oe hoče človek vedeti, ka uči socijalizem in kako dalfcČ je za bredel, mora povzeti nauke njegove od glavarjev socijalizma, ne od po uličnega chicaškega mrčesa kate
rega bi se otresel vsak pristan soci-jalist. Prva glava socijalizma pa je Marx. Drugi imenitnejsi'znaustveni' socijalistiSo Engels, Kantsky, Aner, Singer, Schoenlank, v. Vollmar, Bebel, Liebknecht, (Werner, Wild-berger), Bernstein, Mariug, (Rod-bertus, Lasalle), v. Hertz, Koehler, Geiser, Weilgert. Socijaliste drugih narodov tu ne bom našteval.
Socijalistični vodje dobro vedo, da so ravno njih zlate obljube njihova Ahilova peta, to se pravi, najbolj občutni in ranljivi del njihovih naukov. Zato je zarohnel Liebknecht zop»£ katoliškega poslanca dr. Bachoma 7. febr. 1893 v nemškem državnem zboru; "Vprašanje o bodoči državi je vprašanje, na katero odgovarja samo norec.. . Kar se tiče bodoče države (socijolistične namreč), je to stvar domišljije.. . Bodoča država je v gotovem oziru ideal (namen); toda veda ni imela nikdar nič ž njim opraviti. Naša stranka.. ni nikdar vzela v svoj program utopijo bodoče države..., nikdar ni naša stranka nič pripovedovala delavcem o bodoči državi, nikdar, ra-zun kot o utopiji." Hujše sodbe bi bil Liebknech ne mogel izreči nad svojo socijalno demokratično stranko. "Če so norci tisti, ki odgovarjajo na vprašanje o bodoči državi, in so socijalni demokrati ter Liebknecht sami že odgovorili na vprašanje o bodoči državi, h kateri vrsti ljudij pa spadajo potem on in njegovi sodrugi?" Jaz bi rekel, da je samo Tomanova druhal na nižji stopinji človeštva! V oficijelnem programu socijalistične nemške stranke stoji res malo o zlatem veku, zato so pa toliko bolj slikali že desetletja zlati vek voditelji stranke in Liebknecht sam (n. pr. v spisu "Was die Socialdemokraten sind uud was si wollen").
Bistvo bodoče države brez okraskov, namečkov in domišljije je komunizem, to se pravi skupnost imetja, lasti in produkcije (izdelovanj a) in pa skupna delitev pridelkov in izdelkov. Kako naj se doseže ta ideal? Marx in Engels sta dolgo učila, da bo za to treba sile, prevrata. Mnogim socijalistom se zdi ta pot neizogibna in krajša. Drugi pa hočejo doseči svoj namen s pomočjo volitev in drugih postavnih pripomočkov. Delavci, proletarci si torej morajo osvojiti politično oblast. Žalibog so delavci (industrijski delavci, katere si pač mislijo socijalisti) vendar manjšina prebivalstva še povsod, na Nemškem n. pr. jih je samo 7 milijonov (skupno s tako zvanimi Hausindustrielleu' izmed 19 milijonov ljudij, ki-oprav-ljajo kako delo (Selbsttliaetige). Številk sicer nimam pri roki za Ameriko, dvomim pa opravičeno zelo, da bi bilo število delavcev v tvornicah in pri obrti v Ameriki večje nego število vseh drugih delavcev! Torej že zaradi števila ne bo $lo tako lahko, razun morebiti zairatek čas, če bi peščica ljudij strahovala celi narod kot se je go* dilo v francozki revoluciji. Zato še marsikako noč lahko spimo brez strahu pred Tomanom in drugimi
krvavimi glavami!
Za danes naj samo navedem kratko misli socijalnega politika Schmol-lerja. Pisal je o,n vlani za Nemčijo v svoji knjigi "Orundriss der allge-meinen Volkswirthschaftslehre", I. 252: "Kaj bi bilo treba, če se uresniči socijalifltičen ideal: vzgojeva-lišča za,15 ali 16 milijonov otrok in mladine, ki dandanes še skoraj vsi stanu jej p pri roditeljih; to bi napravilo na milijarde stroškov, treba bi bilo pomnožiti učiteljske moči desetkrat in še več, odpadel bi du-ševno-nravni medsebojni upliv 8ta_ rišev in otrok. Treba bi bilo plače, vati 17,6 milijonov dosedaj obrtno delavnih ljudij, zraven pa drugače skrbeti za 10 milijonov obrtno ne-delavnih, katere bi morali spraviti v hotele, ali v bolnice in hiralnice, v kolikor bi obrtno nedelavni ljudje ne živeli kot uradniki trajno v vzgo-jevališčih ali drugih fcavodih. Od praviti bi se morala grozna svota dandanes neplačanega dela v družini in drugje, dela, ki ga sedaj za igračo opravljajo ljudje, kateri se ljubijo; vse delo bi se moralo plačati, vknji-žiti in opravljati za ptujce. Za nekaj odstotkov bolnikov je dandanes boljše, če gredo v kak zavod; ta večino pa je bolj haenivo in ceno, če so doma oakrbljeni; tudi nravstveno je boljše. Stroški ▼ javnih zavodih
bi bili deloma manjši, toda mnogoteri še višji kot v družini; bilo bi več razdorov, več prepirov, velik del prostosti bil bi uničen, treba bi bilo strakovanja (discipline), proti kateremu je sedanje igrača; varčnost bi bila mnogo manjša; saj bi vsakdo gospodaril iz skupne blagajne ..
O optimističnem upu socijalistov, je taka organizacija cenejša in boljša, da več donaša, se mora upravičeno dvomiti.
Kaj dela delo v družini ceno in dobro? Ker se vrši iz ljubezni za moža in otroka, za sebe, ker se ne plača in ne vknjiži, ker se pri njem ne računa. In kar so dozdaj delali milijoni ljudij za sebe in svojce, to naj se »premeni v najeto delo za ptujce! Skrb matere aa bolnega otroka ne nadomesti nobena bolnica. Le mali del tega, kar izvršujejo milijoni sedaj doma, se da izvesti na debelo s pomočjo strojev; to so tisočera mala dela, skrbi in opravilca za otroke in sorodnike, ki so slabši in dražji v tisti meri, ki se oddajajo plačanim ptujcem". Ne pravi torej zastonj nemški narod: Gesamt Gut, verdammt Gut (Skupna last, pro-kleta last). Ne berem zastonj v neki znanstveni reviji; "Učenjaška mena-žerijaz veliko skupno rejo na državne stroške je pač preveč naivna, da bi se za re» ž njo pečali."
Znano je, da se jeden najbolj vpoštevanih socijalistov Eduard Bernstein v mnogih ozirih ne strinja z Marxizmom. In ravno v tej zvezi tudi trdi: "Vprašalo se bo, če se z mojo razpravo ne bode odložilo uresničenje socijalizma na dan sv. Nikolinebode.. . ali če se s tem ne odloži vsaj za mnogo, mnogo rodov. Ce razumimo z besedo socijalistična država popolni komunizem (skupnost), potem nimam pomisleka, da je bodoči vek še v precej veliki daljavi"....
Da, socijalizem sledi lučim blo-divkam, socijalizem se pogreza v močvirje.
Skoda, da ni mostu med sanjami in resnico! piavi Cathrein.
Zato bodo chicaški slovenski anarhisti in socijalisti še dolgo strigli svoje bradavičaste vesti, p redno se izgubi slovenski svet v njihovi nesnažni gnojnici zasvobodo, bratstvo in enakost. Le prepogosto se uresničuje moje dokazovanje zoper napačno enakost vseh ljudij. Če smo namreč vsi enaki, smo vsi ali vele-urni, ali normalni ljudje ali pa norci. Zadnja kategorija je še p.edobra za naše anarhiste.
Krokar je zapazil, da sedi orel celih trideset dnij na svojih jajcih. In od todi pride brez dvoma, pravi krokar, da postanejo orlovi mladiči tako bistrovidni in močni. Dobro! Tudi jaz bodem to storil.
Od tedaj pa sedi krokar res celih trideset ilnij na svojih jajcili; in vendar ni še izlegel nič druzega kot revne krokarje.
Cleveland; Ohio.	F. L. K.
Mori lit i napad
izdelovalec tega resnično jediiio zdravilnega vina v Ameriki je Joff. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. Vsakdo si tu lahko ogletfa-na stotine pohvalnih pisem. Ta. ix-delek, hladilno, dobrodisečo pijačo je dobiti v vseh lekarnah, a vprašati je treba za le pristno, jamčeno, gotovo zdravilno Trinerjevo vino, katero pomaga vsakomur v nevarnih boleznih.
Pošten kritik.
Znano je da moramo vsako opero slišati večkrat zapored, ako hočemo opažati vse glasbene krasote posameznih oddelkov in da ga ni strokovnjaka, ki bi bil v stanu vse slišati in presoditi pri eni sami protista vi.
Ko jeznamaniti glasbenik Schlicht poslušal prvič Beethovnovo opero "Fidelio",ni bil pravnic zadovoljen z njo in po predstavi se je na kratko izrazil: "Beethoven je osel."
Ta sodba je bila zelo uničevalna. Vendar pa je navzlic prvim slabim utisom zahajal Schlicht še k nadalj-nim predstavam te opere in vsakokrat je opazil kako novo krasoto, kak doslej nepoznan glasben biser. Počasi ja »poznal svojo prenagljenost. Žal mu je bilo. In zato je prišel čez nekaj večerov zopet v oni krog, kjer se je bil |o Beethovnu tako slabo izrazil.
"Oprostitte gospodje, — pravi, — "zadnjič sem sa bil zmotil v osebi, ko sem dejal, daje Beethoven osel. On ni, pač pa sem jaz!"
Zakaj rak hodi vzadetiskl,
Sveti Anton Puščavnik je živel mnogo, mnogo let v puščavi tor se tam pripravljal na smrt. Hrano so mu donašale živali, dobro vedoč da njim blagi mož na stori nič ža-lega.
Ko je umrl, prišle so vse živali k svetniku, hoteč ga pokopati. Sicer prekanjena goljufiva lisica kopala složno z jazbecem grob; orel ter sokol čuvala sta truplo a druge ptice pripravljale so iz svojega perja mehko ležišče.
Hoteli so mu napraviti tudi mrtvaški prt, in tkalci so suknjo tudi že stkali; a niso imeli Škarij, da bi ga prikrojili.
Šli so torej po raka, češ on je jedini, ki ima škarje, on torej naj prikroji prt. A rak, lenuh kakor jo, seje izgovarjal, češ, da nima na, brušenih škarij. Ko so ga živali hotele vleči s silo seboj, zlezel jo vzadenski v luknjo, da bi se mogel braniti s škarjami.
Živali so sicer raka pustile na miru ter so , ptice s svojimi ostrimi kljuni prikrojile mrtvaški prt, a ra-e. ka je Bog kaznoval, da mora vedno kobacati vzadenski.
na odlično osebo razburi takoj celo take skupine ljudi, ki so bile do tedaj popolnoma brezbrižne za javne dogodke. A kaj mjilo izmed njih Se spomni na to, da so sami neprenehoma izpostavljeni morilnim napadom uničujočih tvarjn, katere ne delujejo kakor samokres ali bodalo, ampak prizadevajo bolj sigurno svoje žgOČe rane, mnogokratsmrtno-nevarne. Te rane so bolezni pridobljene vsled slabega vremena, posebno mrzlega, nadalje od slabega •inka neprebavljive hrane, preteg-nenja pri delu, posebno pa pri ne-nravnem življenju, v katerem slučaju trpe najbolj organi prebavljav-nega sistema, kateri so najbolj podležui napadom. —- Z jesenskim časom že pride kritična sezona teh obilih napadov na človeško zdravje, proti katerim se vsakdo lahko za-brani s tem, da uporablja poživlja joča sredstva. Ko« jednega najbolj jih te vrste lahko priporočimo vsem bralcem Trinerjevo grenko zdravilno vino (Triner Elixir of Bitter Wine), katero se ja že mnogo let izvrstno obneslo in je kot zdravilo priporočeno od izkušenih zdravnikov. Čisti in krepi črevesje, urejuje prebavljenje In odpravo blata, pe-množi dobro iu posvežikriteruduši nevarne bolezni, katerim smo ob tem času v»i izpostavljeni. Jedini
Lisjak in zajec.
Lisjak jo postal star in tako slab da si ni mogel več iskati živeža. Sklenil je torej zadovoljiti se z vsako hrano, tudi s travo. Ravno je prišel mlad zaje blizu, in lisjak mu je rekel: "Usmili se me zajček, ter prinesi rni malo trave, da se nasitim."
A zajček mu odgovori: "Bi ti že-prinesel trave, a s travo vred po-hrustal bi tudi mene", ter je odšel.
Goljufu nihče ne verjame, če tudi resnido govori.
$13 V Buffalo k panameri&k! razstavi iti tia/,aj $13. '
po Nickel Pšate železnica vsaki
dan. veljavno 15; dni za 20 dni listki
po $10. _ za tja in nazaj ob torkih, četrtkih in sobotah, zadnji samo za. v navadnih vozeh. Postrežba vso pot do New Yorka in Boston po najnižjih cenah. Za podrobnosti in bro-šurioo razstavnih poslopjih in prostorih, obrni se do John Y. Calabaa
glavnega zastopnika 111 Adam St..
Chicago.
Dolgo časa sem trpel na nt,rast nem kaši ju. Rabil sera razna zdravila, a. rešenja nisem dobil. Potem sem poskušal Severov balzam za pljuča in ko sem ga porabil steklenico, premagana je bila stisnjenost mojih, prs in kašel je ponehal. Sedaj je rabim vedno v rodbini in je priporočam kjer morem. Fr. Kriz, 482« H. Elisabeth St., Chioago, 111. Sam«, 26 in 50c.
...........[-|j|||iiiiiiiiifij| nilu.....Iijiij......................................................................................r,i1 .....inMMgmb............
Sattio eno cvetko.
Bajka, spisal Rudolf Vrabci.
I "■'■;'!	|
—'"J"^——.....■■.....!...■ . . .............»n>..............in..——......*
Ciril, »laven lovec, j« odšel »svojimi tovariši na lov. Ko pridejo na planine, se poizgube in Ciril ostane sam. Že zjutraj »o se domenili, da s« snidejo zvečer pred planinsko kočo in odtod odidejo skupno domov.
Ko je imel Ciril v torbi že nekaj divjačine, zasledi divje koze.
Vsakdo pač ve, da je lov na te živali najtežavnejši, smelo imenujemo lovca, ki je ustrelil že več divjih koza, najboljšega.
Dolgo je sledil Ciril skočne živali, a še mu ni prišla nobena pod strel. Šele proti večeru, ko so se zbrali lovoi že pred kočo, je podrla Cirilova svinčenka plaho žival. Med Cirilom in tovariši pa je bila tolika daljava, da se ni čul strel do koče.
Ker Cirila ni bilo tako dolgo in je mrak že legal na zemljo, odidejo lovci domov, meneč, da je sledil Ciril kako zverjad in je prišel blizu domače vasi, ter zato ni prišel več nazaj.
Ciril je pa naglo stopal proti koči. Lovci »o bili že davno doma, ko je Še hitel on po kameniti poti proti hišici.
Dolga pot ga utrudi, zato sede nekaj streljajev od koče v temnem smrečju na star parobak, ki je štrlel
ob potu.,
Ciril odloži svoj plen,dene puško na kolena ter si nasloni roko ob njo. Pes mu pa leŽa pred noge in ga pogleduje tako prijazno, kakor bi m,u hotel čestitati k veliki »reči. da je ustrelil divjo kozo.
Kar nekaj zablesti v gostem smrečju,Ciril opazuje ta svit nekaj časa in nepreipičntt>,zre tja. Vedno bolj in bolj se žari.
Hipno se pa zasveti tako, kot bi ležala ondi solnčna plašča, in svetloba se ne izpreminja več.
Cirila mika, da bi pogledal, kaj
i0-
Zato zaukaže psu, naj ostane miren. Ko pride bliže, tedaj stopa počasi z. nekakim strahom in natančno op v,n j« žareči prostor. Hipoma zapazi šop modrikasto žaročega cvetja, ki seje blestelo med vlažnim mahom.
Zdaj se spomni Ciril, kako mu je pripovedovala babica, kje in kako cvete zaklad. Prav talca je bila ta svetloba.
Že je ondi. ,
"Z Bogom, uboštvo", misli si Ciril, "sedaj »e pa prične drugo življenja. Samo en cvet, in denar mi ' ne poide nikdar!"
Ciril je slišal praviti stare, modre može, da zadostuje le en cvet; tega mora nositi človek vedno v žepu med denarjem in vsako jutro najde v njem tri cekina.
"Ej, toliko vas je, da vas še prešteti ne morem, zlate cvetke! Pač se ne bo poznalo, če jih odtrgam več, da zabogatim še bolj!"
Iti Ciril odtrga tri cvete in urno zbeži.
Pes je ležal še ob parobku. Ciril odhiti proti koči. Bil je truden in lačen, zato si zakuri, odero zajca in ga speče na ražnju.
Zvesti pes pa je legel poleg njega iu zaspal. Ciril je pa spretno obračal zajca ter jo vesel mislil na bodoče časa. Gledal je, kako brezskrbno in prijetno bodeta živela s staro, obnemoglo materjo.
Bilo je ž« precej pozno, a uro udarci »e iz vaškega zvonika niso 6uli tako daleč.
"Sedaj morabiti kmalu polnoči", rečo na tihem in sa ozre nehote po koči. Potem pa zopet obrača zajca in misli na svoje bogastvo.
Kar mu ugasne ogenj, Hoče pod-pihati, a drva se nočejo vžgati.
Cirilu prihaja čudno pri srcu in strah ga je bilo.
Pes s« prebudi in se stiska k Cirilu in prislušava, kakor bi čt. ti kaj posebnega.
Pred kočo se začuje ropot. Oiril naščuje psa, daf bi videl, ka. je. "Morda je kak lovec", si misli
: Pes siečr nerad sluša gospod vrja iu steče n*a piano.
Ciril pa hoče i/.nova zakuriti, a ogenj mu pogasne zopet.
Zdaj potegne iz žepa žareče cvetke in lete jasno razsvetle kočo.
V žepu pa mu zazvene cekini, ko
-se mu zamaje suknja. Veselseže Ciril po zlatnikih.
Hipno pa se zablesti po koči in prikaže »e krasna deklica, ki reče prestrašenemu lovcu: "Lakomnost vpije za tabo. Ne bi li imel dovolj ene cvetke? Znano ti je bilo, da sme vzeti presrečnik, ki pride do mesta, le eno cvetko. Vedel si, da dobiš vsaki dan tri cekine. Odtrgal si tri cvete, vendar pa ti je dala zlatnike samo tista cvetica, katero si odtrgal prvo. Ta ti je bila namenjena in ta bi te bila tudi osrečevala v življenj u.
Ker si pa segel po blagu, ki nisi imel pravica do njega, zato zgubi tudi tvoj cvet zate čudovito moč. In ker si bil tako-pohlepen, pojdi s tem cvetjem za kazen v tretjo deželo in blodi toliko časa po svetu, dokler ne izpolnišzapovedi.
In.kjerkoli boš prenočeval, položi zvečer cvetke na mizo ter povej ljudem, ki to bodo vzeli pod krov, kako čudovito moč ima to bleščeče cvetje. Povej tudi, da sina vzeti vsakdo le eno cvetico, katero naj vzame o polnoči.
Če pa bode dotičnik lakomen, kakor si bil ti, ter si bode hotel prisvojiti vse tri cvetke, pojdi po svetuj, dokler ne najdeš človeka, ki bo zadovoljen s svojo srečo.
Ko se ti to posreči, pridi z drugima cvetoma tja, kjer si jih utrgal ter me pokliči ravno tedaj, ko zažari čudovito cvetje:
" Vila Žalostinka, pridi iz oblakov in vsadi te zlate cvetice! Mani pa prinesi lepše bogastvo, nego ga dajejo te cvetke!"
"Hodi srečno!" Vila izgine v nočno tmino. Zlatniki se mu pa iz-premene v oglje.
"O, zakaj som utrgal nesrečnik še dve cvetki", vzdihuje Ciril pri sebi. "Kako bi bil srečen! Toda kaj tožim, saj som si sam kriv vsega. Domov ne smem več. Uboga mati, kaj bodo počeli brez mpno? Ne, Bog jih ne bo zapustil. Oditi hočem takoj v tujo deželo, da zadostim svoji krivdi."
Pustil je puško in vse v planinski koči. Zunaj je klical in klical psa, toda pes je bil zasledil divjačino in gonil po gori terjeprišelšeledrugo jutro domov. Ciril pa je odšol.
Teden dni je že minulo. Ciril je bil že prišel iz domače dežele in je blodil po tujih, neznanih krajih.
Jasnega dne, ko so ravno poslednji Bolrični žarki obsevali lahne oblačke, pride do bogate hiše in poprosi prenočišča.
Hišni gospodar, bogat ošaben mož, ga nezaupno pogleduje, komu pa lovec pove, da je prinesel k hiši bogastvo, ga vzame pod streho.
Postelje mu v najboljši sobi in ga odvede k počitku.
Zdaj pa mu veli Ciril:
"Na mizo ti položim tri cvetke! Vsak evot pa ima čudovito moč, da vzrodi dan na dan po tri zlatnike.
Pridi o polnoči. Cvetke bodo svetile jasno. Vzemi eden cvet in ga spravi v žep. Bogastvo se ti bode množilo tako, da boš kmalu najbogatejši v okolioi. Vzeti pa smeš le eno cvetko, dobro si to zapomni!"
Vse potihne. Spanje je objolo trudno družino. Lo gospodar je bedel in čakal polnočne ure. Zatisnil ni niti za trenutek očesa. Vos čas je preroiitjal o svojem prihodnjem bogastvu.
V vaškem zvoniku bije polnoči. Gospodar odhiti v Cirilovo sobo. Skoro bi izgubil pogled, tako se je blestelo zlato cvetje.
Očaran pristopi k mizi in ves vznemirjen od same sreqe, ogleduje čudovite cvetko. Premišlja, potem pa stegne roko po vseh treh cvetkah.	■	1 . , "Imeti vas hočem vse tri, da bom imel še več!"
In urno hoče oditi. Tedaj se pa oglasi Ciril, ki je vse opazoval na 9krivuem.
"Stoj, lakomni gospodar! Cvetke so izgubil« zate moč, ker nisi storil, kakor seiu ti ukazal. Položi jih nazaj, to cvetje ni zate!
Gospodar Se prestraši, lovec pa dprav cvetke in zapUBti še po noči n.ssročno hišo. Medpotoma se mu je rat pojavila misel na lakomnega j
gospodarja in premišljal je, kako grda strast je lakomnost.
"In jaz sem bil tak! Nikdar več ne grem kbogatinn.Čim večima,več si hoče nagrabiti."
Ciril je prenočeval poslej pri različnih ljudeh, a ni pokazal cvetk. Hotel se se prej do dobra prepričati predno poskusi znova svojo srečo.
V priprosti hiši prenočeval je že. dva večera.' Natanko jo opazoval, kake razmere so v hiši. Bogastva niso imeli ravno, a živeli so vendar dobro. Imeli so vsega, česar so potrebovali. Lepa sloga in edinost j^ bila v družini.
"Tukaj poskusim zopet", si misli Ciril in pokliče gospodinjo. Gospodarja ni bilo več, umrl jo bil že zdavnaj.
Pokaže ji to raj cvetke ter ji pove, kaj naj stori. Žena je bila vsa srečna te novice in obljubi mu, da stori, kakor ji je velel.
Toda le eno cvetko, eno samo cvetko?"
Žena"si je preračunila že vse na prej, kako bo gospodarila z denarjem.
Polnoči Odbije. Gospodinja pri-hiti v lovčevo sobo in se ne more načuditi blestečemti"sijaju, ob katerem se ji razdivi njena duša, ki ja hrepenela bo bogastvu.
Stopi torej bliže, da si še bolj ogleda to presrečno cvetje, ki ga je želela dobiti ža nekdaj, in zagleda se i cvetke ter ne premakne niti očesa. Zre mirno, kakor bi bila oka-menela. Kar prime za dve cvetki in ju zre zadovoljno.
"O, cvetki, pač ne bo preveč, če vaju vzamem. Zadovoljna bi bila s tremi zlatniki, a ker se mi nudi prilika, posežem po več. Saj ostane itak še ena cvetka."
'•Tudi ti nisi vredna te sreče, la-kotnnica", zakliče lovec, ki je na tajnem opazoval, kaj naredi žena. "Deni jih nazaj, zate nimajo več moči. Sreča se ti je nudila, a ti si jo zavrgla."	1
In otožen spravi Ciril čudotvorno cvetje in odide v uoč.
Že je bil ves obupan, da ne najde človeka, ki bi bil vreden teh cvetk.
Neprijetnega, deževnega dne je hodil Ciril ves dan in bil je že truden. Kar zagleda na samoti borno kočico. Da hi se nekoliko odpočil, »topi v ubožno hišo, dokler bi se vreme ne zvedrilo. Na siromošni postelji je ležala bolna, bleda žena in ob njej je jokalo mlado dekletce. Vse je kazalo, da je tu doma uboštvo in beda. Ciril že dolgo ni videl tako siromašnega stanovanja.
"Kaj, ko bi skusil tukaj svojo srečo", si misli lovec, ko mu žena reče naj sede k peči.
"Ker vidim,da mati težko govor«, povej mi ti, deklica, kaj vas je tako
onessečilo!"
Deklica, ki je imela k večjemu kakih jednajst, let ga žalostno pogleda ter odgovori:
"Rajni oče so bili v postelji več let iu tudi mati so bolehali vedno. Za zdravnika zdravila so morali prodati edino njivo, ki smo jo imeli. Naposled je prišlo tako daleč, da so nam poprodali Živino m pohištvo.
Kmalu nato so oče umrli in za njimi so legli mati."
Milo »e ozre deklica na mater ter potem nadaljuje.
Šla sem ko j po zdravnika k materi, da bi jim pomagal. Zdravnik reče, da bi mati lahko ozdraveli, a on ne bo hodil brez plačila senn.
A kaj naj storim sedaj, ko mi drugi nočejo pomagati? O, mati moja, kako naj vas ozdravim? Vse, vse bi storila, mati preljuba, samo <la bi ozdraveli vi. Potem bova že imeli toliko, da se preživiva! Dovolj bi nama bilo vase zdravje, zlata moja mati!"
Materi so se zablestele solze v očah in zdrknile so po veletn licu, ko jo je objela jokajoča hčerka.
"Ne žalujta, vse se izteče dobro «e me slušata. Še nocoj vaju rešim bede."
In Ciril vzame cvetke ter jima pove, kar je povedal bogatinu in ženi. Deklica mu obljubi, da naredi tako, kakor ji je velel.
Mati je zadremala. Ciril je slonel ob peči, ker niso imeli nikake postelje zanj. Deklica pa je slonela ob materi in si je delala skromne načrte, če se zgodi, kar ji je obljubil tujec. Potem odpre okno, da bi slišala, kdaj bo polnoči. Zamišljena
zre v temno, megleno noč, in se ne-izrečno veseli že naprej materinega ozdravljenja. Ker je pa prejšnjo noč prečula ob materini postelji, zaspi tudi-ona.
, naglo .boži. • Približa so polnočna ura. Deklica se vzbudi, kakor bi jo poklical kdo.
Cvetice so zablestele prekrasno na stari, polomljeni mizi, in deklica jih zamaknjena ogleduj«. Ciril pa jo opazuje skrivno.
Končno vzame deklica eno rožico in reče:'
"Tri zlatnike mi hočeš dati vsaki dan, cvetka? O cvetica, ne '/.ihtevam toliko od tebe! Daj mi 1« toliko, kar bom potrebovala najnujnoje, da ozdravim mater, in potem te dam nazaj onemu možu. Vem, da v bogastvu ni tiste sreče, ki jo pričakujejo drugi!"
"O", vzklikne Ciril, "posrečilo se mi je vendar dobiti na svetu človeka, ki zahteva manj, kakor mu ponuja svet: Toliko nisem pričakoval od tebe, ijuba deklica. Bog ti daj mnogo blagoslova k sreči in če 'je vama ostaja preveč, delita jo z onimi, ki jo pogrešajo.
Cvetka pa ostane tvoja vedno! Z Bogom, deklica!"
In odšel jo z ostalima cvetkama ves vesel proti kraju, kjer ju je odtrgal.
Deklica je drugi dan že na vse zgodaj pokazala materi tri zlatnike in potem jo zbežala po zdravnika.
Mati je po kratkem ozdravela in potem stat živeli skromno, a srečno ter sta pomagala ubožcem. Vsakikrat sta razdali skoro ves denar drugim v pomoč. —
, Ciril pa je čakal ob določenem času na istem mestu, kjer je bil utrgal čarobno cvetje.
Čudotvorne cvetice zableste.
Ciril pogleda proti oblakom in zakliče;
"Vila Žalostinka, pridi iz oblakov in vsadi ti cvetici tja, kjer sta bili poprej! Meni pa prinesi. lepše bogastvo, kakor ga dajajo te cvetke!"
In v tem hipu pripluje vili na belem oblaku pred lovca.
"Izvršil si nslogo, Ciril!
Tu imaš cvetico, ki je vredna več, kakor vsi zakladi sveta. Ponižna je pač njena bala podoba, a visok nje pomen. 1
Imenuje se'Zadovoljnost.
Kakor jo rastla ona preprosta med tisočerimi in tisočerimi pveti bogatih barv in kazala vedno vedro lice svojim včasih mračnim tovaršicam, tako preprosto bodi tvoje življenje med ljudmi, katerim često kali bogastvo njih srečo.
Kadar bodeš hlepel po bogastvu, tedaj vzemi rožico, in njen zadovoljni pogled te bo izpremenil v zadovoljnega človeka. Videl boš, ena sama cvetka, prava ponižna cvetka, moro osrečiti človeka vse drugače nego cvetje, ki ni vzrastlo zanj."
"Na torej žlahtni cvet in pojdi zopet k materi, ki ž« težko čaka tvoje vrnitve!" • "Hvala ti stotera, vila Žalostinka! Ti si mi odprla oči, da sem zrl v temoto človeške sreče. Zato hočem biti, kakor si mi velela, in vem, da bom živel zadovoljno, srečno."
Vila vzplava na oblaku v brezkončne višave, in čarna svetloba izgine raz ovetje.
Ciril se pa odpravi s ovetko domov. —
Zj"uirajpaiš&če svojo mater, kije bila ves ta oas pri tujih ljudeh, ker si sama ni mogla pomagati. Udje so ji bili preslabi, odpovedali so ji že zdavnaj svojo službo.
Ubogi pes, ki je vedno ovilil in iskalizgubljenega gospodarja,je bil ves vesel, ko se ja Ciril zopet vrnil.
Odslej sta gostovala sreča in za-dovoljndst v Cijalovem srcu, in podarjeni cvet mu^je bil najdražje blago na svetu. Saj je v njem našel vse.
Velika burska vojna.
2. Kdo je kriv vojne?
Pohlep, grabežljivost, užaljen ponos. Poraz iz leta 1880, 1881 je bolel Angleže in vedno so iskali prilike, da bi se maščevali. Za liberalno Gladstonovo vlado so prišli na krmilo konservativci, na čelu jim Salisbury in Chamberlain s svojim imperijalizmom. Milijonar Cecil
Rhodes je ustanovil južnoafriško društvo in s pomočjo največjih kapitalistov odkril in pridobil novo velikansko deželo Rhodesijo. Bur-ski državici sta bili sedaj. obkoljeni od vseh strani in angleškim impe*, rijalistom sta bili obe deželi ostro trnje, ki tiči v angleškem telesu.
A tudi grabežljivost—auri sacra fames — sa je oglasila. Leta 1886 so zasledili pri Johanesburgu obilo zlate rude. Kakor svoj čas v Kaliforniji, ali v Ralevratv Avstriji, so se vsul i sedaj vsake vrste ljudje, delavci, inženirji, trgovci, kapitalisti v obljubljeno deželo, Burom to ni bilo všeč. Slutili so, kaj bode provzročilo svetlo zlato. V pričetku so celo prikrivali bogastva, a tok naseljencev se ni dal več ustaviti. V kratkem ja zraslo iz tal mesto Johannesburg s svojimi velikimi rudniki, modernimi hišami in ulica mi, električno razsvetljavo in 100.-000 prebivalci. Priseljenci so bili različne narodnosti, Nemci Nizozemci, Švedi in Amerikani, in ti so bili zadavoljni z bursko vlado. A bilo je m«d njimi tud mnogo Angležev, mogočni kapitalisti, in ti so delali večne preglavice Kruegerju in transvaalski vladi. Nastopati so mogli toliko bolj oblastno, ker jih je kot angjpške podanike ščitila mogočna Anglija. Vedno so se pritoževali, da morajo plačevati preveč davka, da prispevajo deželi z 7 osminami vseb dohodkov, da nimajo volilne pravice, da je uprava pristranska, in da nimajo nobenega upliva na upravo.
V koliko so bile te pritožbe priseljencev — Uitlanders so se imenovali, — opravičene, bo svoj čas pokazala nepristranska zgodovina. Doyle kot Anglež trdi, da se je tem priseljencem, ki so s svojo energijo delavnostjo in tudi s kapitalom šele odprli deželo svetovnemu prometu, res godila krivici.
A tudi Buri so imeli tehtne razloge, <^a so se upirali zahtevam tujcev. Od daleč so prišli, v hudem boju in neprestanem delu »psi osvo-sili deželo in poselili. In sedaj »o videli, kako raste število tujcev od leta do leta kako zahtevajo volilno pravico, kako se bliža čas, da izgube sami večino v zastopu in celi debeli; vs toliko krvjo osvojeni zapovedujejo tujci, ki so si tu nabrali bogastev. Priseljenci so prišli za zlatom in dobili so zlato. Akcijske družbe so izplačevale do 100 procentov obresti. Ali niso dosti zaslužili? Če jim v deželi ni vseč, zakaj pa ne gredo kam drugam. Ako pa ostajajo v deželi, naj bodo zadovoljni, da jih Buri trpe, in naj ne žalijo ljudij, ki so jim dovolili pristop v deželo.
Doyle pravi: "Kako pravico pa
so imeli Buri do dežele? Pravico
' t ti 'j.
yojne, ker so si deželo priborili. Isto pravo'soimeli tudi Angleži po-klicat na pomoč, da so storili konec neznosnemu stanju,?"
Angleži so tako tudi storili. Ko so sa vršila pogajanja med obema vladama, so na obeh straneh vedeli da se bliža vojska. Angleži so upali nasvojo moč,Buri na pravično stvar. Preporno zadevo pa sta imela razsoditi top in puška risanica.
3. Bitka pri Coletisu.
Sir George White se je moral 30. okt. umakniti v Ladysmith; 2. novembra j» bila brzojavna žica z me stom pretrgana, 8. novembra pa že-leznična zveza. Dno 10. nov. so Buri že stalic v Colensu in ob Tugeli; 14. nov. so vrgli s proge železniški vlak, 18. so bili že blizu Estcourta. Sreča jo bila za Angleže da Buri niso prodirali dalje. Lahko bi bili došli tačas v Pietermartjtečf burg.
Bilo je dne 15. deo. Ta dan si je bil zbral Buller, da pretrg'a burski železni obroč, ki je objomal od vseh stranij generala Sir George White v Ladysmithu in njegovo sestradano armado.
Armada katero je vodil Buller, se mora šteti med najboljše, katerim je izza dni pri Almi (1854) kdaj poveljeval angleški generali Hil-dyark, Lyttle^on, Hart in Barton. Lord Dondonald je načeloval konjiči. Od artilerije je poslal Buller 5 baterij (30 topov) 7, 14, 16, 64. in 66. poleg teh povrhu nič manj kot 16 težkih topov iz ladije "Terrible." Vse skupaj je šlo v boj okoli 21.-000 mož.
Naloga ni bila lahka. Samo«« na dveh krajih j« bilo možno p'6" koračiti reko Tugelo, 3. milje1" levo pri Bridle Drift in naravno«' pri mostu, ki pelje v Colenso. H»r; tova brigada, h kateri so pripada'1 Irski polki, je dobila nalog, prek°' račiti reko Tugelo pri Bridle Vri" zasesti obrežje in pomagati Hitf' yardovi brigadi, ki je imela prek0' račiti reko pri Colenso. Lyttleto-nova brigada so je morala pomiki' med obema v pomoč. Na najde"' nejšem krilu je konjenica imela «*' logo, zaslanjati strani in naskako* vati strmo goro Hlangwane. V P0' moč ji je služila Bartonova Bfl' gada.
Svetlo ja sijalo solnoe, ko so »e pomikali angleški polki. Pred n]1' mt se je razprostirala širna planjav po nji srebrni pas reke, in zada] ' tihoti slikoviti, valoviti griči, dv'_-gajoč se drug za drugim, nad nji1"1 pa brezoblačno, modro nebo.
Ob petih zjutraj so so ogla"1'1 težki pomorski topovi in lahne i»e' glice v daljavi »o značile kraj1' kjer se je razpočila liditna bom'''1; nihče ni odgovoril na nasprot"1
---------------> vi ii u» """f
strani. Vsi griči so bili na vid«11 brez življenja in najostreje oko moglo zaslediti najmanjšega so*1*' žnega znamenja. In vendar j« flI"rt zijala iz vsakega kotička, is'0' heme skale.
Irci so se približali reki.
Sed»)
■Vi
M
IV
O i
Aj zUi tal dv.
»t bol
Op
taa IV
lk
n
i pf
• 1 4 vv oii pxiuiudu low
— je oglasil nevidni sovražnik-ravnost od spredaj so začeli na»)e dežiti šrapneli, od desne pa»fl)e usipala ploha svinčenk. MoŽj6"0 padali na tla, drug za drugi®' uzrli niso še enega sovražnika. tresti vam mora do dna dušo, i korakate po solnčni in na vide«t% puščoni ravani, med tem ko »Jin med tem pot, (to katori stepat«, z® znamujejo vzdihujoči, hropečif bolečinah se vijoči vojaki, Sa1"0 po smeri rane mora vsakdo tig'''®" od kod je prišla krogla. Povsod »' okrog pa cvrči kot mast v lo"""' povsod je monotonno presket®11^ in ropotanje Mauserjevih pošk,^ je poln svinčenk. Daleč proč t)a katerih gričih se dviga dim, tet"1 kakor pajčalon. naznanjajoč smerj
11"
od koder je prišel strel, ki je p0' kar 6 vojakov, drug za drtij"11' Pali so v vrsti, kakor bi bili st9' vežbajoč se na dvorišču vojašnic j
In nekje "drugod, tam izza sk»l P* * se glasi peklensko prasketanje, & kor bi hijena tulila — to je naj h") ši top — Maximov, sovražni "P""1 pom."
Hrabri Irci udero naprej, oki'v® ljeni brez ozira na izgube. Vsi štir je polki se strnejo v enega, zopet bliskoma razprše, polni d*v jega hrepenenja, priti v dotik0 sovražnikom. Kakor širok val df ^ naprej, a še vedno udarjajo -svinčenke, dokler ne dpspo do b'6 ga globoke reke.
Sedaj so pri reki, toda kako p'1 Nekaj mož skoči v orožje jih potegne v globino. ^ gada je bila izgubila pravo p?4 ni prišla do broda. In sedaj gla naprej pa tudi ne nazaj. Vo]a ^ si poiščejo zavetja in nevstr»80 , čakajo boljših časov. Od sPr ^ padajo nanje svinčenka. Polko*n ^ Brovke pade in za njim na st0 pogumnih mož. Naposled se "P1®.^ nejo, mirno, počasno, s silnim1 gubami. V šestih urah je bil* gada izgubila 600 mož.
(Konec prih.)
crez.
BEST FOR f® BOWELS ^
aJa«iui)»»t^mo«t perfect way o? keeping "" Hfetjg^^j^qjU^ttt talca
CATHARTIC A EAT 'ENI LIKE CANpJ^
Pleasant, Palatable, Potent. Taste Oood, cf , Nerer Sicken, Weaken, or »ripe, 10, 25. u!l,oH'e'LtS per box. Write for Croe sample, and "" health. AddreM	- »»»J,
9TKHLINU KIM EOT COMPANY, CHtCAOO W f II
KEEP YOUR BLOOD Cl^
Fra.rLfc:PeLp®f
priporoča rojakom Slovencem v ni obisk svojo novo urejeno gostU".^ kjer se dobe vedno sveže pij^;® 0 dobre smodke. Ob sobotah je " -y lunch" in godba. Točim domača . na iž ,-pristnega grozd ja po na.j n1'' oant., " ; •''''	. j.
7th9t. No. 211
Calumet, i
BolezenQlahko nalezeš
Kratkočasnice
uko Kadin an žvečiš tako imenovani Cigar Clijjjirge sli FcrsjF. J f t i tobak so po tleh pometeni odpadki slabe vrste, in \etkii t } < pljns mi < d jetičnih delavcev po tobačnih tovarnah.
Zahtevaj vselej v saloonn ali prodajalni«
Austro-Huitgariaii A- H. Model Tobacco,
kateri je rezan iz finega zdravega in čiettga tobačnega lista, in ako istega ne dobiš, pošlji nam |3.00 po Mont v Order in mi Ti pošljemo 30 zavitkov brez družili stroškov v zaželjeni kraj.
Naš naslov je: A. Ausenik, Logar & Co., 404 E. 74 St.. New York.
Holander jeval zdravila
katera J je dobiti v Jolietu pri A. Golobiuli to: irs čjoa e. hisave, kurčovo, zalndkovo, srodcčne, vitrove, kolikove, liofmanske, plučni balzam, liniment za gosteč, kričistilec Sarsaparila, Hol-landerjev regulator ženskih organov, Hollanderjeve krogljice proti glistam, karpatska grenka želišča, praške proti glavobolu in neuralgiji, krogljice za jetra, zdravilo za kurja očesa, Hollander borovnični »©k, svetega Jožefa čaj, arnika obli S, čreč-njevo vino.
Naž profesor botaoike je tako zamišljen, da ko prične deževati mej tem, ko ©n zaliva cvetlice si hitro prinest dežnik zaliva naprej.
F. A. BARTHELME
trgovec z
premogom, kokom, drvami.
Vsa naročila se izvršijo točilo. PISARNA IN SKLADIŠČE NA
414 Washington St. 'Phone 198.
Filijalka na 1141 N. Hickory St. Phone 2302.	_______ „ .
JOLIET, ILL
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
Krajevni zastopnik
i ^flPHB^^^^lpl0,,	vseh najboljših prelcomorskih Črt
I ^HHpF	\	na atiantiškem morju je
^r« JOHN KUKAR,
Mr	jl	020 N. Chicago St., Joliet, 111.,
^H*	JmL	i kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi
B JKBr ■ rojaki, želeti potovati v staro domovino. Za-■I	' —: stopam fia te-le znamenite črte :—
Bfe	SEVERO-NEMŠK1 LLOYD, ki vozi med
Bremenom in Torkom; IHv COMPAGNlE GENERALK TRANS - AT mHM^B LANTIQUE, 1'Vancoska linija, vozi na Haver; V^HT^V	KEI) STAa LINE in INTERNATIONAL
^^Hw^r	NAVIGATION CO., vozečo na An twerpen;
vHBy^	AMERICAN LINE in INTERNATIONAL
NAVIGATION dO., vozečo na Southampton. ^.pmAit v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Da so vse iti I® P°šiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam J'Pujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev, pil ' "poročam svojim rojakom tudi lepo G0ST1LNIC0, preskrbljeno.z .Vsemi Ja,eami in smodkami, kakor tudi svojo brivnic.o.
GLAVNI ZASTOPNIK
E. KRAFT,
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL
priporoča svojo
pekari]0 4f
Izdeluje po naročilu vsakovrstni kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
G. B. HAIWA1 CO.
Prodajalci papirja in tiskarji
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne pli ščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
škatlje za pisma in raznovrstne drug potrebščine.
M voglu Cass & Scolt St., Joliet, II
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia.
in druzih zavarovalniških druži) za življenje in proti ognju.
Ustanovljena januarija leta ism.
SILVESTER STRANI ETZ, vodja
ANTON o GRAHE]
PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street
Ako bode cena krompirju že nadalje tako rastla, se bodo kmalu amerikanski farmarji vozili z zrakoplovom."
Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni Da,koti in Minnesoti ter bili neodvisni?
Cene so sedaj od $7 aker in višje,
M. P. Nohuster
Young Building Joliet, Illinois.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
IGROCEWJSKIM BLAGOM,
.. PREMOGOM IN « S-A.L003ST,
920 No.Chicago St., joljet )||
Telefonu Številk« 348.	*
Lakonično.
Doktor: "Milostljiva gospa, vi potrebujete edino le miru in počitka!"
Gospa: "Toda gospod doktor, p0-glejte vendar moj jezik!"
Doktor: "Da, da, jezik tudi."
Ni bil trgovec.
Učitelj: "Zakaj so začeli ceniti Kolumbovo odkritje Amerike še le po njegovi smrti?"
Učenec (židek): "Zato, ker ni nič anonsiral."
Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsČine,politične shode,urustva, dirke itd.
Glavni UKAD:	DJuuiUEio:
920 No. Chicago St. 1012 Mo. Broadway St.
Telefon His.	JOLIET, ILL.
Zavrnitev.
Mlekar: "Oblačno je, menda bo deževalo."
Gospodinja: "Kakor j« videti v mleku, ježe mnogo dežja padlo."
T o 1 a ž 1 j i v o.
Hčerka: "Gospoda žup,ma jaz nikakor ne vzamem, že zato ne, ker
ima rdeče lase."
1 Oče: "H^P,! rdeče lase, kaj >oČ£ to. Sicer pa poglej, saj mu že izpadajo.
"Najtopleje priporočam Severov želodčni grenčec vsim, kajti ©n je najbolje zdravilo za želodec. Uravnava ta organ, poviša tek in vas dela močnega in krepkega." I. Wytlačil, Blooming Prairie, Minn. — cena 50c in ti-
Nikdo ne pozna več želodečnih buleznij,
Pozna ga-,
Lajtnant: "Nadejam se, da že veste o namenu mojega obiska."
Bankir: "Da! Vi torej hočete osrečiti mojo hčerko? Jeli to vaša resna volja?"
Lajtnant: "Samo ob sebi se razumi, to je moj namen."
Bankir: "Potem prosim, da odstopite od snubitve,"
MARBLE and DRANfTI
JVIONOMENTS.^
Frank Rogel Saloon
...in...
slovenska tmica
je jeden najbolj obiskovanih in priljubljenih prostorov v celem Jolietu, III.
Posebne sobe in vedno dobri lunch vsak čas na razpolago.
Priznano najboljše jolktsko Porterjevo pivo in v steklt-nic&h Anheuser-Bush-evo)»
dobiti sveže vsaki čas. lsto-tako izvrstna domača vina, fine whiske in dobre smodke. V še "IIioyobrojneytiiobisk.Ii: nuj-' u/jiidufji' priporočam
FR. R0GEL&J0E LEG AN.
Sprememba.
A: "Torej ti si se oženil! In tisto malo učiteljico si vzel, ki se je vedno smejala, da je tako kazala svoje l«'pe zobe. Ali še vedno to počenja?"
B.: "Smeje se ne več, zobe pa še kaže."
Joliet Marble Works.
JOHN LENNON & SONS.
Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
iz raznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.()0 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugje.
Slovenski govori nas pomotnik M. StukeL Kamnoseška delavnica se nahaja na 111 South Joliet St., JOLIET. ILL.
Iron Exchange
MATT. PRIJANOVICH, Proprietor VIRGINIA, MINN.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk s,vojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNIOO, znano pod imenom ••Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trui«rjev, Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake.
Kdor rojakov išče pravice
kdor i"ia opraviti pri sodum ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč. lahko pretolmacim vsako tožbo in \ to se priporočam
ALOJZ L0USHE,
1749 St. Clair St., Cleveland, O.
Razloček.
A.:	"Kako je najložje razločiti optimista od pesimista?"
B.:	"O, to je jako lahko. Optimist pravi vedno: to je dobro in pesimist vedno: to ni slabo!"


-SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOV I TI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDR.. Gr-	JST POHEK
nastanjeni zdravnik na; So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West, Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo.; °'vši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
ji'se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v . ""eriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru-na Hrvatskem; ima 251etno J^niako skušnjo. ' Zdravi najtežje in najopaznejše človeške bolezni. Prišel je , w v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik 4v®h največjih medicinskih zavodov in dobil 'je glavsvelovnega zdravnika. Zarad. tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
?tr^jnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, f^06 in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne f? ezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— *'«. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more po-SJfati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka l)ra. ''ANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil I Posebno pa mii je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. 0. Ivan p0fok se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju iernk in otrok.
--:VSI ONI:-
»ateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je 7»fa bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slu-^JU, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on, to pove dotični osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneflfi.
Kaj govorijo od Dr a. Pohcka nižje podpisani:
VsAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
8vedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prv®6& razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. 1 8 tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse, kar nP»jla v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za »JMjšgga, zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A.
j,, sP«6tovaiii zdravnik;—Naznanjam vam, da »em vsa zdravila porabil in trai popolnoma ozdravil.
» v&m zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in Jrevih in «em mislil, da ni ve« pomoči ™5Jo bolezen.	Vai udani	.JOS. ZGANlfi, Hastings, Pa.
i, Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revinatizma, vsled katerega sera "»1 celih 20 let.	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
»a A'"!" K- Dr. Pohek:— Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim *Se vspeSno zdravljenje.	STEVE MARA K, Cameron, Teius.
(.	Zdra nik;—S tem vam naznanjam, da Je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni
oči {isto nič vi/lel dolgo časa. Mnogo sem vara zavezan za dobro ozdravljenje.
r *	BEN HENDERSON, Kansas City.
"PoJtovani gošč, zdravni :—Velia vam hvala za svoje ozdravljenje z tejke bolezni.
v	THOM. JURkOVIČ, Iron Mountain, Miob
—NASVETE DAJE ZASTONJ—
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite na:
DR. Gr. IVAN POHEK,
Pof* Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY. MO., U. S. A.
♦o+o Pitajte to !
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam v°^ko zalogo svetovno znanih
^ersonovih	Heinzevih
®ramerjeviti
Kjm^amjfkakor tudi
Mmbalovih	„• u
^ Kimbaovih
in	...orgelj...
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od $16.00 do #75.00.
A vrt trP«žnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tidkarni f^ERlKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbene ,0«trumente pa pri
P. Mersinger,
s. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINOIS.
^	TELEFON 2001.
f Nikdo ne pozna več želodečnih buleznij,
W	ki je začel rabiti novo in jedino vspošno
|GRENKO VINO,
katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
% IDr. Is/L. F. Bozinch.
1
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca, in črev, ter je . j! najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni ("v katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po »sem telesu. Jjj Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec Tv pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po- ' navljas to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek
f* tega zdravila.
Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa:
4 T>r. 3«. F. BOZINCH,
J^ 51« Milwaukee Avenue	-	CHICAGO, ILL.
XT ~~~	:———-;—'
^ Glavno agenc^o za Joliet
k'dkor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g.
Z	nsrEis^^isricii,
JJ 913-915 N. Scott St.,	-	JOLIET, ILL.
jfV Priporoča, se rojakom v obilno naroibo t mestu in oddaljenih krajih.
Ženitovanjske prstane
iu
prstane opremljene s dittiaiiti v vrednosti od
$1.50 do $10. in $15.
Tudi otroške prstane z dragimi kamenčki je dobiti najceneje pri
KAROL OESTERLE
106 N. Chicago St. Joliet 19,
Nov zrakoplov.
3D3R.. OXjimsriE
ZDRAVNIK IN OPERATER
HALI OGLASI
E. POSTER, predsednik
JOSEPH liRABN, tuj. in blag.
E. PORTER BREWING COMPANY
EPRIATEUA L'UDSKEHO POKOLEMA,;
- ktoryeh --
PROF. COLLINS BIJE A PORAZA« ]|
.lozlične ehoroby prs, srdea, oči, žaludka, ladvin (ofcrufMl bolenie hlavy, prechladnutie, katar, zap.al.enie prue.skM I mrtviea, krče, ldmka, vred, zddueh, vodnatelka, rewti^atf | nos, bol' lirdla, nosa, horueka, zadneho čreva (zlata ž'J«:| vysyp na hlave, kožne vyrazky, ta nee sv. vita, prah, I palenie modzgu, nezdživnosf, krče žaludkove, s-ačistcfvj suchotiny, rak, Misty, osypky (poky), tyfus, z aha, svraj I rally, opuchliny, otekliny, ruža, predušnicn, /avrat, Mj I chota, slaby zrak, klanie v križoch a štiepanie v ; I vsetky tajne a rodne nemoee, matične, uchyl'ky E ldrnosti, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bol«8 | ti, neduhy pečene (jater), zapdlenie čriev, padueDi^ | bronchitis, vysiehanie mlieča, mechurove ehoroby, lišaje atd'. atd'.	J |
Toto sii uhlavni nepriatelia 1'udskeh.o pokolenia, proti ktoryl | povolani su nas branit lekari a učenci. Najlepšie obrafiuj ; 1'udstvo proti tymto našim nepriatel om dobre znamy
Professor COLLINS,
ktory už vel'ke tisice l'udi uzdravil z rozmanitych choro^i vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On Wr mužov, ženy a deti. Krem hore spomenutych nemoC istotou lieči aj ine ehoroby, vpade ehoroby pište nam jemu pod dolu udanou adressou.
IŠČE BE JANEZ LAKNER, DO-ma iz Črnomelj eke fare, star je 20 let, pred 2 leti je delal v Johnstown, Cambria Co. Pa. Kdor ve zanj, naj takoj naznani Mihaelu Leitz, Albany, Minn.	(8).
IŠČE SE JOŽE SMERKA DOMA iz fare Mirna Peč pri Novem mestu. Pred kakimi 8. leti odšel je iz Calumetha Mich, nekam v Montano. Za njegov naslov bi rad iz prijaznosti zvedel Andrej Urbas 4030 Oak St. Calumet Mich.
office in stanovanje
402 So. Ottawa St., JOLI
URADNE URE:
Od 12 do 4 popoludiie,
Od 6 do 9 zvečer
Številka telefona 342
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je.-...........$18 do 40;
cena 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, .a, Iv, kakor ei kdo želi.
Pivovarna; South Bluff Street
Anton Horwat
izdelovalec avstrijskih viržink.
Cene viržinkam so $82.00, drugim »mod k um od $20.00 do $120 00 na tisoč komadov. Vse t« smodke «. EDINE UNIJSKE, ki jih izdeluje 81ovenec v Ameriki.
Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena pre-aežiščo. In UN1JSKA BRIVNICA.
Aston Horvat
Phone No. 3431
Uniontown, Pa., 5 P*nu Prof. Collins — New York, N. Y- I
Cten^ pane:	uiijv
Vyznam teraz, Že som neufal, ?e by ste ma i»'noMi dravif. Ale sa tomu nedivte. Kerf Človeka lieca lekari a neinohi mwpomdet, tak ztrati dovettt inyin doktorom. Preto hie, s vel'kou vol'oil vYn j pil? z expressu lieky, ktorč stemi boli poslali.	.j |
tyŽane som ku svojej vel'kej radosti badal, lepfcier Teraz uŽ vel'a lepSie vy/eram, soin citim sa bytf zdravem. Ja som myslel. že a že dlho nebndem po svete cbodif, lebo v?dy ^r viae som citil fažkosi! na prsiach. Prijmite moje "PL^ nei&ie vdaky za moje uzdravenie. 7. povcfaČnostJ ^ VaskaŽdčmu odponieat.	S pozdaravom •
Albert Kallay- ,
Youngtown, O., 4 Aprila '.901.
Ctentf Prof. Collins, Ani nemožem najsi! slov, abv som sa Vdm poefako-val za nevyslovne dobrodenie, ktoreste mi uČinili. Nech Vam Boh zaplati. Za pol druha roka trapilo ma Štiepanie * kosfach a nikto mi nemohol pomoet. Darmo som vyhadzoval peniaze na doktorov a lieky. NiČ mi nepo-mdhalu. Ale ked* som sa zaČal tret! Vašimi maskami, citil sotn, ako by mi oheft chodil po kost'ach a Žilach a potom mi bol'asti prestaly. Aby sa mi nemoč nevratila.vymazal som na seba vfcetku mast' a od toho fcasu mam pokoj. Tak Vam eSte raz dakujtm. S uctou Fr. Hussy.
ESTABLISHED 1879,
Wm. Conloti
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash"i in čistega rženega Kentucky žganja.
102 k 104 N. Chicago St. - Joliet, Dlinois.
Potovalna družba.
VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANTlQUEf (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJ&O OSKRBO
Zwilchenbart v Baselu, Švica,
61 Greenwich m t. JVJEW YO RK,
Louis SieversSons Co.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekosena
speci j ali teta!
47 & 40 Fifth Avenue, CHICAGO, 1
EAGLE BREWERY.
| Izdelovalci
I
I uležane pive
PAL ALE
in
LONDON PORTER
Posebnost ie Pale Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
7 ACT nil I 14 lepih dorii: Največjo kupna ponudba sedanjega časa! LnO 1 Un J Bi*8° si °K,edBti »e stane nič! Prodajamo najboljše ure!
. . ■ , Molku alj Jtnska ura iz pristn.-^u aiiierlkunsket-i Hkunuiitcu double ziuti, 2 dvojmm pokrovom, s tluiiu kolesovjem 1« draeiiui kameni. 7. dvajsetletni m pisin, jamstvom, pr i« podobna «sto zlati v vrednosti »40.- Onim, ki jo kupijo v prihodnjih 60. dneh. dodamo sledeča darila: 1 fino dunajsko pipico iz takozvane morske pene, v vrednosti ti.60, 1 pristni 8pio za cica-rete. 1 usnjato moSnjico za tobak, 1 nikljasto ekatljico za žvepljenke, 1 verižico za uro, i zlato broS, t par uhanov 8 kamenčki, 1 kravatno bodico, f umije itd. I'ro in naSteta darila poSljemo po C O D f" »«.08 »1 ekspresne stroSke, Illago se lahko kupi proti gotovemu denarju, smeS isto pregledati in je vrniti na na Se stroSke. le ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, je poslati denar z naročiiom vred in takim dodamo Se po vrhu lep žepni nožek, blago pa poSljemo v priporočenem pismu. Kdor uPi 1 if'.ur'/lo,bi e«o v nagrado zaMonj. PiSina: ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metroptilitan Block, Chicago, III.	.- -T a ----u—'
Nova spričevala.
SOTTDAN, MINK., 20. julija 1801.--Dragi prijatelj: Ti Bi meni pisal, da naj Ti takoj odpiSem ko bodem harmonike prejel, a sem mislil 4. julija sam priti v Joliet obiskat svoje znance in se TJ
Eri tej priliki zahvaliti za poslane harmonike,
atere mi silno ugajajo in jih sedaj ne dam nikomur {»tudi bi mi zanje 20 dolarjev veS ponudil. To spričevalo smeS priobčiti v časopisu, ker dobro delo se pač sme javno pohvaliti.
FRANK HOKWATICH, Box 770.
ALDRIDGE, M ON V., 21. marca 1901.--Dragi rojak: Namenil sem se Vam pisati, da ne samo jaz, ampak vsak kdor ine obiBče, se čudi umetnim glasovom vaSih harmonik. Ako bi se .slučajno ke-daj pokazile, se vam priporočam v popravo.
ANDRO KOVIOH.
LEADV1LLE, COLO-Drag prijatelj: Harmonike sem prejel in sem jih prav vesel, ker ste mi jib tako vrlo dobro popravili. Zopet imam ledne za v popravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem na vaSe delo. ,708, HEGLER.
M A TI IA P fin A D CI r ProdaJaIec ur- verižic, uhanov, 1T1A1 iJA I UulmfcLL, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih knjig,...
Cene uram so:	\	^
SiSKSeT Nikel-ure 7 Jewels tfi.00	JL m um*, m If, Jewels Waltham . tfi.50
■ flm m Srebrne ure z enim	A^i
pokrovom . . . tl2.00	/^^^"'itMSHRk
■1 dvema pokrovoma 116.00	fV^^flHpK juSKSV
Jloss-case 20 let garancije	\/ ^MSNv
16 size 7 Jewels , J15.I0 ■Mp^1 X
Boss-case 2fi let garancije	V* / \
16 size 7 Jewels . «25.00	*	/""vl\	▼
(Opomba.Vse te ure so[z dvoj-	/ \
nim pokrovom. Kolesovje pri	/ \
naštetih urab je Elgin ali \Val-	* »
tham, kakorSnega kdo želi,	V svoji zalogi imam tudi
lilago poSiljam po Express	_ ,
c. o. d,	tin pismeni papir z okra
Vet moje blago )t garantirane! Ski i U V narodnih barvah.
CENA:
■ MwiiijMiiniy	V kuverti ducat kuvert in papirja	«1.15.
V Skatlji 2 ducata...... . t0.35-0.afr-0.7fi,
Knjige in papir pošiljam poštnine prouto, oe se mi denar naprei posije. Naslov je:
Math. Pogorele,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Cenik knjiy poffljam poštnine pronto. Pišite po-nj !
A. BAUER & CO.
Importers 6t Dealers
FINE CASED LIQUORS AND WINES
142-144-146-148 E. Huron St.
CHICAGO, ILL
sole distributers of	'
_DAM-I-ANA.
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers. '
203-205 East Madison St.
HIC AGO.
HENRY LATZ,
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, 'PHONE 1652.
JOLIET - HL.
A. GOLOBITSH,
799-801-803-805 N. Chicago St. -	JOLIET, ILL.
Long Distance Telephone 324 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko -zalogo grocerijskegra blaga, patentovanih in importovanih Zdravil, suhega in prekajenega mega, periitniue in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
GOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in siuodkami.
Prodaja tudi raznovrstni PREMO«, pošilja DENAR v staro domovino hitro 'n zaiiesIjivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prek morsko črto 8EVERO- NEM8KFGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem ozira.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
^LfM^Lsi	CHICAGO.
♦©♦oo^o*
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina od. trte in žgauia
Sonoma Co. Calilornia.
Vshodna z«loga vina in urad: 684-686 W. 12 St. Phinnffn Tile
TELEFON: 110 CANAL.	UlUUU&Uj lllUi
...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE
THE ANHEUSER-BUSCH CO.
—iz—
ST. LOUIS, MISSOURI,
I Milwaukee, Wis., 12 aprila 1901.
Professor Collins, Pisal som Vam, 2e kecT ma vylieCite, dam Vam po-dakovanie do novin Cinim to tedy teraz.
Ja dolu podpisany tymto oznamujem vSetkym kra-j anom, ie ma Professor Collins vylieti' z take j ehoroby nad ktorou tuna j Si doktori len hlavam krutili, lebo nez-nali jaka je to nemoč. M aval som času na čas vel'ke bol'asti vo vnutornosfach, pred ociaini zrobila sa mi tma, hlava sa mi zatoČila a student pot vySiel mi na celo. To prichAdzalo na mfia kaJdy tyjfdeft aj dva tri razy. Od toho 8om sl^bnul a chudnul. Lei slavn^ Pro-fessor Collins poslal mi lieky, ktorč -a tri tvŽdne ma celkom uzdraviiy. Preto odporuČam Prof. Collinsa každemu Co opravdiv^ho lekara. S pozdravom na vsetkych krajanov	Jin Kubsk^.
V lekarskej vede z name sii pri/naky, ktor6 kecf s<i <
Passaic, N. J., 2 nwja ^ Vcl'acteny p. Prof. Collins.	j
Vy ste skuto^ne ten najlepši doktor, jakebo • ^ kedy zkusila. 173? som Vdm bola pisala,
že jak
som trpela kaidy^ mesiac za viae dni. Mala som y€ ^ bol'asti nielen v livote, ale aj hlava ma vždy botJt ^ Na kol'ko sa pamtdm, trpela som na ti'i nemoc dem rokov. Uživala som vŠeličo, čo mi
siisedky ril y| ale to vesu bolo marne. Aj doktori ma lieti1'1. pom6ct mi nemohli. O Vali c h medicinach ale ^ povedat, ?.e su hodny viae zlata ako vaiia. , tiplne zdrava. S blbokou lictou Maria Sab° _ ooisanž. moino z nich celkom určite poznat nC
-------"	* _ 1 -—Tlf
Ked' chori naslcdujiice otizky zodpovedia a zaSlu ich Prof. COLLINSOVI, 011 zna dobre na jakii netno^,
« vyb.fi ich rjfchlc Netreba 1st do New Yorku — piSte mu:
kašlete?
chudnete? ^^ mate vytok?	n
zle sa citite? mate neuralgiu? boli-li Vas bok? ei Vde čelo boli? či V&s uši' bolia? mavate behačku? citite sa ustatym? či Vam tečie i uši? mate-li zly appetlt? • či Vas v hrdle pdli? mate-li biele etraty? citite sa utlacenym? či ste slabeho zraku? či mate kratky dych? či Vas boli po jedeni? mate-li tvrdu stolicu? či sa Vam hlava toči? trasu-li sa Vam ruky? či sa 1'ahko rozčulite? či inate svrbenie kože? bije Vdm srdce močno? či citite nan tlačenie? mdte-li špinayy jazyk? či Vd,s »panok utužiije? mate bol'asti v kostach? mate bol'asti v plecdch? či Vas reže pri močeni? či Vam skuči v črevach?
či je telo Vaše makke? mate-li chorobu matky? či sa 1'ahko nal'akd'te? či sa často prečhladite? či mate zle pachnuci pot^ cltite-li, že mate hrte*1
zašlajmovany? mdte-li ehoroby naka»' live?
citite- li zimu v okrutkach? či citite prazdnotu v hlave?
či citite, že mdte horicu krv ?
či citite, že mdte 1'ahkd' hlavu?
či sa citite by t celkoJ»
rozpalenym? či vidite v moči ka-
mienčoky? či sa citite byf vždy
ospanlivym? potia sa vdm nohy? citite na vreh hlave
bolenie? ste rano ustati a slabi? pali vaš v chrbtovej kosti? nemožete rano jiest? teču vam z ust sliny? mate slabu chrbtovii kost-chodite sh',l>eni
' Uradne hodiny: Od 10 -1 rano, od «2-5 popoiudm. ^
nedel'u len od 10. do 1. hod. popoludni. Lieky zasielajii sa po Expresse v ktorukol'vek stranu Sp0^ iiych Statov a Kanady. — Pište v akejkol'vek reči
Prol. Collins New York Medical Instituti
140 »Vest 34th St. New York.