PRIMORSKI DNEVNIK 'Str.SSViST - Cena 35 lir Leto XVin. - St. 21 (5105) V dilemi: ostavka takoj ali po kongresu, je zmagalo vodstvo KD? Danes zadnja seja Fanfanijeve vlade 24-urna stavka srednješolskih profesorjev Križni razgovori med političnimi osebnostmi levega centra - Triurno posvetovanje med Morom in Fanfanijem - Malagodi vztraja na debati v parlamentu - Poslanci odobrili sporazum o ribolovu med Italijo in FLRJ TRST, četrtek 25. januarja 1962 (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Nadaljujejo se križna posvetovanja med Političnimi voditelji na vedno isto temo: ostavka vla-"® pred kongresom ali po njegovem zaključku? Na Montecltoriju je Saragat govoril najprej z Realejem 'razgovoru je prisostvoval tudi Macrelli), proti večeru pa še dolg razgovor z republikanskim prvakom La Malfo; pozneje je imel razgovor tudi z namestnikom Jj^jnika KD Salizzonijem. Tudi Reale je govoril s Sa-bzzonijem. v dopoldanskih Ur®h pa je Reale imel razgovor z namestnikom tajnika PSI De Martinom. Po tem razgovoru je De Martino izjavil, da po njegovem mnenju nima nobene važnosti vprašanje, ali naj vla-fla poda ostavko pred kongre-?°m KD ali po njem; važno J* le, da se sedaj nahajamo Pred odprto politično krizo, ki mora po sklepu PSDI in 5.RI dobiti neko določeno re-»itev, glede katere je zainteresiran tudi PSI: «vse ostalo spada v predkongresno takti-ki ima kot taka omejen Pomen«. Z De Martinom se je Reale ponovno sestal v večernih urah. V razgovoru z novinarji ni hotel dati nobenega točnega odgovora; najbolj jasen pa je bil na koncu, ko je izjavil: «Vse, kar smo morali povedati, smo že povedali; besedo ima sedaj KD.» Tudi Fanfani... ni spal: obiskal je predsednika poslanske zbornice Leoneja in predsednika senata Merzagoro, dopoldne pa je imel triurni razgovor s političnim tajnikom KD Morom, kateremu so prisostvovali tudi Gava, Gui, Sca-glia in Salizzoni. V večernih urah pa se je Fanfani razgo-varjal z voditeljem PLI Ma-lagodijem. Pred sestankom z Malagodijem so Fanfanija napadli novinarji, toda ni se jim posrečilo izvedeti nič toč- nega, niti tega ne, ali je jutrišnja seja vlade zadnja seja te vlade; odgovoril jim je: «Ja zadnja seja jutrišnjega dne.« Tudi na vprašanje, kdaj bo vlada podala ostavko, je Fanfani dejal: «Ko bo njena dolžnost.« Novinarji so hoieli vedeti, o čem se je razpravljalo na sestanku pristašev njegove struje, ki se je vrši! včeraj; Fanfani jim je dejal, da so proučevali rezultate predkongresnih zborovanj in da so ugotovili, da je njihova struja prejela 509.000 glasov (od skupnih 1.600.000). Po sestanku med Fanfanijem in Mčlagodijem niso imeli novinarji večje sreče niti z Malagodijem, ker je bil prav tako zapet in nedostopen kot prej Fanfani; edini jasen odgovor je zadeval znano stališče PLI, da mora do ostavke priti po «odkriti in specifični debati v parlamentu«, to pa iz »ustavnih in političnih razlogov«; «parlament in dežela si morata biti na jasnem, kakšni so elementi, na podlagi katerih razne politične sile do- ločajo svoje zadržanje«. Malagodi je še dodal, da obstajajo različne oblike sodelovanja, med njimi je tudi opozicija; «zatrdno bomo še nadalje sodelovali v raznih oblikah«. V razgovoru z novinarji je Ingrao (KPI) dejal; «Mi komunisti smo že poudarili, da se z ustavnega in političnega gledišča nahajamo v nenormalnem položaju, ker izhaja tudi iz razprave o zaupnici, da vlada sloni na drugačni večini. Zaradi tega menimo, da ni moč zakasniti z ostavko. V primeru, da bi hoteli podaljšati tako stanje cez predvidene termine, obstajajo parlamentarni instrumenti, s katerimi je moč spomniti vse, da ta vlada mora oditi.« V poslanski zbornici so po živahni diskusiji odobrili številne zakonske osnutke in druge ukrepe, ki jih je senat že odobril, med temi tudi zakonski osnutek o podaljšanju sporazuma o ribolovu med Italijo in Jugoslavijo. V diskusijo o tem sporazumu sta posegla Ravagnan (KPI) in Gefter ^l|aiiiiti(iii,|,,||,||||ll„„ n mm m, |,|,,| im || 1,11,1 m || K litimi 111111111111111 m it n 1111111111111111111 niiiiii n milili m m m m ■■mili iiiiiiiiii m m im iiimimiftiitiiii im i iiiiniii iiimi m mn m im imiiti Močan pritisk ZDA v Punta del Este ne more omajati nasprotnikov sankcij Jutri verjetno govor Dorticosa - Ostra kritika bolivijskega delegata na račun ZDA - 29 mrtvih med demonstracijami v Caracasu - Tudi v La Pazu in Montevideu so bile demonstracije proti konferenci ,,°'.le Kolumbija tista država, jj1, 1® zahetvala sklicanje seda-konference, pri čemer jo * Podprlo trinajst srednje-^'»rišiuh držav skupno z jij 5* * v»jem, s čemer so dose-,j1 dvotretjinsko večino, Ven-j r Pa se je ta večina nena-h?«7a skrčila, ker je Haiti rae- mnenje in se je postavil • stran držav, ki nasprotuje-,t. •“nkcijam. Tudi Urugvaj 8 1 nasprotuje sankcijam, fj^hikanski minister Manuel v. 10 je oporekal konferenci ®vno pristojnost, in zal ti 2?or® odrediti ukrepov o J^ub> na poldagi pogodbe Medsebojni obrambi. V »nes ves dan je bila cela Ka„t® Posvetovanj med delečo dV*mi’ da bi n - ul®go za sporazum. Največ- zato ta pro- RTJNTA DEL ESTE, 24. — Prva plenarna seja konfe-J«hce ameriških zunanjih ministrov, ki je bila sinoči, Je trajala samo 13 minut. v ~a predsednika je bil iz-°‘J®n urugvajski zunanji ?*hister Martinez Montero. voditelj kubanske delegaciji Dorticos je ostro prote-*j*ral zaradi govora, ki ga imel na otvoritveni seji ‘aJnik organizacije Jose Mo-ra Motero. ,P«nes je kolumbijski zuna-n“. minister uradno zahteval, latinsko-ameriške države .vedejo proti Kubi razne u-tJjP®, med katerimi prekini-v diplomatskih in konzular-ri. ?dncsov ter uvedbo gospodarskih sankcij. Obtožil je ku-*nsk° vlado, da je poslušno r°d.)e Moskve. Kakor je zna- med bi našli skupna j --»u za sporazum. Največ-n„ Aktivnost sta pokazala ar-g mitski minister Carcano in hn,J?ki minister Dantas. Razporeditev sil na konferenci je nasilnimi in izolaciomstičmmi ,l,**llllmm|||||||||,||1|H,|,|||n|||||,,|,|||||n|||||||||||||||||1i|||||||||l||IIIIIH"lllll"ll"llllllllll sedaj naslednja: zagovorniki sankcij proti Kubi so: ZDA, Kolumbija, Kostarika. El Salvador, Gvatemala, Nikaragua, Honduras, Panama, Paragvaj, Peru in Venezuela. Zagovorniki obsodbe Kube zaradi »komunistične usmeritve«, toda brez sankcij so: Argentina, Čile in Urugvaj. Odločno nasprotujejo sankcijam: Mehika, Bolivija, Ekvador, Brazilija in Haiti. Zvedelo se je, da bo kubanski predsednik Dorticos verjetno govoril v petek. Kolumbija je predložila nocoj dva načrta resolucije: prvi predvideva ustanovitev začasne komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki vlad sedmih ameriških držav, in ki bi imela nalogo vršiti sta'no nadzorstvo, da se prepreči priprava in izvedba napadalnih dejanj ali pa ogrožanje celovitosti suverenosti in politične neodvisnosti poloble. Druga resolucija poziva Kubo, naj strogo spoštuje obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih pogodb med 21 ameriškimi republikami, in naj prekine politične vezi z izvenkontinen-talnimi državami, ki jih je navezala «s pretvezo, da si zajamči obrambo*. V začetku popoldanske seje je čTski delegat Carlos Marti, nez Sotomayor analiziral izvajanje demokratičnih svoboščin na kontinentu in se je vprašal, ali vse latinsko-ameriške države spoštujejo izvajanje teh svoboščin. Nasprotoval je akciji proti Kubi, ker »komu- nizem se he more poraziti z DANES s»i popoldne bo zadnja ciifli ri®ske vlade, ker Jo so-oh.*®°krati in republikanci č*i i.0"0'* dalje, ko se bo za-boHn|res KD v Neaplju, ne VlaaL v*f podpirali. Ali bo te*°a odstopila že Jutri? O Vč*,.?e danes ve manj kot ]h Glede šestih ministrov, Piti nan,erava|o danes odsto-»ovori, da bodo to D«, n* današnji seji glav- UoJ. °dbora KD. Ce se bo to • Se bo vladna kriza za-tuiii ** Jutri, toda govori se Pral' ho vodstvo KD to ‘"‘Prečilo. ]aB.r®*'ed včerajšnjih doga-Po svetu moramo, žal, 4enl~ anes z*četl z atentati, raci jami, z mrtvimi tr.8anJenimi. V Alžiriji so ul-Blp*' Proslavljali drugo oblet-i»e.° *v°Jib barikad. Sele da-4»b ** Je zvedelo, da Je bilo Pred tem 20 atentatov in Glainrtvih ter 31 ranjenih. b|u n* manifestacija pa so l»ita e irobešene francoske t»l0*'* ter četrturno »cestno ‘^•Plozjj ’ V Parizu pa setlem *tu ^‘rrijskem glavnem me-' '*nei 1*300*? tetrti dan; v zaporu fti*„ študentov. — Proti kon-Piin,5:' ameriških držav v v*u * del Este so se nadalje-o*ni demonstracije v glav- ^ DlflPcii. Aminovi ®*stu Venezuele Čara- l telltov. času, kjer so do sedaj pre- šteli 29 mrtvih in 50 ranjenih, v glavnem mestu Bolivije La Paz z enim mrtvim in 33 ranjenimi ter v Montevideu, glavnem mestu Urugvaja, kjer pa so bile demonstracije brez incidentov. Prva seja konference v Punta del Est je bila dejansko šele danes zaradi odpora številnih ameriških držav proti pritisku ZDA, ki zahtevajo sankcije proti Kubi. Zdi se. da bo zmagal kompromisni sklep »obsodbe Kube zaradi komunistične usme. ritveo, toda brez sankcij. Kaže, da Je bila roka vlade ZDA vmes tudi pri vče. rajšnjl internaciji Gizenge v taborišču Mobutujevih padalcev pri Leopoldvillu, prav tam, kjer sta bila Internirana izdajalca Combe in Ka-londži: prvega so na ameriški pritisk izpustili, drugemu Pa so zaradi njegovih zločinov poslanci odvzeli imuni, telo. Od ostalih novic so važne še tri: Evropa: v Vzhodni Nemčiji so uvedli obvezni vojaški rok 1* mesecev, tako da v Evropi sedaj ni več države brez vojaške obveznosti; Amerika: Kennedy se bo v kratkem sestal z glavnim u-rednikom »Izvestiju, Adlube-Jem in nato z Mac Millanom; v C?pe Canaveralu se je ponesrečila 1 izstrelitev petih sa- ukrepi«. «Da ga bomo lahko premagali, moramo menjati našo mentaliteto, s tem da za. gotovimo blaginjo in socialno pravičnost našemu ljudstvu.« Govornik je dalje izjavil, da bi gospodarska blokada in drugi ukrepi proti neki državi, «ki je izbrala zgrešeno pot«, samo poslabšali položaj. Poudaril je, da bi bili taki' u-krepi upravičeni na podlagi pogodbe iz Ria de Janeira samo v primeru oboroženega napada, ali pa če bi bila o-zemeljska suverenost neke latinskoameriške države ogrožena. Bolivijski delegat je poudaril, da težnja po svobodi nekega ljudstva, da se reži gospodarskega zatiranja mogočnih skupin ali tujih vlad, o-pravičuje socialne revolucije. Poudaril je, da njegova vlada nasprotuje kakršnim koli sankcijam proti Kubi. Ostro je kritiziral ameriško politiko in je izrekel željo, naj bi se načrt »Aleanza para Rrogre-so« izvajal res z zaželenimi uspehi, s tem da bi dvignil ljudstvo latinskoameriških držav iz revščine, »kar bi bila edina pot za pobijanje komunizma«. Ameriška vlada izvaja vedno večji pritisk na latinskoameriške države in daje vedeti, da je uresničenje Ken-nedyjevega načrta o pomoči tem državam v znesku treh milijard dolarjev odvisen od tega, ali bodo sprejele osiro politiko proti Kubi. Eden od članov ameriške delegacije je izjavil časnikarjem, da bi «lahko slabo kazalo v ameriškem kongresu«, ko bo glasoval o kreditih južnoameriškim državam, če ne bodo sprejeli ostrih ukrepov proti Kubi. V venezuelski prestolnici Caracasu so bile tudi danes močne demonstracije proti Z DA in proti sedanji konferenci v Punta del Este. Danes so sporočili, da je med včerajšnjimi incidenti bilo ubitih 16 ljudi, več pa ranjenih. Vso noč se je slišalo streljanje. Zvečer so sporočili, da so izgubile življenje še druge štiri osebe in da znaša celotno število mrtvih od začetka demonstracij pred tremi dnevi 29, ranjenih pa nad 50. Davi sta v Caracasu eksplodirali dve bombi. Demonstracije so bile tudi v bolivijski prestolnici La Paz, Organizirala jih je bolivijska delavska zveza. Prišlo je tudi do spopadov s policijo in z desničarskimi skupinami. En demonstrant je bil ubit, 33 pa jih je bilo ranjenih. V urugvajski prestolnici Montevideo je včeraj demonstriralo proti konferenci v Punta del Este več desetti-soč ljudi. Punta del Este je oddaljena približno 160 km od Montevidea. Demonstranti so hodili v sprevodu po mestnih ulicah do poznih večernih ur. Ni pa bilo incidentov. Mac Millan pojde aprila v ZDA LONDON, 24. — Predsednik britanske vlade Mac Millan je sprejel vabilo, naj bi 26. aprila prišel v New York in govoril na uradnem kosilu združenja ravnateljev ameri-. renči. ških časopisov. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da bo Mac Millan izkoristil priložnost in odšel za nekaj dni v Washington, kjer bo gost britanskega poslanika. Predstavnik Bele hiše Salin-ger je izjavil, da se bosta Kennedy in Mac Millan vsekakor sestala, ko bo Mac Millan prišel v New York, Kraj sestanka ni bil še določen. V soboto se bo Kennedy sestal s kraljem Saudom v Palm Beachu. ---«»--- Eugenc Black bo posredoval med Indijo in Pakistanom? WASHINGTON, 24. — Predsednik Kennedy je na današnji tiskovni konferenci sporočil, da je predsednik Mednarodne banke Eugene Black pripravljen ponudifi svoje dobre usluge Indiji in Pakistanu za ureditev spora zaradi Kašmira. Predsednik je na tiskovni konferenci ponovil, da ZDA podpirajo vse ukrepe za gospodarsko in politično integracijo Zahodne Evrope, ki bi bila v korist atlantski skupnosti. Izrekel je upanje, da se bodo pogajanja za obnovitev sporazuma za ameriška oporišča na Azorskih otokih končala z uspehom. Glavna vprašanja, ki jih je Kennedy obravnaval, so: Punta del Este: Predsednik upa, da bodo sedanja pogajanja na konferenci omogočila državam celine, da «jasno pokažejo svojo nasprotovanje komunizmu in totalitarizmu«. Predsednik upa. da bodo na konferenci sprejeli izjavo, ki bo ((izražala zaskrbljenost a-meriških držav zaradi prodiranja komunistične doktrine na celino«. NATO; Konvencionalne sile NATO je treba povečati, da se doseže minimalna raven, ki jo je določil Norstad. Kennedy je izjavil, da bi bilo prezgodaj izreči kakršno koli sodbo o »notranjih težavah komunističnega sveta*. Kar se tiče skupnega tržišča, je predsednik izjavil, da ZDA podpirajo rimsko pogodbo, ki pa jo je treba tolmačiti. To je namen sedanjih pogajanj med šestimi in Veliko Britanijo. ---#»--- Izvenblokovski veleposlaniki v Rimu pri M. Javorškem RIM, 24. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški je priredil sinoči v jugoslovanskem veleposlaniš. tvu koktail za šefe diplomatskih misij in diplomatskih zastopnikov držav, ki so sodelovale na konferenci izven-blokovskih držav v Beogradu. Film o beograjski konferenci bo prikazan tudi za širšo javnost, predvsem za italijanske politične in javne delavce in italijanske novinarje, ki so prisostvovali beograjski konfe. Wondrich (MSI), ki sta zagovarjala — kot poroča agencija Ansa — v bistvu slični tezi: kar zadeva nov sporazum o ribolovu, naj se ne razpravlja zase, ampak v sklopu italijansko-jugoslovanskih odnosov in trgovinske izmenjave; naj se skuša doseči drugačen sistem za urejevanje morebitnih sporov, v katerih so Jugoslovani sedaj hkrati »razsodniki in prizadeta stranka*; pri bodočih pogajanjih naj sodelujejo tudi »kvalificirani predstavniki zainteresiranih ribičev*. Podobna priporočila je dal vladi tudi poročevalec Tambroni, podtajnik Russo pa je dodal, da je namen vlade »vključiti, pri prir hodnjih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo, to vprašanje v širši okvir gospodarskih odnosov med obema deželama* in je izrazil željo, da bi dosegli zadovoljujočo rešitev »za naše ribiče*. Nato so odobrili brez diskusije posamezne člene, na popoldanskem zasedanju pa so odobrili z večino s tajnim glasovanjem ta in ostale ukrepe. Med ostalimi ukrepi naj o-menimo še pooblastilo vladi, da more ukiniti ali znižati carinske tarife in izdati ukrepe, da bi pospešili tempo sprememb carnskih tarif, ki jih določa pogodba o evropski gospodarski skupnosti in da bi anticipirali progresivno vzpostavitev skupne carinske tarife. Sindikalne organizacije AN CISIM, SASMI, SNASE, SN IA, SNPR in SNSM potrjujejo stavko šolnikov za jutri 25. ; stavki sta se pridružili združenje profesorjev staleža A in sindikat' srednje šole CISNAL, medtem ko se stavki niso pridružile SINASCEL (CISL), avtonomna federacija ljudske šole (CISAL) in sindikat ljudskošolskih učiteljev CISNAL. Stavkovni odbor pa je pooblastil ustrezno sindikalno organizacijo ljudskošolskih učiteljev ENASE. da svoje člane oprosti sodelovanja pri tej stavki; le tisti učitelji, ki nimajo šolskih obveznosti jutri dopoldne, pa naj se udeleže protestnih zborovanj. Od jutri do 3. februarja bodo stavkali tehniki in asistenti v rudnikih, ker so jim odrekli dopolnilno doklado z izgovorom, da jim že priznajo posebno nagrado 30 lir za vsak pregled v rudnikih. Za isto dopolnilno doklado se potegujejo tudi nameščenci AN AS; njihove sindikalne organizacije CGIL in CISL so proglasile stavko, ki se bo vršila 26. in 27. t.m. Sindikati INAIL pa so prekinili stavko za nedoločen čas, ker je minister za delo Sullo sporočil, da obstaja možnost za rešitev tega spora. A. P. Navzlic zatrjevanju o strogih varnostnih ukrepih Številni bombni atentati v Parizu ob obletnici ultrasovskih barikad V noči od torka na sredo in včeraj je eksplodiralo šestnajst plastičnih nabojev - V Alžiru so odkrili apolitični in informacijski urad 0AS» De Gaulle bo govoril 5. februarja po televiziji PARIZ, 24. — Danes popoldne do 17.30 je nastalo v Parizu sedem eksplozij na različnih krajih, preteklo noč od 22.30 do 2.35 pa devet eksplozij. Žrtve današnjih atentatov so bili časnikar Michel Droit, časnikarka Francoise Giroud, ki je glavna urednica tednika «l’Express», prof. Maurice Duverge, ki poučuje na pravni fakulteti pariške uni-iverze in je sodelavec lista «Le Monde«, neodvisni senator in bivši predsednik občinskega sveta v Parizu Jean Louis Vigier, poročnik Salvad, ki je pred dnevi u-bil v Boni mladega fašista, ki je lepil lepake OAS, ravnatelj dnevnika «le Monde« Beuve-Mery ter bivši minister Alain Savary. Skoda, ki so jo tj atentati povzročili, je zelo velika, medtem ko so bile samo tri osebe laže ranjene. En atentat je bil naperjen proti senatorju gene. ralu Petitu, kj je povezan s komunistično skupino, dva pa proti dvema levičarskima občinskima svetovalcema. Ostali atentati so bili naperjeni proti raznim objektom. Nocoj ob 23. je eksplodiral plastični naboj pred sedežem stranke MRP in povzročil veliko škodo. Podoben atentat je bil na istem kraju izvršen pred tremi meseci. Druga eksplozija je nastala v dvorcu kjer stanuje predsednik pokrajinskega sveta za Seino Dardel. Tretja bomba pa je nocoj eksplodirala pred neko trgovino. Skupno je bilo danes v Parizu 11 eksplozij. Na vse te atentate je policija reagirala z novo ofenzivo v okviru operacij proti OAS. V prestolnici in v ostalih mestih so preiskali na stotine stanovanj in aretirali 42 ultrasov. Tudi v Alžirij) so bili ul-trasi včeraj in danes zelo aktivni. Včeraj so izvršili dvajset atentatov, pri katerih je izgubilo življenje 14 ljudi. 31 pa jih je bilo ranjenih. Eksplo- m lliiliiiiii im 111111111111111111111111111111 milili* Adjubej v torek pri Kennedyju VVASHINGTON, 24. — Predstavnik Bele hiše Salinger je sporočil, da bo Aleksej Adjubej skupno s svojo ženo Rado v torek 30. januarja gost a-meriškega predsednika Kenne-dyja, ki ga je povabil na kosilo. Adjubej, ki je ravnatelj »Izvestij*, potuje v Brazilijo, kjer bo imel intervju z brazilskim predsednikom Goular-tom. Na kosilu bo tudi ravnatelj sovjetske revije, ki izhaja v angleščini, Georgij Bol-šakov. ■llllllllllll■ll■llltllllllll■llllllllltlllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllll Obvezna vojaška služba v vzhodnonemški republiki Novi zakon v ničemer ne menja dejanskega stanja BERLIN, 24. — Vzhodnonemška ljudska skupščina je danes soglasno odobrila zakon o obvezni vojaški službi. Obvezni službeni rok bo trajal osemnajst mesecev. Podvrženi mu bodo vsi državljani Vzhod, ne Nemčije od 18. do 26. leta starosti. Zakon določa, da lahko pokličejo pod orožje vse državljane, ki so stari od 18 ido 50 let, v primeru vojne pa od 18 do 60 let. Državljani v starosti od 27 do 50 let bodo lahko primorani oditi na periodične vojaške vaje. Minister za obrambo general Heinz Hoffmann je Izjavil, da je bila uvedba obvezne vojat ške službe potrebna zaradi »imperialistične politike Zahodne Nemčije, in ne ustvarja nobenega novega političnega položaja«. Minister je dodal, da je ta ukrep «v skladij z listino OZN in potsdamskimi sporazumi, ki predvidevajo, da je nujno potrebno preprečiti, da bi nemški militarizem lahko sprožil novo svetovno vojno«. General je izjavil, da je Vzhodna Nemčija pripravljena omejiti efektivno število svoje vojske na 90.000 mož, t. j. na sedanje število, in da je naklonjena splošni omejitvi oborožitve. Razen tega je ljudska skupščina razpravljala danes ob prvem čitanju o načrtu zakona, ki uvaja «integralno ca. rinsko suverenost« Vzhodne Nemčije, ter je izročila pristojni komisiji načrt zakona o miroljubni uporabi atomske energije. Na podlagi načrta za carinski zakon bodo sedanje določbe, ki urejujejo promet blaga z zahodnim Berlinom, ostale nespremenjene, dokler «ne bodo izpolnjeni pogodbeni sporazumi«. Minister za notranjo in zunanjo trgovino je izjavil, da bo carinski zakon okrepil mednarodno suverenost in ob-last Vzhodne Nemčije in da «odraža dejansko stanje v Nemčiji in priznava obstoj dveh ločenih držav«. Do sedaj je vse nemško ozemlje veljalo za eno samo carinsko enoto, ----»«--- Pogreb I. Meštrovica BEOGRAD, 24. — Posmrtni ostanki svetovno znanega ju-goslovanskega kiparja Ivana Meštroviča, ki je umrl 17. t.m. v South Beandu v ZDA so bili položeni danes popoldne v družinsko grobnico v njegovi domači vasi Otavice pri Dr-nišu. Na pogrebu so bili kiparjeva soproga Olga, sin Mate in brat Peter, številni prebivalci iz Drniša, Otavic in okoliških vasi. Pogreba so se udeležili tudi predsednik Matice izseljencev Hrvaške Vic-ko Krstulovič in član izvršne, ga sveta Matice Drago Gizdič, nadalje predsedniki ljudskih odborov občine Split in Dr-niš, kakor tudi zastopniki kul-turnega in javnega življenja in številni likovni umetniki. ----«»--- Obnova prizadetih krajev v Dalmaciji SPLIT, 24. — Po vesteh iz Makarske bodo vsi gostinski obrati na področju makarske-ga in dubrovniškega primorja, ki so bili ob zadnjem potresu poškodovani, v dveh mesecih popolnoma usposobljeni za sprejem gostov. Hoteli in gostinski obrati v Makarski, Tu. čepih, Baški Vodi, Breli jn v drugih krajih so relativno manj -poškodovani. diralo je petnajst plastičnih nabojev. Vse kaže, da novi policijski ukrepi niso zadostni, oziroma, da se ne izvajajo, kakor bi se morali. Danes so ultrasi razobesili na oknih francoske zastave, da proslavijo obletnico alžirskih barikad. Oblasti so v vseh večjih mestih odredile izredne varnostne ukrepe. Po ulicah krožijo oddelki policije in voj. ske. nad mestom pa kroži helikopter. OAS je za popoldne pozvala Francoze, naj stavkajo za eno uro, zatem pa naj držijo petnajst minut «cestnega žalovanja« z ugasitvijo vseh luči in s prekinitvijo cestnega prometa. Generalna delegacija je danes izročila tisku podatke o borbi proti OAS od 11. do 22. januarja. Iz teh podatkov izhaja, da so v predmestju Al-žira El Biar našli v neki vili »politični urad In informacijsko službo OAS«. Ta urad je vodi] polkovnik Gardes. Ves arhiv (približno 150 kilogramov materiala) so zaplenili in ga sedaj pregledujejo. V poročilu je rečeno, da so od 11. do 22. januarja aretirali 107 članov OAS, Med aretiranimi je pet morilcev, devet oseb. ki so vmešane v atentate s plastičnimi bombami, pri 39 pa so našli orožje ali strelivo. Dokument generalne delegacije pravi, da so zaplenili tudi veliko število tajnih časopisov in tudi več zavojev s pošto, namenjeno bivšemu generalu Salanu. Zaplenili so tudi večjo zalogo orožja, ročnih bomb in streliva. Dalje pravi dokument, da je OAS skušala ustvariti v oddelkih republikanske garde v Alžiriji svoje celice, katerih namen je bil nevtralizirati intervencije oblasti v primeru upora in rekrutirati vojake, ki bi bili pripravljeni sodelovati v tajni vojski in ji dobavljati orožje, ki bi ga izmaknili orne. njenim enotam. Aretacije, ki so jih izvršili v zvezi s tem, so omogočile, da so lahko do kraja raziskali tudi več primerov kraje orožja. Francoske oblasti v Alžiru so sporočile, da je bil danes najbolj miren dan v novem letu. Bilo je manj atentatov kakor običajno in tudi manj mrtvih (6 mrtvih in 8 ranjenih). V Parizu pa je o borbi proti OAS govoril danes policijski prefekt Papon. Izjavil je, da so lani izvršili 1099 preiskav, ustavili 579 oseb, 106 so jih prijavili sodišču, 579 pa so jih upravno internirali. V prvih letošnjih dvajsetih dneh so napravili sto preiskav, pridržali 82 ljudi, prijavili sodišču pa so jih 19. Prefekt je dejal, da je naloga policije zelo težavna, ker je med dvema ognjema, in sicer med ognjem ultrasov in ognjem pripadnikov alžirske osvobodilne fronte. Neredi so bili danes tudi na fakulteti sorbonske univerze, kjer je okoli 50 fašističnih študentov vdrlo v dvorano med predavanjem in zahtevalo od navzočih študentov, da proslavijo obletnico alžirskih barikad. «. Danes popoldne je imela francoska vlada sejo pod de Gaullovim predsedstvom. Po seji je minister Terrenolre sporočil, da bo de Gaulle govoril 5. februarja po radiu in televiziji. Nocoj so tudi sporočili, da je tisiku prepovedano objavljati kakršno koli sporočilo ali m»‘ nifest OAS in tudi vsebino tajnih radijskih oddaj te orga* nizacije. iiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiii.iiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiii Gizenga interniran v taborišču padalcev Adula postavlja doslednega borca za pravo neodvisnost na isto raven z izdajalcem in zločincem Kalondžijem LEOPOLDVILLE, 24. — Zvedelo se je, da so Gizengo sinoči pozno odpeljali v taborišče Mobutujevih padalcev v Binzi blizu Leopoldvilla. Odpeljali so ga ob eni uri ponoči, t.j. 24 ur potem, ko so ga bili predstavniki OZN izročili Aduli. V zvezi s to premestitvijo niso objavili nobenega uradnega sporočila. Vendar pa se je zvedelo, da so odredili njegovo internacijo na podlagi dekreta od februarja 1961, ki se tiče državne varnosti. Zatrjuje se, da so Gizengo-vo internacijo odredili sinoči v zvezi s spopadi med žandar-ji Vzhodne pokrajine in kon-goško vojsko v Stanleyvillu. Baje je ukaz o internaciji podpisal načelnik za narodno varnost Victor Nendaka, ki je zagrizen sovražnik lumum- bizma. Zvedelo se je, da je notranji minister Gbenje, ki je lumumbist in bivši Gizen-gov sodelavec, odklonil podpis tega ukaza. V istem taborišču so lanskega maja internirali izdajalca Combeja, ki pa so ga potem izpustili na angleški in ameriški pritisk. Prav tako je v tem taborišču zaprt drugi izdajalec Albert Kalondži, ki mu je parlament zaradi njegovih zločinov v Južnem Kasaju odvzel parlamentarno imuniteto. Razen tega so začeli v Leopoldvillu policijske racije proti lumumbistom. Baje so do sedaj aretirali dva tisoč ljudi. Iz Stanleyvilla poročajo, da je polkovnik Pakasa, ki so ga bili pred dnevi aretirali, včeraj zbežal. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiufuiiuuaaiiniaunnMnnnaaMnNii V Teheranu se nadaljujejo demonstracije proti vladi Narodna fronta napoveduj« nadaljev anje borbe - Nad 300 študentov v zaporo TEHERAN, 24. — Tudi danes zjutraj so bile v Teheranu demonstracije študentov proti Aminovi vladi. Prišlo je do nekaj spopadov s policijo. Sinoči je predsednik vlade Amini po radiu izjavil, da so »naši severni sosedi (Sovjetska zveza) navdihovalci sedanjega vala neredov*. Predstavnik narodne fronte je izjavil, da bo ta stranka nadaljevala borbo proti vladi. Zanikal je trdidtve vlade o sodelovnju narodne fronte s komunisti in z desničarskimi elementi, ki nasprotujejo a-grarni reformi. Predstavnik je dodal, da je sedaj v zaporu 300 študentov. V poučenih krogih pravijo, da je šah ukazal bivšemu poveljniku varnostne službe generalu Taimuru Bahtiaru, naj čimprej zapusti Iran. Baje je to zahteval predsednik vlade Amini, ki obtožuje Bahtiara, da je omogočil študentovske demonstracije. Iz Washingtona poročajo, da je skupina 45 iranskih študentov vdrla včeraj v iransko poslaništvo. V veži so študentje demonstrirali proti u-krepom, ki jih je vlada odredila proti teheranskim študentom. Demonstranti so bili štiri ure v poslaništvu ter vzklikali proti Aminiju. V New Yorfcu je bivši irai^ ski diplomat Nasrolah Fatem, brat bivšega ministra Fatema, ki je bil ubit, izjavil, da je zrušitev iranskega šaha sedaj samo vprašanje mesecev. Dodal je, da je v stalnem stiku z opozicijskimi skupinami v Teheranu, in da so študentovske demonstracije v zadnjih dneh uvod v konec šahovega režima. Pripomnil je še, da imajo mladi oficirji v vojski v nkah ključ za prihodnost Irana. Fatem je izjavil d« se je demonstracij v teh dneh u. deležilo okoli 50.000 ljudi. De-monstracije so bile deloma spontane, deloma pa jih je organizirala narodna fronta bivšega predsednika Mosade-ka. Nemška in britanska avtomobilska industrija 2e od srede preteklega leta se mnoge evropske avtomobilske tovarne ubadajo s hudimi prodajnimi težavami. To velja predvsem za nekatere francoske in angleške avtomobilske firme, katerih neprodane zaloge so se tako povečale, da so znatno omejile nadaljnje proizvajanje avtomobilov. Zastoj v prodaji je sledil neprekinjeni ekspanziji v letih 1950-59. Vzroki za manjšo prodajo motornih vozil so v občutno zmanjšanem izvozu v ZDA, kjer so se v večji meri uveljavila kompaktna vozila ameriških avtomobilskih koncernov. K temu so *e ZDA znašle prav sedaj v mnogo manj zavidljivem gospodarskem položaju, pa tudi stagnacija povpraševanja v Zahodni Evropi je znatno poslabšala možnosti na ugodno prodajo. Ce prištejemo 3em še znižanje carinskih pristojbin, povečanje uvoznih kontingentov in napovedano priključitev Velike Britanije k Skupnemu evropskemu trgu, smo navedli malone večino vzrokov, zaradi katerih je zapaziti določeno nazadovanje v prodaji novih avtomobilov v Zahodni Evropi. V zadnjih nekaj letih se izvoz zlasti angleških avtomobilov v ZDA in v dežele Britanske skupnosti, ki je za Angleže življenjske važnosti, znatno o-mejil. Izvoz v ZDA se je samo od 1. 1959 do 1960 zmanjšal za skoraj tretjino, medtem ko v preteklem letu računajo celo s 50 odst. padcem. Vrh tega so se nekatere dežele Com-monwealtha v avtomobilski proizvodnji osamosvojile in z raznimi ukrepi zaščitile lastno produkcijo pred tujo konkurenco. Angleška avtomobilska industrija, ki je 1. 1960 izvozila 42 odst. celotne produkcije, je vse svoej upanje položila v zahodnoevropski trg. Od tod tudi prizadevanje angleških avtomobilskih firm, da bi se Velika Britanija vključila v SET. Kolikor se to ne bo zgodilo, bo 29 odst. u-vozna carina v SET včlanjenih držav prav tako, Če ne še bolj nepremostljiva ovira za Angleže, kot je angleška uvozna carina 30 odst., ki omejuje uvoz na minimum, ovira za Zahodno Evropo. Angležem se maščuje tudi dejstvo, da evropskemu trgu doslej niso posvečali večje pozornosti in ga zategadelj precej slabo poznajo. Od skupno 715.441 v 1. 1960 prodanih osebnih avtomobilov so jih na SET prodali komaj 8,1 odst. in na območje EFTA komaj 7,9 odst. Razen tega tudi njihovo prodajno in servisno omrežje nista na taki višini, kot v velikih kontinentalnih deželah in se bodo morali zatorej krepko potruditi, da bodo dohiteli svoje evropske tekmece. Hudih skrbi avtomobilskim tovarnam pa ne povzroča le izvoz, temveč tudi notranji trg. Ce primerjamo razširjenost avtomobilov v Veliki Britaniji z razširjenostjo, n. pr. na švedskem, lahko ugotovimo, da pride na otokih komaj 106 avtomobilov na 1000 prebivalcev, medtem ko so Švedi s 158 avtomobili na 1000 prebivalcev že mnogo dlje. Značilno za Anglijo pa je mimo tega izredno veliko število starih in prastarih avtomobilov : med 5,5 milijona o-sebnih vozil so konec 1. 1960 našteli kar 1,5 milijona, ali 27 odst. starejših od 10 let! Potemtakem bi bilo pričakovati, da so prodajne možnosti v Veliki Britaniji še velike. Vendar kljub temu v tej otoč-ni državi ni računati z večjim povpraševanjem: v veljavi je namreč kar 46 odst. davek na prodajno ceno, tako imenovani da-yek na luksuz, razen tega pa so občutne tudi kreditne omejitve, ki prodajo na notranjem trgu znat-ho otežkočajo. Zato niso neutemeljene napovedi, da se bo proizvodnja osebnih avtomobilov v Angliji letos še zmanjšala, s čimer bo hudo prizadetih pet največjih avtomobilskih firim. Vendar bo ta udarec zadel predvsem manjše proizvajalce, kot Rootes, Stan-dard-Triumph in Vauxhall, ki so imele še predlani izkoriščenih komaj pol svojih zmogljivosti, in v manjši meri BMC in FORD, ki sta bila v prodali avtomobilov na notranjem trgu 1. 1960 udeležena s skoraj 70 odst. Od leta 1955 do 1960 pa se Je proizvodnja avtomobilov v Zahodni Nemčiji domala podvojila. Samo 1. 1960 se je povečala za o-krog 20 odst. Vendar se ta vzpon 1. 1961 ni obdr-tol na tej ravni, ker bo proizvodnja po poluradnih napovedih dosegla okrog 22 milijona avtomobilov ali za 70 odst. več kot 1. 1960. že več let zapovrstjo izvaža Zahodna Nemčija približno polovico svoje avtomobilske proizvodnje. Prodaja letne produkcije je v tej državi mnogo bolj odvisna od izvoza kot kjerkoli drugje, vendar Je bojazen pred stagnacijo tu mnogo manjša, ker so iz-gledi na izvoz v ZDA kot naj večjega uvoznika zahod-nonemških avtomobilov, o-stali skoraj nespremenjeni. V prvih sedmih mesecih minulega leta je Voksvva-gnu in Daimler-Benzu u-spelo celo povečati izvozno udeležbo od 31 na 49 odst. glede na isto razdobje v predlanskem letu. Hkrati pa sta Ford in O-pel v izvozu močno nazadovala. Nemcem je v nekaj zadnjih letih uspelo prodreti tudi na področje EFTA, kamor izvažajo več avtomobilov kot v Francijo, Italijo in Anglijo skupaj. Ko bodo padle carinske pregrade med državami, vključenimi v SET, in deželami EFTA, bodo Nemci tod še bolj prišli na svoj račun. Tudi notranji trg obeta zahodnonemški avtomobilski industriji še ugodne perspektive, saj pride tod vsega 1 avtomobil na 11,7 prebivalca. To razmerje je podobno belgijskemu, je pa močno pod francoskim, angleškim, švedskim, švicarskim in danskim povprečjem. Prodaja domačih avtomobilov na zahodnonemškem trgu se je lani povečala za okrog 22 odst., med tem ko naj bi bil porast prodaj letos še večji. Po oceni nemške Shell kompani-je se bo vozni park v Zahodni Nemčiji do 1. 1975 povečal na več kot 18 milijonov medtem ko je 1. 1950 znašal 1,8 in 1. 1960 okrog 9,2 milijona avtomobilov. Od tega naj bi na osebne avtomobile odpadli več kot dve tretjini, okrog 14 milijonov. Ce je ta ocena količkaj stvarna, se obetajo zahodnonemški avtomobilski industriji samo s proizvodnjo za domači trg še zlati časi. Splošna mobilizacija v Indoneziji je zajela tudi mlada dekleta. Na sliki je skupina študentk med neko vajo Resnica jih strašno bode Fašisti proti predvajanju filma «Benito Mussolini» Z metanjem solzilnih bomb v dvorane, kjer se predvaja omenjeni film, skušajo preprečiti, da bi ljudje izvedeli resnico o človeku, ki ga oni povzdigujejo v nebo MILAN, 24. — Glede inči- r denta, do katerega je prišlo v kino dvorani »Manzoni« med predstavo filma »Benito Mussolini — anatomija diktatorja«, je načelnik političnega u-rada tukajšnje kvesture dr. Provenza kasno ponoči izdal naslednje sporočilo: Okrog 23. ure je nekaj mladeničev odvrglo v kinu »Manzoni« nekaj solzilnih bomb, ki so povzročile ogromne količine dima ter vnesle med gledalce dokajšnjo paniko. Vtem, ko je bila predstava ustavljena, so se našli štirje kosi omenjenih solzilnih bomb. Zatem pa, o-krog 0.15, ko je neki gledalec z nogo dregnil ob peto solzil-no bombo, ki do tedaj ni eksplodirala, se je dvorana znova napolnila z močnim dimom, ki je povzročil nov preplah. Naknadno so našli še eno bombo, ki pa ni povzročila dima, nakar so bili s tem v zvezi aretirani trije mladeniči in eno dekle. Odgovarjati bodo morali pred sodiščem na osnovi člena 420 kazenskega zakonika. Aretiranci so: Osval-do d’Arienzo, star 22 let, nje- gova 22-letna sestra Maria Te-resa, 24-letni Remo Somma-campagna in Mario Albertoni, star 20 let«. Omenjeni se nahajajo zdaj na kvesturi, kjer jih funkcionarji političnega oddelka izprašujejo. Vtem pa so danes zjutraj izpustih Heleno Houssis, ki je prav tako včeraj zvečer postavila pod sedež v kino dvorani «Arte», kjer se je takisto vrtel film »Benito Mussolini«, tako ime-nov/no «bombo Molotov«, ki pa je bila ponarejena, torej neškodljiva. Prijavljena je bila za prestopek motenja javne predstave. RIM, 24. — Bomba, najbrž solzilna, je eksplodirala v kinu Golden, kjer so vrteli film »Benito Mussolini — anatomija diktatorja«. Eksplozija je bila zelo močna. Številno občinstvo je zajela panika in pribežalo je iz dvorane — ki jo je napolnil dim — na cesto. Predstava je bila prekinjena. Karabinjerji in policija so že aretirali dva mlada človeka, ki sta zagnala bombo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllll|||||||||||||||||||llll||||||||llllllllllllllllllllltlllllll||lllllllll„IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI V' Se vedno nič jasnega po padcu bolgarskega letala Letalo «IHIig-l7» so odpeljali Pilot Solakov se počuti bolje Poveljstvo NATO baje zahteva izročitev bolgarskega pilota ter njegov prenos v bolnišnico Bagnoli - Incident med ameriškim novinarjem ter karabinjerskim podčastnikom Politični urad kvesture je pozneje sporočil, da sta dva mlada človeka povzročila eksplozijo dveh ne velikih posod iz lepenke, v katerih je bil stlačen črni smodnik. V dvorani je bilo tedaj kakih 100 oseb. Takoj so se prižgale luči in policijski agentje so opazili dva mlada človeka, ki sta bežala. Enega so ujeli. Gre za nekega Fabia Di Martina, ki ima 24 let in je uslužben na ministrstvu pošte. (Da je član neke organizacije skrajne desnice, kot se je ugotovilo, mu je bilo očitno priporočilo, da je dobil službo na ministrstvu). Drugo osebo so identificirali, čeprav ji je uspelo pobegniti. V dvorani so agentje našli tudi pivsko steklenico, napolnjeno z bencinom. Predstava, ki se je za nekaj minut prekinila, se je potem v redu nadaljevala. ^ gledališče ACQUAVIVA, 24. — Bolgarski pilot Miluš Solakov, ki je te dni strmoglavil s svojim letalom na tla v bližini Barija, se počuti bolje. Danes ponoči mu je dežurni zdravnik dal transfuzijo krvi, in to zaradi šoka, ki je vanj padel po operaciji. Bolnišnica, ki se v njei pilot nahaja, pa ni imela na razpolago krvi, [potrebne za transfuzijo, ker pripada Solakov k bolj redki krvni skupini (tako imenovana negativna skupina). Zaradi tega je bila odposlana v krvno banko v Bariju avto-ambulanca, da bi tu dvignila potrebno količino krvi ustrezne skupine. Danes se Solakov počuti dobro in je brez temperature. Zvečer bo pacienta pregledal prof. De Marchi, ravnatelj univerzitetne ortopedske klinike v Bariju, ki bo ugotovil stanje pacienta v zvezi z operacijo, izvršeno nad njim zaradi zloma leve roke. Medtem tehniki vojaškega letalstva nadaljujejo preiskovalna dela v okolišu ■Lamo-ne», kjer se še vedno nahajajo razbitine letala «Mig-17». Preiskava pa zaradi dežja težko napreduje. Ob vhodu v bolnišnico pa je danes prišlo do manjšega incidenta med nekim ameriškim novinarjem in karabinjerskim brigadirjem. Omenjeni novinar je namreč padel ter je hotel stopiti v bolnišnico, da bi mu tu nudili prvo pomoč. Karabinjerski podčastnik pa mu je to preprečil, zlasti še, ker se je zdelo, kot bi si bil novinar svoj padec izmislil, da bi si tako omogočil vstop v bolnišnico. V Acquavivi kroži tudi vest, da je poveljstvo NATO zahtevalo izročitev pilota in njegov prenos v bolnišnico Ba-gnoli. Vest do sedaj še ni potrjena. Danes je prispelo v bolnišnico, kjer leži Solakov, pismo, ki je bilo naslovljeno nanj. Nič ni znano, ali mu je bilo izročeno. Pozneje so ostanek letala «Mig-17» razpolovili ter naložili na kamione letalstva. Nato so razbitine odpeljali zastražene po karabinjerjih. Pri prevozu pa so bili še tehniki italijanskega letalstva, NATO ter dva angleška tehnika, ki sta nalašč zaradi tega prišla v Acquavivo. Sedaj se bolgarsko letalo nahaja v Gioia del Colle, kjer so ga spravili v neki hangar ter za-stražili. Stražijo ga karabinjerji ter agenti varnostne službe NATO. Danes zvečer je pilota So-lakova obiskal direktor orto- Poslancu In bivšemu ministru Pacciardiju je očitno začelo v zadnjem času zasledovanje po fotografih presedati. Vidimo ga, k0 se Je ob izhodu iz svojega studia obrnil na nekega karabinjerja ter ga pozval, naj odstrani fotografa v bližini. Toda ta Je že napravil sliko, ki Je zaradi Pacciar-dijeve geste postala še bolj zanimiva ..............................................m...umi««««.. Humorist ali norec profesor ki je dal dijakom tako nalogo RIM, 24. — Poslanec KD Fanelli je danes zjutraj v zbornici poslancev postavil prosvetnemu ministru vprašanje, ali izhaja iz učnega programa, da se dijakom dajejo naloge, kot je tista, ki so jo imeli dijaki prvega razreda višje gimnazije v Frosinonu, in katere naslov je bil: »Starki je spodrsnilo. Pripovedujte v komunističnem slogu o kapitalistih, monopolih, izkoriščevalcih ljudstva, o imperializmu, kolonializmu in o ne-ustanovitvi dežel«. «V fašističnem in monarhističnem slogu o domovini, slavi, o preliti krvi in izdaji«. «V demokristjanskem slogu o fašistični nevarnosti, italijanskem čudežu, napredku, o borbi proti komunizmu in o-brambi svobode«. Ce je stvar resnična, potem se lahko vprašamo, kakšni čudni nagibi so profesorju navdihnili tak naslov. Težko si je misliti, da bi bil samo humorist, kajti zelo dvomljivo je, da mu bo ta njegova domislica pomagala pri napredovanju v službi. Zdi se pa, da je demokrist-janski poslanec vendarle pretiraval. Tako so učenci povedali, da je profesor samo «za šalo« dejal, da je mogoče spis o starki, ki je padla, pisati tudi na političen način, tako kot bi zadevo obravnaval kak komunist, fašist ali demokristjan. ----«»--- Deset mrtvih pod ruševinami hotela FINEDA DEL MAR (Španija), 24. — Tu se je zrušil neki hotel, ki je bil šele v gradnji. Na žalost je nesreča zahtevala več smrtnih žrtev. Zaradi silnega dežja je bilo reševalno delo toliko težje. Zvečer so objavili, da je mrtvih deset, ranjenih pa 33; med temi pa jih je več, katerih stanje je zelo resno. pedske klinike univerze v Bariju prof. Enzo De Marchi. Z njim sta bila še dr. Caraffa ter vojaški zdravnik polkovnik dr. Saetta. Po obisku je dr. De Marchi časnikarjem izjavil, da je pilota mogoče v vsakem trenutku prenesti. —•—«»---- Aretirani v Španiji trije Italo-američani WASHINGTON, 24. — Trije Američani italijanskega porekla, pripadajoči neki skupini prekupčevalcev z mamili, so bili v Španiji aretirani. Vest je sporočilo ameriško pravosodno ministrstvo. Trije aretiranci so 50-letni Frank Caruso, 45-letni Vincent Mau-ro, oba iz New Yorka, in 48-Ietni Salvatore Maneri iz Palerma. Omenjeni trije so se morali 22. maja lanskega leta skupno z ostalimi 21 obtoženci, zagovarjati pred sodiščem v New Yorku, nakar so bili po položitvi zahtevane kavcije izpuščeni. Kmalu za tem pa so iz ZDA pobegnili. Caruso in Mauro sta bila aretirana v Barceloni, pri čemer so pri obeh našli ponarejene kanadske potn* liste, Maneri je bil aretiran na otoku Majorca, ---«»---- Staro rimsko cesto bodo obnovili VENTIMIGLIA, 24. — Stara rimska cesta, ki so po njej korakale v Galijo namenjeni legije Julija Cezarja, bo kratkem na odseku, ki gr od Ventimiglie do francosk italijanske meje, obnovljena. Tako so sklenile krajevne o-blasti, potem ko je izrekla pozitivno mnenje tudi ustrezna komisija, sestavljena iz predstavnikov mednarodnega inštituta za proučevanje Ligurije, predstavnikov občinske uprave in turističnega društva. Mestoma je ta starinska cesta zelo dobro ohranjena, medtem ko je drugje potrebna temeljitega popravila. ----«»--- Novo letališče v bližini Reke REKA, 24. — Med Crikve-nico in naseljem Jadranovo, kakih 30 km proti jugu od Reke, bodo zgradili mednarodno letališče kategorije «0» katerega vzletišče bo merilo v dolžino 1.800, v širino pa 45 m. Ustrezno ministrstvo jugoslovanske zvezne vlade je prav te dni odobrilo finančni predračun za uresničitev omenjenega načrta, ki postane s tem izvršljiv. Letališče, ki bo prvenstveno služilo turističnim namenom, bo predvidoma zgrajeno do leta 1965. Ležalo bo v nepo. sredni bližini tako imenovane Jadranske magistrale, ki bo kot je znano, tekla vzdolž -------------«#—*** V Poznanju aretiran britanski letalec LONDON, 24. — Glasnik Foreign Officea je sporočil, da je britanski konzul v Varšavi odpotoval v Poznanj, kjer se bo skušal informirati, zakaj je bil član posadke nekega angleškega civilnega letala, pripadajočega družbi «Skywaiys», po policijskih organih tega mesta pridržan v zaporu. Član posadke, ki je bil aretiran, bi bil neki Raymond Arthur Wilson, po poreklu iz Nove Zelandije. ---«»---- Zasedli so stanovanja ki niso njihova RIM, 24. — Enajst stanovanj, ki jih je gradila INA-casa v kraju San Basilio pri Rimu, je zasedla skupina družin, ki so doslej .stanovale v bližnjih barakah. Družine so zasedle ta stanovanja brez dovoljenja in to preteklo noč in davi. Sedaj so karabinjerji in agenti javne varnosti na straži, da ne t Zagrebška Opera v Bologni ZAGREB, 24. — Ansambel Opere in Baleta Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba je odpotoval danes v Italijo na petdnevno gostovanje v iTeatro Comunale* v Bologni. Istočasno vodi ravnateljstvo zagrebške O-pere pogajanja za gostovanje bolonjske Opere v Zagrebu. ---«»--- RIM, 24. -- Za 8 milijonov draguljev so ukradli v noči od 22. na 23. januar v draguljarni Magliana Sabina. Tatovi so prišli v lokal skozi luknjo, ki so jo izvršili v zidu. -------------«»--- RIM, '14. — Proces proti Scphiji Loren in Carlu Ponti-ju za razveljavljenje njune poroke v Mehiki je preložen na 28. marec. Natalija Ivanova Sedova, vdo------ ------------------ va po Levu Trockem, Je umrla bi prišlo do nadaljnjih zasedb. I v Parizu. Imela Je 79 let imiiiiiimimMiiiiiiiHiiiiiimiMiiiimimmimmiHiimiimiiiiiiiiiifiiiimiiiimiiiiiiimmiiimi Krivo je zopet slabo vreme Srečen zaključek neuspelega vzpona Trije avstrijski plezalci so bili letos že druga skupina, ki je poskušala zimski vzpon po severni steni Matterhorna glubhui ^ izlilia’ibti}i* ZERMATT, 24. — Danes zjutraj ob 10.45 so opazili tri avstrijske alpiniste, ki so se lotili prvenstvenega zimskega vzpona severne stene Matterhorna. Zagledali so jih kakih sto metrov pod kočo Solvay. Zdi se, da so tu prenočili, kar bi pomenilo, da so se odrekli svojemu podvigu. Zatem so jih opazili kakih 200 metrov pod omenjeno kočo. To bi utegnilo pomeniti, da sestopajo v dolino. Premikajo se dokaj hitro, česar bi ne zmogli, če bi bili fizično izčrpani. To pomeni, da jih dve noči, prečute v najneugodnejših vremenskih okoliščinah v steni, niso preveč prizadele. Ce so trenutne vremenske okoliščine, ki so se danes zjutraj izboljšale, ne poslabšajo, je upati, da bodo Hubert Sedelmayer in njegovi tovariši dosegli planinsko zavetišče Hoernli, v višini 3.260 metrov, v ]3rvih popoldanskih urah. In če bodo nadaljevali s sestopom, bodo utegnili prispeti do gornje postaje žičnice pri «Lago Nero« okrog 18. ure, nakar bi lahko v kratkem prišli tudi v Zermatt. Zaradi slabih vremenskih razmer -ova dni ni bilo mogoče z daljnogledom slediti vzponu treh Avstrijcev. V Zermat-tu so včeraj že začeli priprave, da bi reševalne skupine odšle na pomoč plezalcem. To je letos že drugi poskus zimskega vzpona severne stene Matterhorna, ki zaradi slabega vremena ni uspel. Hubert Sedelmayer ter brata Huber so kmalu po 17. uri dosegli zavetišče Hoernli. Domneva se, da bodo v tem zavetišču prenočili in da bodo sestop proti Zermattu nadaljevali šele Jutri dopoldne. # # * Pred dnevi so preplezali severno steno gore Pizzo del-1’Uccello trije plezalci. Poleg Roberta Sorgata iz Belluna in inštruktorja CAI Marca Rullija je bil še Tržačan Pie-ro Zaccaria. Prvič sta to pot v Apuanskih hribih preplezala 1. 194Q Nino Oppio in Se-rafino Polnaghi. Moskovska umetnica bo pela v Jugoslaviji BEOGRAD, 24. — Včeraj je prispela v Beograd Tamara Sorokina, prvakinja o-pernega ansambla moskovskega Velikega gledališča, ki bo nastopila v beograjski Operi v operah -Traviata* in »Evgenij Onjegin«. Med dvotedenskim bivanjem v Jugoslaviji bo sovjetska u-metnica gostovala tudi v drugih republiških središčih. Zagrebški filharmoniki na beneškem festivalu V okviru XXV. mednarodnega festivala sodobne glasbe, ki ga prireja beneška Bienala v času od 10. do 24. aprila, bo tudi nastop Filharmoničnega orkestra iz Zagreba pod vodstvom dirigenta Milana Horvata. Zagrebčani bodo imeli dva koncerta; na enem bodo predvajali dela sodobnih jugoslovanskih avtorjev, na drugem pa dela sodobnih ruskih, ameriških in italijanskih komponistov. Berlinski orkester RIAS bo pod vodstvom Ferenca Fricsaga izvedel prvič v Italiji deset del nemških sodobnih skladateljev. Osrednja teža festivala pa bo v izvedbi Debussgjeve o-pere •Pelleas et Melisande« za stoletnico rojstva avtorja, ter v koncertih, posvečenih Igorju Stravinskemu ter Gian Francescu Malipieru za njuno osemdesetletnico. Opero »Pelleas et Melisande» bodo peli člani pariške Opere pod vodstvom Pierra Dervaucca ter z orkestrom beneškega gledališča Fenice. Na sporedu pa so še mnogi koncerti z raznimi sodelavci. Poleg številnih drugih del bo doživelo praizvedbo tudi neko Zafredovo delo. Letos brez. Di Stefana dunajska operna sezona DUNAJ, 24. — Letos tenorist Giuseppe Di Stefano ne bo nastopil v dunajski državni Operi. Dobil je povabilo, da bi pel v Gouno-dovem »Faustu«, toda odklonil je, da bi svojo vlogo pel v nemščini. .Zaradi tega so morali premiero te opere odložilo na nedoločen čas. Ravnateljstvo dunajske Opere pa po vsem tem Di Stefana ni povabilo za kako drugo vlogo v tej sezoni. Dirigent Pietro Argenteo na turneji po SZ MOSKVA, 24. — Italijanski dirigent Pietro Argen-teo je prispel v Sovjetsko zvezo. Dirigiral bo na več koncertih. Prvi koncert bo 27. januarja v Kijevu, nato v Lvovu in Odesi. Svojo turnejo po Sovjetski zvezi bo Argenteo zaključil z dvema koncertoma v Moskvi 17. in IS. februarja. Žetev smrti med starimi avstrijskimi umetniki Pred kratkim je v London u umrl avstrijski slikar Alfons Purtschacher, mladostni prijatelj pesnika Rainerja Marie Rilkeja; imel je 76 let. Mnogo slik umrlega slikarja se nahaja na Koroškem. Purtschacher je bil znan predvsem kot portretist, zelo rad pa je tudi slikal konje. Poročen je bil z avstrijsko pisateljico Noro VVpdenbruck, ki je pred nekaj leti umrla. Ta je bila poznana zlasti kot prevaja-teIjica pesniških del. Tako je med drugim prevedla pesmi R. M. Rilkeja v angleščino, dela T. S. Eliota pa v nemščino. V starosti 75 let je umrl na Dunaju igralec Paul Richter. Ze od leta 1924 je deloval večinoma kot filmski igralec in se je zelo uveljavil med nemško govorečimi igralci. — V začetku januarja je umrl na Dunaju tudi igralec in komponist Ernst Arnold. Njegov vzpon je šel nekako vzporedno z vzponom radia. Uglasbil je več kot 800 popevk in mnoge sam prvič predvajal. V Ziirichu pa je umrla Johanna Termin - Moissi, vdova znanega igralca dunaj- skega Bu rgtheatra Alexan-dra Moissija. Johanna Termin, ki je imela 78 let. je bila svoj čas tudi sama t* gralka pri Maxu Reinhardtu v Berlinu in na Dunaju ■ . Za ravnatelja zbirke «Albertina.» na Dunaju je prd£, svetni minister imenoval ar. Walterja Koschatzkgja, ki i♦ bil do sedaj ravnatelj Nove galerije v Gradcu. Slikar Andre Lhote Je v Parizu umrl PARIZ, 24. — V neki pariški bolnišnici, kamor so ga pripeljali zaradi možganske krvavitve, je v starosti 75 let umrl francoski slikar Andre Lhote. Bil je profesor slikarstva na akademiji od leta 1918, član višjega sveta francoskih muzejev od 1945 ter član Salona neodvisnih. Andre Lhote pa je bil tudi eden od začetnikov kubizma. Njegove najbolj znane slike so Poklon Watteauju. Mornar s harmoniko, Mediteran, Egipt. Bil je avtor številnih knjig in monografij. Leta 1955 je prejel veliko državno nagrado za umetnost. Kdo so kandidati za tisrebrne trakove 1962» Ko je odbor sindikata italijanskih filmskih časnikarjev pregledal glasovnice prvega referenduma za dodelitev «srbrnih trakov 1962*, je ugotovil, da so v trojicah kandidatov sledeči (po abecednem redu): Režiser najboljšega filma: Michelangelo Antonioni za -Noč*, Pietro Germi za • Razporoko po italijansko*, Ermanno Olmi za -Službo*• Najboljši producent: Al- freda Bini, Franco Cristaldi in Goffredo Lombardo za svojo celotno produkcijo. Najboljši originalni siže: Ennio De Concini, Alfredo Giannetti in Pietro Germi za -Razporoko po italijansko*, Ermanno Olmi zn -Službo*, Rodolfo Sonego za -Težko življenje*. Najboljši scenarij:' Pier Paolo Pasolini za -Accatto-ne*, Pasquale Festa Canipa-nile, Massimo Francigsa, Tonino Guerra in Elid Petri za -Morilca*, Ennio De Concini, Alfredo Giannetti in Pietro Germi za -Razporoko po italijansko*. Naj boljša glavna igralka: Loredana Detto v «Službi*, Lea Massari v -Težkem življenju*, tretje mesto prazno. Najboljši glavni igralec: Franco Citti v «Accattone*, Marcello Mastroianni v -Raz-poroki po italijansko*, Alberto Sordi v -Težkem življenju*. Najboljša stranska igralka: Anna Maria Ferrero v -En dan kot lev*, Franco Bettoia -Dan za dnem brezupno*, Monica Vitti v -Noči*. Najboljši stranski igralec: Salvo Rahdone v -Morilcu*, Filippo Scelzo v -Rimskem zlat u«, Alberto Lupo v -Najetem morilcu*. Najboljša glasba: Niho Ro-ta v -Banditu*, G. Gaslini v -Noči*, Pietro Piccioni v -La viaccia*. Najboljša črno-bela fotografija: Vittorio De Seta v • Banditih v Orgosolu*, Leonida Barboni v -La Viaccia*, Gianni Di Venanzo v -Noči*. Najboljša barvna fotografija: Aldo Tonti v -Barabi*, Giuseppe Rotunno v • Prikaznih v Rimu*. Sandro D’Eva v -Gola Odiseja*. Najboljša scenografija: Mario Chiari v -Barabi*, C-Egidi v •Razporoki po italijansko*, F. Mogherini v • La viaccia*. Najboljši kostumist: Mafl De Matteis za -Barabo*, *-L. Pizzi za -Kako lepo ie živeti», Pietro Toši za -ljl> viaccia*. Režiser najboljšega tujega filma: Alain Resnais zrt • Lansko leto v Marienb«' du«, Keifitz za -Gospo s psičkom*, Stanleg Kramer za -Zmagovalce in premagance*. Bi’ Iz teh trojic bo naslednr referendum določil zmagV valce. Ce z reko Niagaro delajo krasen In velik most, ki bo vezal Kanado z ZDA. Dolg bo iet 300 m in spenjal s« bo čez reko v enem samem loku. Stroški za most ne bodo P&* zamud -t «kr«g M mMJJurd lijr NAMESTO ČETRTKOVE ČRTICE Zaradi imena Alojz Ravbar Mladima zakoncema Ivanu 'n Malki Punč iz Barkovelj se je rodila hčerka. Hkrati Pa se je porodilo tudi vprašanje, katero ime naj ji dasta. Molka je vztrajala pri tem, da bi se njena hčerka imenovala Annabella, Ivan pa 3* je hotel dati ime Živka. Matka je bila precej svoje-Otava. Brez težav ne bo šlo — tega si Ivan ni maral prikrivati. No, pa tudi on ni bil °d muh. Ce sj je kaj vtepel v glavo, si ni dal kar tako Izbiti iz nje. In zato se je trdovratno upiral ženinemu hotenju kakor rak na brzici: n* pa ne! Ime mora biti domače, ne pa tuje. Ce pa ne ho Živka, tudi Annabella ne ho. Ona pa: Ce ne bo Anna-hella, tudi Živka ne bo. "Poslušaj vendar, Malka: le kako si moreš misliti, da bi ^ojina hči imela tako tuje ime, ki se človeku kar upira?« "Ime Živka pa je tako zo-Prno, da ga moja hči ne bo nikoli nosila. Jaz hočem, da *e imenuje Annabella, pa ko-nec!« "Annabella! Strašno!» je vzkliknil Ivan in se zgrabil *n glavo. «Le kje si staknila to nemogoče ime? Ali se res t}e zavedaš, da hočeš dati svojemu otroku ime, ki se ga bo jutri sramoval? Annabella Purič! Ali ne čutiš, da je to nekaj smešnega, da ne rečem drugega? V moji rodbini ni Sk nikoli imel tako smešnega imena. In ali se je tvoja mati lmenovala Annabella? Ali se j* *ooja babica imenovala Isa-hella? Ali se je tvoja p raba-'ca imenovala Mirabella? ®°j, odgovori!)) "Me prav nič ne briga, ka-»o se imenovale, jaz harem, da se moja hči imenuje ,ako, kot hočem jaz, to se Prau' tako, kot je danes moderno. Ti pa si starokopiten 1,1 nimaš smisla za imena, ki *° danes v modi. S tvojimi ■' vkami in Zavkami pa mi sploh ne prihajaj na dan. Ni-°ii se moja hči ne bo tme-n°Pala Zivka!» *Pa se boh> *Pa se ne bo!« Zdajci je potrkal nekdo. st°pil je znanec Nace in čestital mladim staršem. Ko si j.c ogledal čedkano punčko, ie spančkala v svoji poste-J'ci, je vprašal: "Katero ime pa ji bosta dahi?« loan in Malka sta se spo-“ rdala z dolgim obrazom. Nace je v tem kalnčtn rdušju brž zaslutil, da je hvkaj narobe. "To vprašanje je še spor-0’>> je nazadnje rekel Ivan medlim nasmeškom. •Sporno? Kako naj to razumem?« "Veš, dragi Nace, moja že-a 'n jaz imava zelo raziič-' okuse, kar se imen tiče. re tri dni se pričkava, kate- 0 ime naj dava hčerki. Jaz ,ern zato, da se imenuje Živim Molka pa pravi, da je to ul s starinsko ,okorno, nepn- 1 .no, nelepo in kaj vem l®2 še. Zato hoče, da bi hčer-d„ pobila ime Annabella, ki a je lepo, sodobno in ne nj/n kaj še. In tako, vidiš, kakor ne moreva priti sku-fdJ' In če pojde tako dalje, . “o najina hči omožila, pre-n bo dobila ime.» taka je ta reči« je za-,t0^al Nace in se spustil ni sOa, taka je,» je rekel Ivan. h(a*esto da bi dala najini kako domače ime, ji a lei 10 tl n. obesiti ime, ki je na-[“Pnost hus,* neužitno za moj o- ka f ' je ime Živka lepše, |j 3 “ se je spet uprla Mal-t0v. “Nikar ne otači na dan ue 11 imen, ki si jih pobral »> d nem katerem starem kole-druU' k' kilo katero re(°° Primerno naše ime, ne t,„ epl' ampak imena Živka Pa nel« ke*rPa tud* Annabella ne bo, ne" to ime za moje pojme jc *>rejemljiuo in nesmiselno,)) Odjeua?,varjal mož z vso ne-ča n jiPostjo o nečem prepri-°brm!1 ^oveka. Potem se je •Oni Nacetu in rekel: PamV^ace’ ruzsodi ti, ki si meriti ne nji ne njemu, je tuhtal, kako bi suh zlezel iz vode. Nazadnje pa je le moral na dan s svojim mnenjem o tem vprašanju. «No prav, pa bom povedal, kaj in kako mislim o tej stvari,)) se je naposled vdal. Nato je začel z vse večjo vnemo: «Nekaterim našim ljudem se zdi tuje ime bolj no-bel kot naše domače. Zato dajejo svojim otrokom imena, ki jih naravnost smešijo. Poznam dekle, ki se piše Tubur-zia Skerlavaj, in drugo, ki se piše Pasqualina Piščanc. Takšno ime ob tako lepem našem priimku človeka spominja na primero o osedlani kravi. Ime je ime, bo rekel kdo. To vsekakor drži do neke meje. Toda onkraj te meje se začenja nesmisel, ki se izraža v dajanju nemogočih imen našim otrokom. Jej, kakšna imena dajejo svojim hčerkam naše mamice, ki se imajo za moderne in fine! Dajejo jim celo taka imena, ki jih noben drug narod ne pozna, da se le slišijo imenitna, blagozveneča in kdo ve kaj še. Pa slišiš, kako ti naša mamca kliče svojo hčerko: ,Kristaldina, pridi sem!’ — Ben, Mihec, ma kej čekolirajo nefcej, de bo vlada odstopla? — E, znaš, jem je vselih nekej narodno zastran tist- Glasbeni Matici ku naprej. — Jen če pride kej ven, pej ne moreš nikoli neč dokazat zatu ke ta ga Fiumicina, tistga aeroporta zastran ka- se zgovarja, de je mi slu de dela um; uni terga so se — kej jest znam kolko cajta kregali u parlamenti. prane, de ni znou neč; an drugi prave, de uan ni neč podpisan; an tretji prave, de je E, se mislem, ja! Niso nardili prou tu zastran birokracije jen taku kimaš kej neč lepe figure. Tam se je slišalo vse sorte: primt jen nimaš koga zaprt. Je plih taku de so kupli jen tudi plačali tisti teren de- hu naše slovenske delegacje ke če se setkrat bol drago, ku je biu res vreden; obrnejo do komisarja jem rečejo, de niso de so zračunali, de bo koštalo vse vkep kompetentni jen de nej se obrnejo u Rim. neh petnajst meljard jen pole so jeh špen- ^e se obrnejo u Rim, denmo reč do P an- dali aneh šestdeset al sedemdeset, de so faneta, jem reče, nej se zmenejo u Trsti. U jemeli ani ministri nekšno žlahto vmes ti- Trsti pravejo temi škarigabaril, steh, ke so jemeli črez tisto imprežo jen vse sort trapolerije. Znaš, sej tako delo ni nanka taku tež- — Ma tistmi, ke je pr Fiumicini zaslužu, bo ostou pej dnar,... — E, dragi moj, treba bet furbast! Jen ko! Denmo reč, de srn ‘je.ridVašen šef Kržana jen državni dnar je ana zlata jama. Samo treba znat! al deretor kašne reči, ke ni moja ma ke komendiram sez dnarjem: Jest naročem — Ma se me zdi, de je bulše nanka ne , , , , .1 ______ ___, preveč čakolirat. Zatu ke — demokracija ano delo al kasno rec, magari za kupet ' , , . , .... če, demokracija les — če rečeš kašno pre- ano mizo. Jen dobim lepu moža, ke be me prodau mizo jen uan reče, de miza košta deset taužent. Jest mu pej lepu rečem, nej dene u račun dvajsti jen de mu tu tudi več, te lahko vselih zašijejo. Posebno se moreš ahtat, de kej ne ofendiraš fašistov. — E, uani so še forte živi. Ara, zdej te uent; u ittuuii uvaj.ni jvn uc iuu tu tuut , . , , , x , . . . w _______• „ v dni so se forte postauli gor zastran anga plačam (sei taku ne gre z mojga garstal) ... „ J .. . , . ...... . rT : , .. , , . , - filma. Znaš, tistga filma od Mušolineta. U jen pole tisto ke je od vec nardimo pu ' . . . ' * ' .. . , __ 1 ___s , .v. Rimi so sli ponoči u an čine prfina ukrast no pu. Moz, ke me je prodau mizo dobi . . , , . r 1 .. . Detnaist ien iest Det en taku smo zaslužli tlstl fUm’ samo de °a ne bojo mogU drugl P, ? ? . P . ] . . . / .' dan vrtet. Jen so delali tudi demoštracjone. oba jen narlepse je pej tu, de nobeden . ’ . — Tudi u Milam so delali nutre u čine demoštracjone zastran tistga filma. E, znaš, fašiste jeh forte žge, če se ne pokaže du-četa taku lepu brez falerja, ku se njem neč ne zamerka. Si zamerkau ti kej, da je tisti Fiumicino preveč drag? — Prou neč! — Videš! Jen pole če pride kej ven pri- zdi, de je biu. de glih slučajno. Buhvej kolko tašnih tra- E. mene se zdi, de s fašistami bo še polerij gre skuzi, ke nigdar obeden neč ne douga maša! zvej jen tudi neč ne zamerka. Mi znamo — Se zna, de bo, če jem bo vlada zmiri samo, de so velike taše jen de država ni- gledala skuzi prste jen jem dajala potuho, koli nima dnarja. Nima dnarja za nastavet Ma zdej se nekej govori, de bojo pršli zra- slovenske učitelne u Devini, nima dnarja ven tudi socialisti..., za dat kašno podporo našmi teatri al pej — Ma. tu bomo pej vidli! Mj tfpomlcidcmhki m poletni d|modeli facmcobkih hi5... A| Povratek na staro glede okraskov in drugih pripomočkov Grška kraljica in njeni dve (kril nad dolgimi. Do revolu-hčerki ,na tisoče kupcev iz cije na tem področju ki so raznih držav in več kot 200 j jo nekateri napovedovali, sicer novinarjev in miodnih dopisnikov — to je občinstvo, ki se je udeležilo modnih revij najvažnejših francoskih modnih hiš ki so bile te dni v Parizu. Do sedaj se je predstavilo kar sedem poznanih modnih ekspertov, od Desse-sa, Balmaina, Jean Patouja, Cardina do Esterela in La-rochea. Modnih revij še ni konec; kajti še več je pariških modnih ekspertov, predvsem mlajši in še ne toliko poznanih, ki hočejo povedati svoje o letošnji spomladanski in poletni modi. In šele ko bodo tudi ti pokazali svoje modele, bo mogoče z gotovostjo reči, kakšne so letošnje tendence pariške mode, ki pa se že sedaj v marsičem razlikuje od italijanske mode. Predvsem lahko rečemo, da se pariška moda vrača na razne okraske in druge modne pripomočke, ki so bili včasih že v veljavi, pa so jih ženske odklonile, ker niso odgovarjali sedanjemu hitremu načinu življenja; to so razni jaboti, čipke, vezenine iz u-metnih kamnov in drugih draguljev, plisseji, volani itd. Kot m mogoče še govoriti o definitivni spomladanski modni liniji, tako ni mogoče še govoriti o zmagi kratkih ne bo prišlo, vendar pa je že sedaj videti, da bodo moderne tako tiste, ki se bodo odločile za kratka, kot one, ki se bodo odtočila za dolga krila in da bodo še najbolj «po modi« tiste, ki bodo nosile krila nekoliko pod kolenom. Krila so bila pri vseh sedanjih modnih kolekcijah v Parizu krojena zvončasto, z raznimi vložki plisseja, jopice so bile kratke, ravno, ali pa rahlo oprijemajoče krojene, športne obleke so bile vedno ravno krojene, skoraj vedno s pasovi, večerne obleke pa so bile bogate predvsem v krilu, medtem ko je bil životek po telesu. Nekaj najvažnejših detajlov: velike pentlje iz istega blaga ali v drugačni barvi in v drugačni tkanini, bluze z na-borki in jaboti iz čipk «Chan-tilly», ogromni jaboti in predvsem zelo žive barve. Lahko rečemo, da si je med barvami prisvojila glavno mesto rumena barva. Pariški modni eksperti so mnenja, da bo nova barva osvojila ženski svet ter da si bo prav gotovo vsaka omislila v svoji spomladanski in poletni garderobi obleko, ali bluzo iz blaga v tej barvi. Razen ru- LADJA, KI SI BO BRŽČAS OSVOJILA PLAVI TRAK «France»ponos sodobne tehnike najhitrejša ladja na svetu? Njena hitrost znaša 67,4 km na uro - Na njej ni pretiranega razkošja, pač pa vsa udobnost - Največ ladijskega prostora namenjenega za kabine drugega razreda alt .Kosmaldina, pojdi tja!’ Res, prava pravcata mar so v- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiitMiMiiiiiiniiMiiitiiiiiiMiMiittiiiiittiiiiitiiMiiinmiiitiiiiiiuifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiimitiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiii ka imena, vama rečem, prijatelja moja.« Tudi moje cenjeno ime ni čisto naše, ker sveti Ignacij ni bil doma iz Padrič ali Ste-verjana. Naši dedje so si to ime sposodili od Spancev ah koga že in ga ponušili, to se pravi, pregnetli so ga v domačo obliko Nace. Toda tako so storili tudi z večino naših imen. To pa zato, ker mi nimamo lastnih svetnikov in svetnic. Naši predniki so imena nekaterih tujerodcev p o-domačili in jih zdaj imamo za naša imena. In nikar se ne otresajmo teh lepih domačih imen. Imena naših potomcev naj bodo kar najbolj naša, domača vsaj po obliki! Tako! To je torej moje mnenje, draga prijatelja. In zdaj, če dovolita, vama bom svetoval, katero ime dajta svoji hčerki.# «Le povej!» je rekel Ivan. «Lahko povem, kar mislim, Malka?)) «Lahko, zakaj pa ne!« eNajprej vprašanje: Ali sta pripravljena popustiti vsak pOl?»"*' >*•»*•! •*" " Ivan ih Malka sta se pogledala. eNaj bo,t> je privolil on. «Prav,» je sgglašala ona. «No torej: namesto da bi se vajina hčerka imenovala Živka ali Annabella, naj se imenuje: Zivana.» Malka in Ivan sta se srečala z očmi. «Jaz sem za to,» je nazadnje vneto izjavil Ivan. Minuto kasneje je Malka pokimala z nasmehom, ki je izražal zadovoljstvo in pomir-jenje. Potem je rekla: «To ime je tudi meni všeč...« Nace se je samozadovoljno smehljal in se pri tem nehote domislil reka o sitem volku in celi kozi. mene so bile dobro zastopane še rožnata barva, siva, beige, modra, bela in za večerne obleke črna barva. To so smernice glavnih pariških modnih ekspertov. Toda tudi mlajši ustvarjalci pariške mode hočejo povedati svoje. In tako se je na pri-med mladi Michel Tellin predstavil s svojo kolekcijo, ki pomeni res nekaj novega v seriji že navedenih pariških modnih kolekcij. Mladi alžirski krojač je pokazal s svojimi modeli precej kreativnosti in morda še preveč fantazije, predvsem glede nekaterih de-tajlov. Njegova linija je: visok životek s pasom skoraj vedno pod prsi, zgornji del obleke nekoliko ohlapen, spod-nji del pa le toliko širok, da ne zabriše linije ženskega telesa. In vse omenjene modne revije naznanjajo šele začetek velike modne parade, ki se bo nadaljevala v teh dneh. Po prvih podatkih so bili kup- Malo verjetno je, da bi bila «France«, najlepša ladja in ponos francoske trgovinske. morparice, donosna, t. j. rentabilna. Toda, če imamo spregovoriti o njeni lepoti, vitki eleganci, o njeni razkošnosti, o tem, kako s svojimi 55.000 tonami impozarit-no učinkuje, potem je treba o- tem spregovoriti samo v saperlktivih. Hočeš nočeš moraš" pritrditi besedam njenega komandanta, ki meni, da je itFraHče« tako lepa, kot to more biti le najlepša žena. Primerjava je pač vredna pravega čistokrvnega Francoza, ki sta mu prefinjenost okusa in galantna dvorljivost V ,)crvi,.'pa meri in gleda vse skozi prizmo ženske lepote. V resnici niti ni tako pretirana, ker je lepota kot občutek' ugodja, s čisto estetskega gledišča, lahko povsem ista, bodisi da občudujemo elegantno ženo, bodisi ko o-čarani strmimo v impozantno vitkost prekooceanske ladje. S svojimi enajstimi nadstropji se dviga visoko nad morsko gladino, česar bi človek niti ne občutil, če jo gle- da na sliki, kjer se zdi enaka katerikoli drugi ladji. Nadstropja so med seboj povezana z luksuznimi stopnišči in naglimi avtomatičnimi dvigali, površina, ki jo zavzemajo pa je bržkone izrabljena do zadhjega centimetra. Glavna značilnost te ladje, ki se bo februarja podala na {jvoje prvo redno potovanje, v New York, je v tem, da se jo lahko smatra med vsemi prekooceanskimi ladjami za najbolj demokratično. Vtem ko na ameriških, angleških, francoskih in italijanskih ladjah potniki prvega razreda, ki v večini primerov predstavljajo komaj tretjino vseh potnikov, razpolagajo najmanj s polovico vsega za potnike predvidenega ladijskega prostora, pa ga je na ladji «Fran-ce» osebam z listki* drugega razreda na razpolago dve tretjini. Na vsaka dva potnika pride po en član posadke. Ko je polno zasedena, je na njej, med potniki in mornarji, prostora za okrog 3000 oseb. Glede udobnosti ni med kabinami prvega in drugega razreda IZ UM ETf mi NI GALF.I MJ Zopet n v novi 1 ov gal Av [eri ji v- _ ist Cer bara 1 ni 'iv goj 'oli prai),» •Hi "'dni eten človek, kdo ima \Nmh) je zamrmTal Nace v ta . zadregi in se popraskal "hijeni. nje( °' *e P°vei svoje mne-n 0° je spodbudila Malka prav el*rtčanju, da bo dal nji 'dna kako bi rekel... to je in reč,» je mencal Nace «ye® 5kužal izuiti iz primeža. "am ■’az se nerad vmešate v tuje družinske spo- njf^\ *ePo ponej suoje mne-tnjj, ne imej nobenih po-k, ^kop,), je sjjj[ vanj jvan, Draj, uP“t, da bo dal njemu laSf*** ,t0 ž’e delikatno vpra-*el J ’ mu jaz nispm dora-jc' 'e je otepal Nace, ki se Sqh ePričakovano znašel med • Karibdo, bov.j0^e mišljenje boš pa ja je rekla Malka. »pioj^kolje bi bilo, da bi o t ■ ne povedal, kar mislim Ki,1 Jade«i,» je dejal Nace. ** namreč ni maral za- Komaj dva meseca sta potekla odkar je imel svojo razstavo v Občinski galeriji Avgust Černigoj, najstarejši naš likovnik na Tržaškem, ki pa po podjetnosti gotovo prekaša vse ostale in nam to ponovno dokazuje na svoji sedanji razstavi v novem razstavišču bara Tivoli. Ker je zamisel predelati stranski prostor tega bara, ki je del nekdanje slouen-ske kavarne sCommercio«, čisto Černigojeva, je pač, naravno, da je morala biti krstna razstava samo njegova. Ta, prej temačni prostor, se je po Černigojevih načrtih spremenil v svetlo dvorano, kjer visi 15 mojstrovih olj in 10 grafik, iz katerih se nam odkriva zelo dognano razumevanje in-formalnega slikarstva v Černigojevi ose bnejši predelani, ki pa še vedno stremi za lepotnim učinkom barve ‘ in uravnoteženjem risbe. T« črtna skladnost risbe, kot jo občutimo v vseh grafikah, je morda za mnoge neobičajna in zato tudi malce tuja, kar pa je utemeljeno v njih skoroda fizikalni tematiki, ki se nanaša na prostor in oblike P širšem pomenu besede. Vendar pa skladnost obstaja tn. razveseljuje oko poznaval-. ca po svoji odjnaknjenosti od vsakdanjosti. Vse to še bolj drčif za njegova nova olja, med katerimi je nekaj zelo uspelih \jn : le eno, ki še nekoliko spominja na Černigojevo krpičasto tehniko. Kot vidimo je slikar nehal poimenovati posamezna dela,, ki. jih sedaj označuje le s splošno označbo kot snovne strukture, s čimer hoče poudariti bistvo tega slikanja, ki se odraža pretežno le v lepoti uporabljenih snovi. Za umetnika bela barva ni več bela,, temveč le cinkov oksid, ki izgub i značaj finega praška, ko se izpostavljen zraku, spremeni v zrnati bazično ogljenokisli oksid, to je v nekdaj pokvarjeno neuporabno barvo, a danes cenjeno ravno zaradi peščenega površinskega videza. In tako se barvna lestvica spreminja v seznam kemičnih spojin, ki se bogati tudi s kovinami in zlitinami, ko Černigoj v sliki uporablja kosce svinčen ih tub ter aluminijasti papir sam ali ža- reče pološčen s sintetičnimi laki, ki zgoščeni in debelo nanešeni na platno polagoma izpodrivajo oljnate barve. S tem pa postaja slika včasih že relief, kar Černigoj tudi spretno izkorišča. Sliko premaže s tiskarsko barvo in jo odtisne kot kliše. Tako delo visi tudi na te j razstavi. Torej zamotani slikarski postopki, ki uspejo le, če ima umetnik dovolj iznajdljivo domišljijo in izostreno oko, ter še bolj tisti posebni čut, s katerim sluti v naprej do katere meje slikovitosti se dajo doti-rati razni, dosedaj še neuporabljeni in včasih zelo neortodoksni, slikarski posegi v izgradnji slike. In vsega tega poseduje Avgust Černigoj gotovo dovolj, če ne celo preveč. MILKO BAMBIČ skoraj nobene razlike. Kabine so opremljene z največ tremi posteljami. Seveda so štirisobni apartmaji na prekooceanskih ladjah «Ue de France« in »Normadie« še luksuznejši, toda luksuz je eno, udobje nekaj drugega. V tem pogledu je na ladji «France» vsestransko poskrbljeno. Brez kopalnice je samo dvajset kabin, v ostalih pa imajo potniki na razpolago ne samo toplo in mrzlo, temveč celo ledeno vodo, če si jo kdo poželi, prhe, povečevalna ogledala za britje itd. Potniki, ljubitelji glasbe, pa lahko v svojih kabinah v vsakem trenutku, naj si bo podnevi ali ponoči, lahko poslušajo kakršno si bodi glasbo: klasično, plesno, pač kakor komu kaj ugaja. Vrhu tega so potnikom v kabinah na razpolago tudi televizijski aparati, ki prenašajo poleg drugega tudi posebni ladijski program, sestavljen od vesti, koncertov, filmov in posebnih ur za poučevanje francoščine. Komur je potreben, je v kabini na razpolago tudi telefon. Lahko govoriš s Parizom, Londonom, New Yor-kom ali katerim si bodi krajem na svetu, kadar se ti zljubi. Edina stvar, ki jo potnik v sami kabini, ležeč v postelji, he more izvedeti, je podatek, kje se ladja v tistem trenutku nahaja. Ce to želi ugotoviti, mora stopiti na hodnik ter sl ogledati plastično mapo Atlantika, kjer se s pomočjo magnetske naprave majhna ladijska maketa v ustrezno zmanjšanem merilu, a v resnici z isto br-zino, ki jo ima prava ladja, pomika med obalama Amerike in Evrope, s čimer je v vsakem trenutku moč določiti tudi njen vsakokratni položaj. Brž ko spregovoriš besedi — francoska ladje, se gotovo hkrati spomniš tudi na francosko kuhinjo. Gostom prekooceanske ladje »France«, je na jedilnem listu na razpolago nič manj kot tri sto različnih jedi, petintrideset vrst šampanjca in 32 vrst wisky-ja, poleg drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki si jih lahko gost zaželi. Nekaj zanimivih podatkov za one, ki so ljubitelji statistik: za vsako potovanje se ladja mora prej oskrbeti z 16 tonami svežega mesa, 35 tonami zelenjave, 10 tonami sadja, 80.000 jajci, 1000 kg kave, 7 tonami piščancev in rib ter okrog 65.000 stekleni- cami vina, likerjev in mineralne vode. Navadno pitno vodo proizvajajo na ladji sami iz morske vode, s pomočjo posebnih strojev. Med potniki so vsake vrste ljudje. Zanimivo je čuti njihova mnenja o ladji. Odgovori na vprašanje, kaj jim na ladji najbolj ugaja, so najrazličnejši: Deček petnajstih let: »Športna soba z električnim biljardom, glasbenimi aparaturami, namiznim nogometom in streliščem. Deklica devetih let: »Otroški kotiček z lutkovim gledališčem in kinom«. Mornar, odgovoren za čistočo na krovu: «Ograja ladje, ker je izgrajena tako, da smeti ne padajo na krov, temveč v morje.« Častnik: »Bar drugega razreda, ki je dolg 20 metrov in je v njem vedno dovolj prostora.« Se en častnik: »Bazeni za plavanje in športne naprave, ki se nahajajo okrog njih.# Bolničarka: »Krasno urejena bolnica, ki bo v njej dan in noč na razpolago izkušen zdravnik, in dvorana za tala-soterapijo« Kadet: »Knjižnica, ki je odlično založena s kriminalkami, in pa dejstvo, da bo vsako jutro v francoščini in angleščini izhajal ladijski časopis.« Častnik s poveljniškega mostu: »Hitrost 30 morskih milj, kar nam bo bržčas omogočilo, da si osvojimo modri pas (trideset morskih milj — 67,4 kilometra). In končno imamo tu še eno kategorijo potnikov, ki se bodo na tej ladji gotovo orav dobro počutili, mislimo namreč na pse. Kar zadeva njihovo udobje, je treba vedeti, da bodo na njihovo razpolago ne samo lepo izdelane pasje hišice, temveč 'udi posebno sprehajališče, kjer se bodo. ne da bi jim bilo treba me njati njihove pasje navade in običaje, lahko vedli, kot bi bili na kopnem. Za francosKe pse je bil na pr. postavljen pravi pariški kandelaber, za ameriške pa originalni ulični aparat za gašenje požara.. Vse je potemtakem na svojem mestu, kot mora biti. Kabine, komandne naprave, a!o-ni in galerije, slaščičarna in pekarna, z eno besedo vse. Vse je najmodernejše in i-premljeno z najsodobnejš‘mi napravami in mehanizmi. No, prav vse ravno ne, kot pripoveduje ugleden potnik. Ko se je nekega dne napotil i mimo kuhinje, pravi, je v njej opazil skupino petih mornarjev, ki so bili vsi zasolze-ni. Radoveden, se jim je približal ter vprašal, če jim je morda težko, ker zapuščajo dom. Začudeni So ga pogledali, potem pa spustili pogled k tlom, kjer je bila košara pravkar oluščene in razrezane čebule. Torej tudi na najmodernejši francoski ladji «France» mehanizacija še ni stoodstotna. iiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii PREJELI SMO NOVA OBZORJA. Izdaja za Zvezo mariborskih kulturnih delavcev Založba Obzorja v Mariboru. Letnik 15, štev. 1-2. 1962. BOREC. Glasilo Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Letnik XIV. Številka 1. Januar 1962. Morda vas zanima ci z letošnjimi novimi modeli kar zadovoljni, saj je bilo sklenjenih precej kupčij predvsem s kupci iz Amerike, kjer raste število žensk, ki se navdušujejo vedno bolj nad pariško modo. Za februar pa so napovedane še druge modne revije in sicer revija čevljev, klobukov in pričesk. Na vse te re, vije se mrzlično pripravljajo tako v Italiji, kot tudi v Franciji, Nemčiji in Angliji. Tudi omenjene revije bodo povedale, oziroma pokazale, marsikaj novega, saj ni nobena tajnost, da zavzemajo prav čevlji, torbice, klobuki in seveda tudi pričeske, vedno bolj važno mesto v ženski garderobi. Maharadževa zaročenka RIM, 24. — S postankom na letališču Fiumicino v R► mu je potovala danes zjutraj v London in od tam naprej v New York gospodična Ho-pe Cooke. Mlada Američanka je nevesta tibetanskega maharadže Kumarja Sikkina. s katerim se je nameravala letos poročiti. Toda tibetanski astrologi so bili mnenja, da letošnje leto za to poroko ni priporočljivo in tako je mladi maharadža odložil vso zadevo na prihodnje leto. mlada zaročenka pa se je morala vrniti t> svojo deželo. kjer bo nadaljevala svoje — orientalske študije. Gledališka satir« proti Margareti in Tonyju BERGEN, 24. — Včeraj zvečer so v gledališču v Bergenu ha Norveškem uprizorili krstno predstavo satire norveškega novinarja Aiela Kiellanda, ki obravnava življenje angleške princesinje Margaret in njenega moža Anthongja Armstronga-Jone-sa. Satira ima naslov «Njegova kraljevska visokost, moja žena«. Osebe, ki nastopajo v njej, so tako po zunanjem videzu kot po življenjskih dogodkih zelo podobne angleškima dvornima zakoncema. Občinstvo je satiro prisrčno sprejelo. V Avstriji manj nesreč DUNAJ, 24. — Avstrijski Statistični bilten« javlja, da je v letu 1961 izgubilo v Avstriji zaradi prometnih nesreč življenje 1.624 oseb, 56.265 pa je bilo ranjenih. V primerjavi s štiriletjem 1957—1960 je to število glede mrtvih kar za 15 odst. pri ranjenih pa za 14 odst. nižje. Zdi se, da je to posledica strogega izvajanja nove-ga cestnega zakona. Zanimivo, v Italiji pa tudi nov cestni ->a'-on ni nič zalegel... Rommelov muzej v Egiptu MfiUSA MATRUH, 24. - Občinski svet v Mersa Metnih v Egiptu je sklenil spremeniti vilo, v kateri je imel svoj sedež glavni štab nacistični general Rommel, poveljnik «Afrika Korps«. Rommelov glavni štab je padel v roke Vlil. britanske ar. made nedotaknjen. Sedaj so ga v celoti obnovili v njegovi takratni obliki s pohištvom, zemljevidi in dokumenti, v njem pa bodo zbrani tudi razni zanimivi ostanki vojaških operacij v puščavi v letih 1940-1942. Otvoritev je predvidena za junij* Švicarji med krokodile ADDIS ABEBA, 24. - Neka švicarska ekspedicija se namerava odpraviti v Abesi-nijo, vendar pa ne po običajni in najlaži poti z vlakom ali z letalom. Doseči jo namerava pejj. prodirajoč navzgor ob Nilu, katerega zgornji tok je v glavnem še vedno neraziskan in v katerem baje kar mrgoli krokodilov. Dve prejšnji odpravi po tej poti sta spodleteli o letih 1905 in 1954. Prepovedane plošče MOSKVA, 24. - «Enn iz-med zadnjih številk «Komsomolske pravde« piše, da je policija v Kujbiševu. odkrila aktivnost neke «tajne tvrdke«, ki se je ukvarjala s prodajo ameriških plošč «rock-end-rolla», ki so bile vtihotapljene v državo. Policija je prodajalca, nekega že večkrat obsojentga človeka, pri katerem je našla tudi o-rožje, naboje ter fotografija Elvisa Prešlega, aretiralp. i no za tiste, ki se ukvarjajo s trgovino. Verjetno boste morali na potovanje. Računajte z zaupanjem drage osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo zanimive in obetajoče naloge. Ne boste vsem kos, pa čeprav vas mikajo. Ne bodite pre- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne podcenjujte nšsvetov, ki vam jih oodo dale kompetentne o-sebe. Z elementi, s katerimi raz polagate, boste speljali do rešitve svoje čustvene probleme. BIK (Od 21.4. do 20.5.) Ne smete riniti v skrajnosti, ko vendar vidite, da so vaši načrti preveč tvegani. V družini nesoglasja, ki Jih b0 treba z razumevanjem ugladltl. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Obeta se vam velik uspeh, toda z združenimi močmi. Pomnite pa, da ni vsaka povezava priporočljiva. Prijetno večerno srečanje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Na vašem poslovnem področju stagnacija izberite novo pot in novo področje, da v sedanjem ne srni GII®P Četrtek, 23. jnnntirja 1002 Radin Tret A ®ram na najmlajše; 16.30: telje oha-cha: 9.40: Pet minut nsssnv sios re Četrtkova črtica; 17.20: Glasbe- za novo pesmico; 10.15: Odtod 7.30; Jutranja glasba; 11.30: no življenje v Ameriki; 17.40: In or.dod; 11.00: Beethoven: Fl- Sopek slovenskih pesmi; 11.45: Zanimivosti od vsepovsod; nale opere Fldelio- 11 15- Ru- Vrtiljak, pisani odmevi naših 18.00: Etienne Gilson in so- sm tečaj- 11 30- Zvoki za za- dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; dobna pesem; 18.30: Enotni t,avo- 1205- Trlo orglic- 12 15- 13.30: Parada orkestrov; 17.00: razred; 19.00: Kmetijska odda- Kmetijski nasveti- 12 25- Me Za prijeten uvod igra ansam- ja; 19.25: Obe plati zvona; jodlje- 13 15- Obvestila- 13 30 bel Franco Valltsneri; 17.20: 20.00: Glasbeni album; 21.00: Skladbe Radovana Gobca- 13’so: Sem in tja po lahki glasbi; Arrlgo Pedrollo: »Alijeva 11- ' , ......... - - - Klavir v ritmu; 15.00: Tri slm- 18.00: Radijska univerza; 18.15: lija« (Opera); 22.45: Italijanski fonične rapsodije- 14 35- Naši Umetnost, književnost in pri- orkestri, reditve; 18.30: Iz italijanskega »» glasbenega ustvarjanja «Rlm- •»* program ____ ..... .... ____ ske glasbene kapele«; 19.00: Le- 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Koncert” Po željah- TŠ 00-* Ak po pisanje - Vzori in vzgledi Revijski program; 11.00; Glas- tualnostl doma in v svetu; mladega rodu; 19.30: Italijanski ba za vas. ki delate; 14.00: akvarel; 20.00: Šport; 20.30: Naši pevci; 15.00: Odmevi na iuiiiv.ii«. iaipjuuijct l-I.vip. Iiuai poslušalci čestitajo; 15.20: Hitri prst'; 15.30: Turlstična oddaja; 16.00: Vsak dan; 17.05: J8.10: Naši mladi reproduktiv cl; '8.45: Kulturna kronika; Znani dirigenti; Eduard van prireditve v svetu; 15.40: Ml- 1905. popevke slovenskih av’ Beinum; nato Ples v blue niaturnl koncert; 16.00: Pro- torjev; 20.00: Domače pesmi In jeans. gram ob štirih; 17.00; Nekaj o napevi; 20.45: Godala v ritmu; jazzu; 17.30: Koncert operne 21 00: Literarni večer; 21.40: šia^e; K“mske Ramovš: Simfonija; 22.15: Plev ni orkester RTV Ljubljana; 22.30: Mendelssohn; Sonata za violončelo in klavir; 23.05: Mu- 7.10: Franco Vallisnerl in 20-30: Radijska igra Alberta njegov orkester; 12.25: Tretja Bevilacque: »Potovanje v Pa- stran; 14.20: Kot juke-box; namo». 21 15: Straussove sklad- ................ .............. ...... 15.00: Odprta knjiga; 15.15: he; 21.45: Večerna glasba: sorgski: Zaključni prizor ope- Simfonični koncert; 15.35: Fran- 22.15: Zanimivosti od vse- re ^ovanščina«; 23.30; Plesna co Russo pri klavirju. povsod. III. program glasba. Ital. televizija 8.30: TV šola; 14.00: TV to-la; 15.05: TV šola; 16.30; Tvoja prihodnost; 17.30: program propadete. Zelo razburkano razpoloženje LEV (od 23.7. do 22.8.) Komaj ste se dela lotili in že bi ga radi opustili. Vztrajajte raje pri njem In uspeh vam bo zagotovljen Odlično razumevanje z osebo, ki jo imate radi. DEVICA (od 23.8. dp 22.9.) Pridobili ste sl Izkušnje, s katerimi si boste veliko pomagali. Ne postavljajte vseh svojih načrtov in upov na edino karto. Ljubosumnost je odveč. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Naložili v»m bodo težko In zahtevno nalogo, k( vam bo pa uspela, ker boste znali izbrati sodelavce. V čustvenih zadevah bo potrebno potrpljenje. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22. 11.) Preveč tvegate, hkrati pa niste pripravljeni na odgovornosti, ki so s prevzeto nalogo povezane. V ljubezni nekaj ne bo o av. STRFJEC (od 23.M. do 20.12.) Dan b0 poln zadoščenja, poseb- več popustljivi, ko gre za kaprice ljubljene sebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S potrpežljllvostjo boste speljali d0 konca nalogo, ki bo za vas nekakšna preizkušnja. Cas bo dal vam prav. Zelo zabaven večer v družbi prijateljev. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Nekdo spletkari na vas račun. Odločno mu odgovorite, toda le posredno. Preveč ste zaprti vase, kar moti vaše čustvene odnose. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: 17.00; Koncertne skladbe Mo- Prenos KL; 7.15: Glasba za do- z*ota in Martlnuja; 18.00: Glas- oro jutro; 11.00; Otroški koti- benl pregled; 18 30: Na pro- ček; 11.30; Izbrane strani Iz gramu Lalande in Soler 19 00: £ naimTalšT' 18 3cT TV'dnev' opere «Tosca»; 12.00: Glasba Tehnična uporaba hlbernetl- ik, 18 ,5. kjikoli D„m, po željah; 12.37- Notranjepoli- ke; 19.15: Ekonomski proble- n0 '19 15- TV Došta- 19 35- Ma Učni pregled; 12.50: Glasba po mi zedinjenja Italije; 20.00: -1’ 19 50 Kmeti Uk. željah; 13 40: Južnoameriški rit- Vsakovečernl koncert; 22.30: .^dala 2020- tv šnnrt. an m mi In melodije; 14.00: Glasba Skladbe Korsakova in Boro- TV dnevnik- 21 os- tv po željah; 14.30: Prijetne me- dina; 23.15: Prejeli smo; 23.30: ,Zak0pana ura«- 2155- Današ. lodije; 15.30: Tečaj italijanšči- Mala pesniška antologija; 23.45: ,, fj] ,, oaznr D,.t, nro ne; 16.00: Radijska Igra Ivo Lisztova Španska rapsodija. nJ' 2^S- R“ne PUtl prth Vojnovič: «Ekvinokcij»; 17.00: rt .. Solisti in zbori; 17.40: Indij- JlOVeniJO ske narodne pesmi; 18.00: Pre- 8.05: Espitalier s svojim an- 21.05- Veliki procesi v zgo-nos RL; 19.00: Havajske me- samblom; 8.20: Zabavni orke- dovinl' Proces Droti Dantonu lodije; 19.30: Prenos RL; 22.15: ster; 8 35: Matineja; 8 55: Za 22.55 sS č^nek. ob kob Orkester Paich In septet Ussle- šolarje: Llšček; 9.25: Za ljubi- eu TV dnevnik ton; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL. blema; 22.55: TV dnevnik. DRUGI KANAL Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. mofjih; 8.00: Omnibus; 10-30; Radij- ska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni al. bum; 13.30: Babičin juke box; 15.15: Sličice Iz Francije; 15.30: Tečaj francoščine; J5.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Pro- T elevizorji nalbollilh nomšklh in amnrlikih znamk 5?0 PLANINSKO PREDAVANJE SPD v Trstu priredi v četrtek, 1. februarja t. 1. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanje znanega slovenskega pla. ninca in plezalca RADA KOČEVARJA «0D TRIGLAVA DO DURR0VNIKA» s spremljavo številnih barvnih diapozitivov. ooooosooooooooooooo Prosvetno društvo «1. Cankar» obvešča, da je . sobotna prireditev odgodena zaradi tehničnih ovir. ( KONCERTI ) KONCERTI Tržaška filharmonija bo priredila v petek ob 21. uri v Avditoriju simfonični koncert. Dirigent Hermann Michael, na. grajenec z nagrado Cantelli. Sodeloval bo pianist Emilio Riboli. Na koncertu bodo izvajali skladbe Mozarta, Haydna in Brahmsa. Prodaja vstopnic v Pašazi Protti. po l, uutiu ac mu J v., ua 11 • puoinuoivi tuuimvi a ne.- morda v cerkvi cerkovnik, j delili med poslance poročilo poslancev Rampe in Cervona glede načrta zakonskega o-snutka, ki predvideva, da se v 5 letih zgradi v Italiji 1.500 športnih objektov za mladino in delavce Zakonski osnutek predvide- bil je pa radoveden, kaj dela v cerkvi ponoči. Pogledal je in zagledal malopridneža. Povabil ga je s seboj na komisariat, kjer so Francu spra-šalj vest. Ni se obotavljal in je izpovedal svoje grehe. niiiimiimiiiiiiiiiiinmmiiimmiiiiimiiiiiiiimiimmmmitiiiiHiiiiiiimmimiiiiiHiiHiiimti V okviru vsedržavne akcije Stavka profesorjev na vseh slovenskih srednjih šolah Občni zbor ustanove julijskega letališča Kakor smo že poročali, bo danes po vsej državi ponovno stavka profesorjev. Prav tnKo bodo stavkali tudi profesorji na slovenskih srednjih šolah v Trstu in Gorici. Takj je sklenil izvršni odbor sindikata slovenske šole na svoji sinočnji seji po skupnem dogovoru z delovnimi tovariši v Gorici. Stavka se bo začela po končani prvi učni uri. Stavkalo bo le učno osebje na srednjih šolah, Slovenski šolniki poudarjajo, da se pridružujejo stavki svojih kolegov v vsedržavnem merilu za splošne zahteve, ki so jih sindikalne organizacije šolnikov že pred časom predložile, razen tega pa tudi za rešitev specifičnih problemov slovenskih šolnikov v Italiji. Na trgovinski zbornici je bil občni zbor članov ustanove julijskega letališča v Ron-kah. Zbora se je udeležilo kakih 30 predstavnikov iz treh pokrajin. Predsednik Bartoli je v svojem poročilu omenil vse intervencije upravnega sveta tudi v zvezi z začetkom delovanja proge Benetke-Ronke 1. decembra lani, Nato je poudaril potrebo akcije, da se zgradi v deželi novo letališče, ki bo lahko služilo tudi za mednarodni letalski promet. Sledila je dolga razprava, ki se je končala z odobritvijo proračuna. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„iii,il„i„ItI,I„l„IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII„IIIIIIIIIIIIIIt|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n||l||||| Odmevi stavke pomorščakov na sodišču Sest mesecev zn/te ni poidite petim jjtfarfcajaim pemersaihem Gre za dogodke iz leta 1959, ko je bila stavka pomorščakov in niso dovolili policistom vstopa na ladjo «Africa» Včeraj zjutraj je kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Rossi, razpravljalo še o nekem primeru domnevnih kršitev zakona do katerih je prišlo za časa znane stavke pomorščakov poleti 1959. leta. Stavka pomorščakov je trajala, kot je znano, približno 40 dni. Do dogodka o katerem so razpravljali včeraj, je prišlo med to stavko, in sicer ob priliki prihoda v tržaško pristanišče ladje «Africa», ki je last Tržaškega Lloyda. Razprava je v zvezi z vsemi temi okoliščinami zavzela v gotovem trenutku nekakšen sindikalni značaj ter je jasno postavila v ospredje vprašanje ali imajo delavci pravico, da se borijo za svoje pravice ali ne. Te misli je dejansko izrazil v svojem o-brambnem govoru odv. An-noscia, ki je branil vse obtožence. Toda poglejmo najprej za kaj pravzaprav gre. Na zatožni klopi se je znašlo e-najst oseb, toda enemu iz-med njih bodo sodili v prihodnosti zaradi določenih pomanjkljivosti pri postopku. Včeraj bi morali sedeti na zatožni klopi naslednji obtoženci: Ferruccio Russignaga, star 57 let iz Drevoreda Čampi Elisi 28, Carlo Sancin, star 46 let iz Ul. Matteotti 64, Giuseppe Facchinetti, star 29 let iz Gradeža, Bruno Opara, star 55 let od Zgornje Magdalene 738, Gastone Vrabec, star 47 let iz Ul. Giuliani 44, Livio Vigini, star 52 let iz D'Annun-ziovega drevoreda 63, Giuseppe Vascotto, star 25 let iz Vi-colo delTEdera 8-2, Luigi Šerpe, star 25 let iz Sempolaja 25, Carlo Calzi, star 57 let iz Milj ter Giovanni Viscovich, star 23 let iz Ul. dell’Eremo 62. Sodišče bo razpravljalo posebej o primeru 56-letnega Attilia Giuricinija iz Seslja-na. Obtožnica je dolžila vse o-menjene pomorščake, da so grozili brigadirju javne varnosti Gabriellu Cupparu. Rus-signago so nadalje obtožili, da je skupaj z nekaterimi drugimi mornarji prisilil nekega drugega mornarja, in sicer Giovannija Gobba, da ni spustil ladijskega mostička. O-menjeni Russignago je bil tudi obtožen, da je prisilil ladijskega gasilca Sergia Mez-zino, da je odprl zasteklena vratca prostora, kjer se nahajajo protipožarne vodovodne cevi. Ob začetku razprave je predsednik Rossi na kratko poročal o dogodkih do katerih je prišlo na večer 14. junija 1959. Bilo je okoli 21. ure, ko je priplula v naše pristanišče ladja «Africa», ki je prihajala iz južnoafriških pristanišč. Ladja je pristala na pomolu pomorske postaje. Po predpisih bi morali vstopiti v ladjo najprej zdravstveni in pomorski organi in takoj nato policijski organi, katerim je poverjena naloga pregleda potnih listov. Ker pa je bila v teku stavka, so se menda nekateri člani posadke uprli ter niso dopustili, da se dovoli vstop policijskim organom čez mostiček, ki bi povezoval kopno s prvim razredom na ladji. Zgodilo pa se je, da je policijski podčastnik Cuppara odskočil iz mostička, ki so ga bili dvignili s kopnega ter se mu je posrečilo, da je prišel na ladjo. Pripomniti je treba, da je v tistem trenutku obtoženec Russignago sedel na zunanji ograji ladijskega mosta ter menda kričal, da mu lahko polomijo noge, toda ladijskega mostička mornarji ne bodo spustili. Obtožnica je trdila nadalje, da so mornarji obkolili policijskega podčastnika ter ga osebno napadli. Cupparo je trdil, da je med napadalci spoznal Russignaga in Oparo. Nekoliko pozneje pa je podčastnik Cuppara zapustil ladjo ter se rešil na kopno. Mornarji se niso namreč hoteli upirati policijskim oblastem, temveč so samo zahtevali od ravnateljstva svoje družbe, da bi prišli v stik najprej s svojimi sindikalnimi voditelji. Včerajšnji razpravi so prisostvovali samo Russignaga, Sancin, Vigini, Vascotto in Opara. Ostali so bili odsotni Izpovedi prič so pripomogle, da se presodi takratni dogodek na bolj objektiven način. Policijski častnik je sicer potrdil svoje prejšnje izpovedi, toda mornar Gobbo in gasilec Mezzina sta zanikala, da bi jima Russignago in ostali grozili. Javni tožilec dr. De Franco je v svojem govoru zahteval naj sodišče obsodi obtožence na dve leti zapora. Branilec dr. Annoscia pa je skušal spodbijati vse posamezne postavke obtožnice ter je zahteval nai sodniki oprostijo vse obtožence. Po precej dolgem posvetovanju so sodniki priznali Russi- gnaga, Faechinettija, Oparo, Vrabca in Viscovicha za krive upora proti policijskemu podoficirju ter jih je obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev zapora. Ostale obtožence pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. -—---- Nezgoda zidarja v tobačni tovarni Na delu pri gradnji nove tobačne tovarne se je včeraj popoldne ponesrečil 25-letni Ivan Cok iz Ul. D. Chiesa 25. Ko je ometal zid, se mu je spotaknilo in je padel na ogrpdju. Pri tem se je pobil po prsnem košu in si verjetno nalomil rebra. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 30 dni. — «» ~ Lambretist trčil v avto Ko se je včeraj popoldne 26-letni Claudio De Gaspari iz Ul. Di. Chiesa 10 peljal z lam-breto proti Trgu Perugino, je na vogalu z Ul. Conti in Ul. Matteotti trčil ob avto, ki ga je z leve strani privozil 65-letni Matteo Attoma iz Ulice Donadom 11. Claudio se je pobil po desni nogi, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. — «»- - Nerodno je vtaknil roko v stroj Na delu pri podjetju A. Salto v Ul. Matteotti se je včeraj popoldne ponesrečil 38-let-ni Alberto Secco s Trga sv. Jakoba 14. Nerodno je vtak-inl levo roko v stroj, pri katerem je zaposlen in si je poškodoval pt-st. Sprejeli so ga na p v, kirurški oddelek in se do moral zdraviti 10 dni. -------------«»---- * Včeraj dopoldne se je po ulici Fabio Severo peljal z motoskuterjem 30-letni Vito Bono iz Ul. Muratori 22 Ko je prispel pred hišno številko 50, je trčil ob motorni tovornik. ki ga je vozil 39-ietrn Augustin Cok iz Lonjerja 263 in je hotel kreniti na levo. Bono se je pri tem pobil in ranil po bradi in si zbil zob. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dober teden. KINO Nazionale 15.00 «Zmenek» (L’aP-puntamento). Annie Girardot, Jean Claude Pascal. Prepovedano mladini. Fenlce 16.00 «Rimska pomlad gosp e Stone« (La prlmavera romana della signora Stone). VI-vien Leigh VVarren Beatty. Ezcelsior 15.00 «ZaJtrk pri Tlffa-nyju» (Colazione da Tiffany). Eastmancolor. Audrey Hepburn. Prepovedano mladini. Grattaclelo 16.00 «Baraba». Tech-nlrolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnlne. Katy Jurado. Arcobaleno 14.00 »Razporoka P° Italijansko« (Divorzlo allMtalta-na). Marcello Mastrotannl. Daniela Ročna. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Benito Mussolini, anatomija diktatorja« (Benito Mussolini anatomla dl un dittatore). To je več kot dokument, to Je zgodovina nas vseh. Alabarda 16.00 «Steza ljubimcev« (II sentiero degli amanti). " Teohnicolor. Susan Haywarth> John Gavin. Aurora 16.00 ((Neizprosno mesto* (La cittš spietata). Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 ((Pekel v Madl-son avenue« (Inferno a Madl-son avenue). Garibaldi 16.00 ((Ferdinand I. neapeljski kralj« (Ferdinando I re di Napoli). Peppino De FiliP" po. R. Schiaffino. Capitol 16.00 «Pepe». Technlco-lor. Cantinflax. Kim Novak, Tony Curtis. Impero 16.30 »Mrzlica v krvi« (Febbre nel sangue). Italia 16.00 »Napeta vrv« (La coida tesa). Annie Girardot, Francoise Perrier. Prepovedano mladini. Masslmo 16.00 «Počltnice v Srebrnem zalivu« (Vacanze ali* Baia d’argento). Nico Fidenco, Peppino Di Capri. Prepovedano mladini. Moderno 15.30 »Benito Mussolini«. Prvič v Trstu. Film Roberta Rossellinija. Astra 16.30 »Kirasir« (II coraZ-ziere). Astorla 16.00 ((Vohunstvo pod štirimi zastavami« (Spionaggio sotto quattro bandiere). Prepovedano mladini. Vittorlo Venelo 16.00 ((Pustolovščina na Malagi« (Avventur* a Malaga). Edmund Purdom. Trevvord Hovvard. Ideale 16.00 «Qperaclja Eich-mann« (Operazione Eichmann). Prepovedano mladini. Marconi 16.00 »Tri leta pekla" (Tre anni d'inferno). Susan C a bot. Abbazia 16.00 «Tomahawk, vojn* sekira« (Tomahavvk scure guerra). Tecihnkolor. Van H*‘" lin. Odeon 16.00 »Rdeča ciganka« (L* zingara rossa). Teohnicolof-Metina Mercourl. ■.V.V.V.VAV.VAVW<' VI. GLEDALIŠKI PLES =§ BO V SOBOTO, 27. J A**-V PROSTORIH NA STADIONU »PRVI MAJ’ Pričetek ob 21. ur' Igral bo priznani orkest'f DOBRO ZALOŽEN Blf® Prodaja vstopnic in rezerviranja miz v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 in eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. VSTOP SAMO Z VABILO** Zaželena temna oblek8 Valu 1’rst dolar 619.65 SvicarsKi trarik 143.6« luni šteiimg 1743 — francoski frank 124.77 marka 165 25 šiling 23.9« pezeta 10 26 dinar — .65 | niareriKO 5000 — | zlam 712.—1 Drevi ob 18. uri bo v paj' riji «La Loggia» (Piazza P1? cola» za Magistratom otvotv tev razstave akvarelov R°ber' ta Hlavatgja. Razstava bo ®“' prta do 4. februarja. diy$£Sčfeč!«Tig3 ROJSTVA, SMRTI IN POHOK® Line 24. januarja 1962 se J' l Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Pa Je 13 oseb UMRLI SO: 80-letna Maria11118 Zolia vd. Colomblni, 61-letna Antonia Vidmar vd. Coneill, 70-1';' na Emilia Squellerlo vd. Baitj' sti, 48-letni Giuseppe Skerk, S*' letni Ferruccio Bezzl, 76-letn8 Apollonia Postebar vd. Brun8' 61-letni Antonio Cecchtnl, 63-1**” ni Mario Cosanz, 73-letna An88 Comisso vd. Massinl, 70-Ietn* Laura Griener por, Osterman8' 51-ietni Francesco Poretti, 63-1'1' ni Stefano Seu, 64-letni Carl' Toncich. ----«»--- NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, UL Tor S. Pie’ j ro 2; Marchio, Ul. Ginnasti£' 44; Depangher, Ul. sv. Justa *’ Alla Madonria del Mare Tr* Piave 2; Zanettl, Test" UL Mazzini 43 SOŽALJE Prosvetno društvo »S Skaj; perle« pr,- Sv. Ivanu izr'*18 globoko sožalje svoji članj Gracije!) Godina ob izgon’ dragegp očela. Razprava o mestnem regulacijskem načrtu Socialisti ostro kritizirajo pomanjkanje razvojnih perspektiv Regulacijski načrt se ne sme ukvarjati le z vprašanjem naraščanja prebivalstva, marveč mora upoštevati tudi gospodarski razvoj V občinskem svetu že dalj č>sa traja razpravljanje o taestnem regulacijskem načrtu. Vsi svetovalci pa so se doslej držali bolj splošnega okvira in so se pri tem dotaknili ■e nekaterih podrobnosti. Izje-je bil pri tem le socialistični svetovalec odv. Seni-Saglia, ki je nakazal stališče focialistov do načrta in delal, da je to stališče plod sistematične proučitve, ki so jo opravili strokovnjaki, včla-nieni v stranki. Ker se bo razprava o načrtu šele v prihodnosti prav sprostila in razbila, je to prvo tehtno Stališče socialistov zanimivo in povzemamo zato glavne misli iz govora Senigaglie. Govor se deli na dva dela: v prvem delu omenja predvsem, kaj v regulacijskem na-ortu manjka, v drugem pa, *aj so v načrtu načeli. Načrt, ki ga je predložila občinska uprava, se omejuje samo na rezidencialne in mest-ho-prometne funkcije, pri če-uter skoraj v celoti zanemarja bodoče spremembe v zve-*'. z gradnjo tovarn, širjenja Pristanišča, trgovine, javne uprave itd. Glavna kritika PSI velja ravno temu dejstvu. Po zakonu namreč določa načrt Pokončno namembo površin občinskega ozemlja, oziroma za dolgo nedoločeno dobo. Kljub temu pa načrt ničesar ne. predvideva o tem, kakšne Peizogibne posledice bodo ime-{* na urbanistični ravni prihodnje pozitivne ali negativ-ne spremembe v osnovnih gospodarskih dejavnostih ozem-{1*. Po načrtu ne bi smelo prti. v bližnji prihodnosti nobenih kakovostnih in količin-skih sprememb v teh dejavnostih. Po načrtu so name-Plene za te dejavnosti samo ['ste površine, ki služijo za <0 že sedaj. . To pomanjkanje perspektiv >?vira iz raznih napak polipi s ocene. Predvsem ni naštel načrt iz razprave in smer-P‘c občinskega sveta, tako da ■ 1 v njem pravih socialnih ,P gospodarskih izbir. Načrt im U(*e'a' tehnični urad, ki ni JPel splošnih smernic in je ato reševal le abstraktna Prašanja tehnike mestnega Prometa ali gradbenega raz-°la z edino teoretsko podme-.o demografskega razvoja, pri ,emer je zanemaril vse gospo-j,/ske ;n družbene plati. K i ?elavi načrta niso pritegnili •kušenih urbanistov tudi iz wbugih krajev. Nadalje ni bilo Obene koordinacije pri izde-Vi regulacijskih načrtov z [Ugimi občinami področja, če-H.?v so se morale lotiti tega ;.Va vse občine na podlagi jn®Ea odloka od 19. oktobra Vsak široko razgledan urb Miniran medobčinski načrt ‘*J. bi u**ko občino. Pri tem bi se tr*išk* !tutemu PriteEnil^tudi spektiv, če izvzamemo neupravičen optimizem glede demografskega razvoja. Katere so druge pomanjkljivosti? Staro pristanišče ostane nespremenjeno. Pri tem je čudno, da se občina ni zavedla pomanjkljivosti naprav ter da je to pristanišče preplitvo, da bi se lahko v njem zasidrale večje ladje. Ko je posvetovalna komisija tržaških arhitektov in inženirjev kritizirala ohranitev starega pristanišča sploh niso upoštevali teh kritik. Predložen ni bil noben predlog, ki bi se tikal razvoja industrije. Zato niso niti proučili odnosov med raznimi zvrstmi gospodarske dejavnosti ter med osnovno in pomožno industrijo. Zato tudi ni iz načrta razvidno, katere vrste industrije mislijo pospeševati in kako. Prav tako načrt ne predvideva nobene vrste proste cone, čeprav je to edini pogoj za gospodarsko obnovo Trsta. Popolnoma ničesar pa ne vsebuje načrt glede pospeševanja kmetijstva. Ta brezbrižnost do kmetijstva je pravzaprav očitna brezbrižnost do vseh vprašanj etnične manjšine. Morda bo kdo pripomnil, da vse to ne sodi v regulacijski načrt ter da takšna vprašanja rešuje predvsem država s svojimi ukrepi. Vendar lahko občinska uprava vpliva z načrtom na vrednost zemljišč lllIlliiiiiiillllllillilllllItllimiililllllllllllMllllliillllilIllIlllIllIllllllllllllI,111111111111111111111111111 Zaostritev spora glede uradnikov CRDA Danes stavka delavcev lesne stroke oziroma na njihovo ceno, k a/ je velikega pomena za ves bodoči razvoj mesta in industrije. Zato občina lahko močno vpliva na način uresničevanja raznih državnih ukrepov, ki se tičejo prometnih zvez (železnic, cest, pristanišča), izboljšanja zemljišč, razvoja zaostalih področij, razvoja industrije, javnih služnosti, socialne pomoči, šolstva, športa itd. Ce je občina na tem področju dobro pripravljena, lahko mnogo stori v korist svojih občanov. Zaman je tudi, da se pritožujemo nad neučinkovitostjo vladnih ukrepov za naše mesto, če nismo sami sposobni pripraviti primernih načrtov- Morda bo kdo pripomnil, da to presega okvir urbanističnega zakona iz leta 1942, toda ta zakon določa minimalne študije in elaborate za regulacijske načrte in nihče ne brani, da se stori korak naprej. Razen tega pa je že preteklo več kot leto dni, odkar deluje komisija ministrstva javnih del, ki so ji poverili nalogo priprave novega urbanističnega zakona, ker je stari zastarel. V kratkem bodo zakonski načrt predložili parlamentu in bistvo tega zakona bo ugotovitev, da je nesmiselno in nedopustno, ločiti vprašanje naraščanja prebivalstva nekega ozemlja od vprašanja produkcijskega razvoja. «nko zgledovali ob turinski, j;,1 eoski in drugih občinah, n delajo medobčinske načrie. o, e Pri tem torej za štiri 8".°vne napake. Ni treba biti socialist, da sita razume važnost regulacij-i-ega načrta za vsako občino, s,, [dpkristjan.sk i občinski od-„a[["k Dorigo v Benetkah je Ijj.^tsč poudaril, da morata za vsak načrt podlaga go-sai rski ln družbeni razvoj, ra« N*01,8 načrt ta razvoj na-, “<*t spodbujati, ne pa ga sta„r.ati- Spriča tega pred-izhi a naert pravo politično lr°. V našem načrtu ni niti kat ® takšnih namenov. Načrt, izrirSnega so nam predstavili, i„rt'a samo interese gradbene austrije in je zato brez per- "itii Kot smo že poročali, so se razbila v Rimu pogajanja za ureditev položaja uradnikov CRDA v Trstu in Tržiču. In-tersind namreč vztraja na stališču, da ne pristane na povišanje plač in na uvedbo štiri, najste plače, kar je bila o-snovna zahteva uradnikov CRDA. Vse kaže. da se bo sindikalni položaj zaostril ter da bo prišlo do enotne odločnejše borbe, tako v Trstu kot v Tržiču. Sindikalne organizaci. je sicer niso ničesar uradnega sporočile, vendar pa se pričakuje, da bo prišlo do ostrejšega stavkovnega gibanja. Ilc * * Glede 35 odpuščenih delavcev Tržaškega arzenala se je zvedelo, da se pričakuje ureditev položaja. V tej zvezi so prejele sindikalne organizacije dolpčena zagotovila s strani ‘urada za delo.. Zato so prekinile ■ z ostrejšimi protestni, mi akcijami, ker pričakujejo, da bo še ta teden vprašanje .rešeno, * * * Včeraj so od 9.30 do 10. tire in od 18. ure do 16.30 stavkali uslužbenci podjetja SAI-FA. Kasneje je združenje in-dustrijcev uradno sporočilo, da se bodo v ponedeljek ob 16.30 pričela pogajanja za u-reditev perečih vprašanj, ki ostajajo na sindikalnem področju v tem podietju. * * * Danes in jutri bo enotna stavka delavcev lesne stroke, ki na našem področju zanima preko tisoč delavcev. Stavka je vsedržavnega značaja in so jo enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije. Dopoldne ob 10. uri bo na sede- Iz koprskega okraja Rova opekarna pri Obrovu Pomoč prizadelim no potresu °bčj Prebivalstvo hrpeljske za{ [*e bo velikega pomena 0br,e* del v novi opekarni »kr« V njej se bo zaposlilo ht0 S ?0 ljudi iz okolice O-Pat a in sosednih vasi. V o-li aj,hi so do sedaj dokonča-Uiw avn° industrijsko halo, skigV1,0 sušilnico, krožno peč, "arn za E°tove izdelke in l1diVn° sušilnico. Nabavili so opaa^yse stroje za predelavo bij .“•« izdelkov Pred nji-la Je še montaža elevatorja baHPrem°g, zgraditev dvigala konz Un?etn0 sušilnico ter dolar Banle upravnega poslopja bis ?arderobe in sanitarij. Ziba ie. sicer prekinila gradbe-Hitbt a’ zato Pa 5 pospeše- ska [ejnpom opravlja zemelj-Elin u a ^zlasti pripravljanje 9P8). Ce bo šlo vse v bj0 bodo začeli s proizvod- JU s. _ - ------ ~ t' *----- "la « *"arcu. Letna proizvod tisojt’. °Pekarni t>» znašala 20 h -v ton opečnih izdelkov, a-Prea, °K 10 milijonov enot. fal;vsem se bodo specializi-izdeii**a .tenkostenske opečne 'Ufdit • in na strešnike. Po >baj0XVl te proizvodnje pa i-kara ?. načrtu še ustanovitev V ornega oddelka, saj je Vr,t*°l>ci Obrova dovolj iz-ne gline. V k *** Sregj ^oprskem okraju so zdaj {SoVsk velike reorganizacije trie uf.e mreže. Glavni smoter la, kjtav*ov*ti močnejša podjetji]^) 1 b°do razpolagala z več- že ?oia*n' V tej smeri smo ? A«, ležili združitev Imexa >n fjttocomercem, Mototehno ietje Kocentrom. To novo podati b“ že letos začelo grabi v ^-blagovnici v Kopru Kopru piranu ter trgovino v bbajn* z avtomaterialom. Na 'hsvli ^ pasu razen tega razbil , 0 0 specializaciji trgo-^roE.s .. tekstilnim blagom, z bo j Riškim blagom, železni-Uj tehničnim materialom Č«' j Vse kaže, da bo prišlo ‘menjave prodajaln med posameznimi podjetji. S široko akcijo so začeli tudi na zgornjem področju o-kraja. Kot kaže, se bodo postojnske trgovine na drobno priključile Nanosu. To podjetje (kateremu se je nedavno priključil tudi piranski Pre-rad) bo imelo tako močan promet, da bo lahko v prihodnjih letih zgradilo blagovno hišo v Postojni, moderno delikatesno trgovino v Postojni ter manjši blagovni hiši v Pivki in v Sežani. # * # Akciji za zbiranje pomoči prizadetim po potresu v Dalmaciji se je polnoštevilno odzvalo tudi prebivalstvo koprskega okraja. Samo v koprski občini so zbrali nad 4 milijone dinarjev, razen tega pa še prispevke v obutvi, obleki in odejah v vrednosti dva milijona dinarjev. V Izoli je treba na prvem mestu omeniti Mehanotehniko. ki je prispevala milijon dinarjev, medtem ko so člani kolektiva zbrali četrt milijona. Z visokim zneskom se je odzvala človekoljubni akciji tudi tovarna Delamaris, ki je nakazala dva milijona dinarjev. O prispevkih prebivalstva poročajo tudi z zgornjega področja okraja, kjer so prebivalci sežanske, postojnske in ilir-skobistriške občine zbrali nad pol milijona dinarjev, večje zneske pa so nakazala tudi tamkajšnja podjetja. mm na žu v Ul. Pondares 8 skupščina stavkajočih. ---«»---- Do 31. januarja je treba plačati radijske in televizijske abonmaje Finančno nadzorništvo sporoča posamezne vsote abonma, jev, ki jih je treba plačati za radio in televizijo do 31. t.»m. Navadni abonmaji za radijske aparate na domu: letno 3.400 lir; prvo polletje 2.200 lir; prvo tromesečje 1.600 lir; za radijske aparate nameščene v avtomobilih z obdavčljivo močjo pod 26 HP: letno 2.950 lir; prvo polletje 1.750 lir; prvo tromesečje 1.150 lir; za racjijske aparate nameščene ha 'avtomobilih ali na ladjah z obdavčljivo močjo več kot 26 HP: letno 7.450 lir; prvo polletje 6.250; prvo tromesečje 5.650. V omenjenih vsotah je vklju. čena tudi letna državna taksa na radijske abonmaje. Navadni abonmaji za televizorje na domu: letno 12.000 lir; prvo polletje 6.125 lir; prvo tromesečje 3.190 lir. Posebni radijski in televizijski abonmaji pa morajo biti plačani z ustreznimi preluknjanimi vzorci, ki jih vsebuje vpisna knjižica. Tisti, ki ne bodo do 31. t. m. plačali ustreznih abonmajev, bodo morah plačati še dodatne državne takse ta druge kaz. ni, ki jih določa zakon. Prosvetno društvo «1. caukar« obvešča, da bo redna seja odbora v petek 26. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. BsO©Bfl Smučarski Izlet na Lokve SPDT priredi v nedeljo 4. februarja smučarski Izlet na Lokve (tudi nesmučarji pridejo na svoj račun), kot pripravo in trening za tekmo v Črnem vrhu 18. februarja. Obvestila In vpisovanje v Ul. Ghega 9-11. % Resolucija levice v pokrajinskem svetu o Tržiču Osnova za ureditev gospodarstva je v izvedbi deželne avtonomije Nujno je potrebna ureditev in asfaltiranje ceste v Doberdob 0 čem naj bi razpravljali na konferenci o kmetijstvu Na zadnji seji pokrajinskega sveta je bila zaključena debata o gospodarskih problemih Tržiča in njegovega področja. V zvezi s tem sta bili predloženi dve zaključni resoluciji; prvo so predložili demokristjani in socialdemokrati, drugo pa leva opozicija v pokrajinskem svetu. O prvi resoluciji smo pisali že pred časom. Naj danes omenimo še vsebino druge resolucije, ki jo bodo skušali vskladiti in združiti s prvo tako, da bi na prihodnji seji predložili skupno resolucijo, ki bi upoštevala postulate obeh. Uvodoma govori resolucija komunistov in socialistov o konkurenci, ki jo bo predstavljalo novo pristanišče v Nn-garu, katero razpolaga s 1000 ha industrijskega področja, za Tržič, ki razpolaga le z 250 ha. Potreben bi bil organski načrt v deželnem okviru za razvoj vsega gospodarstva brez škodljivega konkurenčnega tekmovanja med enim in drugim področjem. V ta namen bi morali postaviti poseben deželni odbor, v katerem bi lahko sodelovale vse demokratične sile, predvsem pa krajevne ustanove in delavstvo, za demokratičen in organski razvoj vsega gospodarstva v korist skupnosti. S tem v zvezi je osnovnega pomena vzpostavitev deželne avtonomije s posebnim statutom, ker bodo le na ta način prišle do izraza pravice tukajšnjega prebivalstva in bodo določene točne smernice za ekonomski razvoj. V tem smislu postavlja resolucija naslednje zahteve: 1. V okviru zakona za ponovno vzpostavitev davčnih olajšav naj se na področju Tržiča ustanovi industrijsko področje, v katerega vodstvu naj bodo poleg podjetnikov tudi zastopniki pokrajine, prizadetih občin in delavskih organizacij. 2. Pristanišče Portorosega naj se klasira v II. kategorijo, razred B; izvesti je treba tudi vsa dela za dopolnitev pristaniških naprav na podlagi splošnega regulacijskega načrta. 3. Glede podjetij IRI naj se tudi z izgradnjo nove tovarne, do katere naj bi prišlo čimprej, zajamči zaposlitev vsega delavstva, da se bo število zaposlenih zvišalo vsaj na 8500. Zaščititi je treba demokratične svoboščine delavstva tudi v notranjosti tovarn, v katerih je delodajalec država. 4. Za letališče v Ronkah je treba, da dobi mednarodni značaj v skladu z razvojem dežele; pokrajina naj ohrani svoje pridržke, dokler ne bo prišlo do priznanja internacionalnega značaja tega letališča; razlastitev potrebnega zemljišča naj se izvaja na podlagi prostih pogajanj za določitev odkupne cene. 5. Zaradi razvoja industrije naj se metanovod ENI podaljša tudi na področje naše dežele, kar bo v korist prebivalstva in njegovega gospodarstva. 6. Kar se cest tiče predlaga resolucija, naj se takoj asfal- krajinskih organizmov naj se pospešujejo vse tiste aktivnosti, ki bi lahko prispevale k izboljšanju gospodarstva tržiške-ga področja. 8. Tudi o kmetijskih problemih se je potrebno temeljito pogovoriti in v ta namen naj se skliče posebna pokrajinska konferenca za kmetijstvo. Na njej naj bi razpravljali o vključitvi naše pokrajine v • zeleni načrt*; o potrebi, da pride zemlja v last tistemu, ki jo obdeluje, z odpravo spo-lovinarstva; odprava donod-ninskega davka na dohodek kmetov in spolovinarjev; ureditev problemov za socialno pomoč kmečkim delavcem ter demokratizacijo konzorcijev za izboljševalna dela. Odobren proračun za CAFO Na županstvu v Gradiški je bil pred dnevi občni zbor konzorcija za furlanski vodovod. Ob tej priliki so člani odobrili proračun te ustanove za tekoče leto in nekatere spremembe, ki so bile predložene glede na obračun za leto 1961. Odobrili so nadaljnje znižanje cene za vodo v Doberdobu in Dolenjah na 50 lir, po drugih furlanskih občinah pa ostane cena nespremenjena v višini 35 lir za kub. meter. Diskusijo o organskem pravilniku za uslužbence konzorcija pa so odložili na prihodnje zasedanje in to iz sindikalnih razlogov. ---«»---: Občni zbor konzorcija za krminski vodovod Pred dnevi je bil v Krmi-nu, pod predsedstvom župana dr. Godeasa, občni zbor kr-minskega vodovodnega konzorcija. Ob tej priliki so soglasno odobrili proračun konzorcija za leto 1962. Proračun izkazuje nekaj nad 110 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Enotna stavka treh sindikalnih organizacij Danes in jutri stavka delavcev lesne stroke y goriški pokrajini se bo proizvodnja ustavila v enajstih podjetjih Sindikalne organizacije FI LEA (CGIL), CISL in UIL so proglasile za danes in jutri 48-urno stavko delavcev lesne industrije. Enodnevna stavka lesne stroke, ki šteje v goriški pokrajini enajst podjetij, je bila že v petek 19. januarja, da bi prisilili delodajalce na spre- naj se tedenski delovni čas zmanjša na 42 ur, medtem ko bi morala znašati mezda na podlagi 48 ur. Stične točke ne morejo najti niti v številnih vprašanjih normativnega značaja. Z današnjo stavko bo stroka dokazala, da zahteva sodobno delovno pogodbo, ki naj jem zahtev sindikalnih organi- i izboljša njihov gmotni položaj, zacij glede obnove vsedržav- ne delovne pogodbe. Stavka bo trajala od polnoči do polnoči. Delavci, ki delajo v izmenah, bodo stavkali od 6 zjutraj dne 25. januarja do 6 zjutraj 27. januarja. Ukinjeno je tudi vse nadurno delo. Lesni delavci so pričeli svojo borbo zato, ker jim delodajalci nočejo povišati mezd za 25 odst., ampak predlagajo samo petodstotno zvišanje. Spor je nastal tudi o delovnem času: delavci zahtevajo, iiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHi Trošarina se bo v Gorici zvišala za 100 milijonov Občina izterja mesečno 42 milijonov trošarine Največ vržejo električna energija, zaklana živina, vino, sir, maslo in tudi nealkoholne pijače STEVERJAN Smrt zavedne žene Včeraj popoldne so v Ste* verjanu pokopali 75-letno Ano Maraž iz Bukovja. Zena, ki je že dalj časa bolehala, je za vedno zatisnila oči v ponedeljek zvečer na svojem domu, potem ko so jo že nekaj dni prej peljali v goriško bolnišnico na zadnji pregled. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, saj je bila pokojnica dobro znana in priljubljena žena in skrbna mati. Z možem sta vzgojila devet otrok, od katerih jih je osem živih. Med njimi je tudi šte-verjanski pismonoša. Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje; njim se pridružuje tudi naše uredništvo. večina svetovalcev tik pred pričetkom leta 1962 sklenila priviti davčni vijak, da bi iz tira cesta V Doberdobu," ki i davkoplačevalčev iztisnila na-predstavlja najkrajšo cestno daljnjih 100 milijonov lir tro-zvezo Tržič-Gorica; zaključijo Sanne. kl nal bi iih občinska Na seji občinskega sveta je 44 milijonov, aprila 42.6 milijona, maja 41 milijonov, junija 41.9 milijona, julija 42.7 milijona, avgusta 39.7 milijo- naj se dela na cesti Tržič-Grn-dež s priključkom industrijskega področja na avtostra-do Trst-Benetke; čimprej naj se uredijo in asfaltirajo ceste, ki povezujejo med seboj večje kraje na področju in te z Gorico; s posredovanjem po- ........ S seje pokrajinskega odbora Obravnavali so probleme pokrajinske umobolnice SLOVENSKA DRU2INA išče hišno pomočnico za nekaj ur dnevno. Ponudbe na uredništvo Primorskega dnevnika. ISCE SE postrežnlca od 8. do 18. ure ali pa od 8. do 13. ure. Nedelje in prazniki prosti. Telefon 44-371. VAJENCA PLESKARJA sprejmemo takoj. G. Polvi, Ul. Gambini št. 34. 'tržaška knjigarna Trst > III. av. Frančiška Sli Telefon NOVO: Saša Vuga: Račke po reki plovejo L 1.200,— Stambuk: Od Zanzibara do mesečevih gora L 1.950.— JfftfflTTTUh predvaja danes 25. t. m. ob 18. uri zabavni film: «ln ti, kaj praviš?» (Tu che ne dici?) Igrajo: TOGNAZZI in VIANELLO Na tedensko sejo pokrajin-1 skega upravnega odbira pre- ' tekli torek so povabili tudi novega ravnatelja pokrajinske umobolnice dr. Basaglio. Bilo je tokrat prvič, da je novi ravnatelj prisostvoval seji tega odbora in predsednik dr. Chientaroli je pojasnil, da bi odbor želel izvedeti od njega 0 vtisu, ki ga je v teh prvih mesecih službe dobil o tej ustanovi in o načrtih, ki jih ima namen izvajati y bodoče pri svojem delu. Dr. Basagha se je zahvalil za pozdrav in na dolgo govoril odbornikom o bodočem delu v pokrajinski umobolnici, kjer da bo treba koordinirati akcijo z moderno o-rientacijo zdravljenja umobol-nih, ker bi to ne smel biti samo nekak zavod za kronične bolnike, ampak bi moral imeti značaj prave bolnišnice. Dr. Basaglia je nato prešel tudi h konkretnim predlogom in nujnim ukrepom, ki bi jih bilo treba sprejeti. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja odbornikov in dajal pojasnila. Predsednik je povzel glavne točke tega razgovora in dal nekaj prvih navodil in ukrepov. Zahvalil se je dr. Ba-sagli in ga opozoril, da ga bo odbor od časa do časa povabil na podoben razgovor. Zagotovil je nadalje, da bodo potrebne ukrepe izvajali v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Nato je odbornik Grigolon poročal o rezultatih svojega zadnjega potovanja v Rim in o svojih intervencijah v zadevah pokrajine. Kot je bilo javljeno že na seji pokrajinskega sveta so bili ti rezultati ugodni. Seveda je odbornik ponovno interveniral tudi glede kritja pokrajinskega primanjkljaja. Po poročilu odbornika Gri-golona so obravnavali razne upravne zadeve, ki so bile na dnevnem redu za to sejo. ---«»---- Dražba starega železa v Drevoredu 20. septembra Goriška občina je razpisala javno dražbo s tajnimi ponudbami, da bi razprodala večjo količino železa. Kogar material zanima, si ga lahko ogleda v delavnici tehničnega urada v Drevoredu XX. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. Dražba bo izvedena v dveh obrokih. Najprej bodo dali v prodajo lito železo in lažje kose .železa; za to dražbo bo moral vsak ponud- nik plačati kavcijo v znesku 5000 lir. V drugem delu dražbe pa bodo prodali dva va-gona, 57 m železniških tirov ter motor za drobitev kamna. Ponudbe morajo poslati na protokolni urad goriškega županstva v zaprti kuverti najkasneje do poldne 9. februarja. Na ovitku mora biti čitljivo napisano ime in napis «Dražba železnega materiala«. Ponudbe se lahko pošljejo tu-di po pošti, vendar jih mora županstvo prejeti v predpisa, nem roku. Dražba bo ob 12. uri dne 10. februarja in bo izvršena na podlagi določil pravilnika. ---«»---- Neroden padec priletnega moža Nekaj po polnoči so pripeljali v civilno bolnišnico 60-letnega Giorgia Sepulcrija Iz Gorice, Ul. Volz 19. V bolnišnici je mež dejal, da je padel n^ cesti. Potolkel se je nad levo obrvjo. Okreval bo v 5 dneh. uprava potrebovala za izvajanje svojega programa v letu 1962. Sklep je bil protizaKo-nit in so ga vse opozicijske stran.re obsodile, ker ne more občinska uprava obdavčiti občanov, da bi si zagotovila sredstva, če pa občani, odnosno njihovi predstavniki v občinskem svetu, sploh še ne vedo, kakšen je program občinskega odbora in v katere namene bo denar uporabil. O tem vprašanju se je dovolj govorilo tako ha občinski seji, kakor pišfilo v časopisju. Zaradi tega se bomo izognili ponavljanju že znanih trditev in se lotili vprašanja trošarine s statistične strani, za katero smo dobili podatke v mesečniku goriške občine. Takoj na prvi pogled nam ti podatki povedo, da prejema občinska uprava mesečno okoli 40 milijonov lir trošarine, ki jo pobira ustanova IN-G1C. Letno- vrže trošarina občinski blagajni okoli 480 do 490 milijonov. V lanskem letu je občina prejela v posa. meznih mesecih naslednje vsote: januarja 41 milijonov, februarja 38.7 milijona, marca Primer slinavke v mestni klavnici Občinski veterinar v Gorici je odredil, da se zaradi žarišča slinavke in parkljevke, ki so ga odkrili v klavnici, do nadaljnjega prekliče živinski sejem, ki Je ob četrtkih vsak drugi mesec na trgu pred klavnico v Kraški ulici. na, septembra 42.2 milijona. Ce izvzamemo 20 milijonov, kolikor vrže trošarina na blago, ki ni navedeno v seznamu, vrže največji znesek 'ravno trošarina na električno e-nergijo, ki je v zimskih mesecih precej večja kot v po-letnih, saj je občina prejela v lanskem januarju nič manj kot 6.4 milijona za 643 porabljenih kilovatnih ur. Največkrat je po višini dohodka na drugem mestu za. klana živina. V mesecu juniju so plačali za blizu 1000 stotov zaklanih govejih živali 2,2 milijona trQŠ,aripe, .zg prg-šiče, konje in drobnico, katere teža je znašala 65 stotov, pa komaj 120.000'Ti'r. Medtem' kb' je izkupiček za govejo živino skozi vse leto približno enak in znaša povprečno po 2.2 mi. lijona na mesec, se zelo spreminja trošarina, izterjana na račun prašičev in drobnice. V lanskem januarju, ko je zakol največji, so za zaklane prašiče prejeli skoraj pol milijona lir. To je bila naj višja postavka, ki je daleč pred ostalimi. Tudi pijača prinese občini lepe denarce. V januarju so plačali trošarino na 2.667 hi (okoli.,2,1 nvlijona = lir); z malimi spremembami pripeljejo* v Gorico vsak mesec okoli 2.5ČO do 2.800 hi vina. V začetku leta je potrošnja likerjev večja kot v ostalih mesecih v letu. Razloge za ta pojav je treba pripisati večjemu številu zabav v predpustnem času. Takrat se v Gorici popije tudi 87 hi likerjev Najdeni predmeti Na uradu mestnih straini-zacijo v preteklem letu. Ogle- 1 kov v Ul. Mazzini št. 7 hra-date si jih lahko med uradnimi urami od 9 do 12. ---KS--- Povpraševanje iz inozemstva po delavcih Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da so prišla povpraševanja iz inozemstva p7ed‘meto"v' ga lahko dobi v za delavce iz nase pokrajine, omenjenem uradu. Na Nizozemskem povprašu-1 nijo naslednje najdene predmete : Zensko uro, tri moška in dve ženski kolesi, par naočnikov za vid, zaponko iz žlahtne kovine, moški dežnik, o-troški plašč, žensko rokavico, dežni plašč, vsoto denarja, ovratno verižico iz ponarejenih biserov, bel volneni šal. Kdor lahko dokaže, da je lastmic katerega od navedenih Stroj mu je povzročil zastrupitev na roki Ob 17. uri so pripeljali v jejo po navadnih delavcih za zaposlitev v raznih industrijah, s tedensko plačo okrog 13.000 lir. Precej delavcev za kmetijstvo in industrijo rabijo tudi v Zahpdrji,. Nemčiji, iz j civilno bolnišnico 54-letnega Anglije pa povprašujejo pred- Attilia Miona iz Gradiške. De-vsem IP° žgtaSkihtieJovni sili za | lavca »o pridržali na zdrav-hotele in restavracije. Zahte- Ijenju s prognozo okrevanj« vana starost od 21 do 45 let. j v 12 dneh, ker so mu ugoto* Podrobnejše informacije lah- , vili zastrupitev na desni dlako dobijo prizadeti pri izse- j ni. Mion dela pri lesnem pod-ljenskem oddelku urada za I jelju Mocchiut v Gradiški, delo v Gorici, Ul. Crispi 9 od | kjer si je s strojem poškodo-10 do 12. ure. | val roko. Vojaški nabori v Gorici Rekordno število nabornikov iz Štandreža - Števerjanci in Sovodenj ci bodo na vrsti v marcu V ponedeljek so na vojaškem uradu na Trgu Culiat v Gorici začeli s pregledi nabornikov letnika 1942, ki jih bodo zaključili jutri. V soboto in ponedeljek 29. t. m. pa bodo prišli na vrsto mladeniči, ki so rojeni v prvih štirih (mesec januar 1961), kar vrže I mesecih letnika 1943. občini 630.000 lir. Julija se po- V Gorici in okolici imamo pije komaj 59 hi, avgusta pa okrog 840 nabornikov, v vsej Iz Beneške Slovenije Z regulacijo Ozborne bodo preprečili poplave Te dni so v bližini Ažle v i jo na okrog 150.000 lir, Beneški Sloveniji začeli z regulacijo rečice Ozborne, da bi preprečili poplave polja, do katerih je prišlo na tem področju ob vsakem količkaj večjem deževju. Po načrtih, ki jih je izdelal tehnični urad iz Vidma bodo vodo Ozborne v bližini njenega sotočja z rečico Erbeč, speljali po novi strugi, ki bo dovolj velika, da ne bo prišlo do takih poplav. Stroški za to dglo bodo predvidoma znašali 20 milijonov lir in jih bo krila država. Ko bo regulacija izvedena, bodo lahko bolje izkoristili polje ob sotočju obeh rek za razne kulture. ----k«—— Ležalni stoli na tovorniku so se vneli Včeraj okrog 16.20 so poklicali goriške gasilce v Krmin, kjer se je vnel tovor ležalnih stolov na tovorniku Oskarja Deltrana. Ta se je malo prej ustavi) pred mehanično delavnico Luigija Di Bona v Krmi-nu zaradi popravila pri tovorniku. Ker so uporabljali varilni aparat, domnevajo, da so z njim zažgali stole. Gasilci so imeli dobro uro dela, preden so ogenj pogasili. Škodo cem- Malo pred 16. uro pa so gasilce poklical) v pokrajinsko umobolnico v Gorici, kjer je nastal požar na grelcu za nafto. Požar je nastal zaradi krat. kega stika. V pičli pol ure so gasilci opravili svoje delo. Skoda seže na 20.000 lir. ---k»—I— Pri padcu z ogrodja si je zlomil nogo Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju, 50-letnega Giuseppa Berlottija s Kraške ceste 42. Berlotti je kol strojnik zaposlen v sanatoriju v Ul. Vittorio Veneto. Nesreča je hotela, da je padel s precej visokega ogrodja, ker si je zlomi! desno nogo. Okreval bo v 30 dneh. ---«»---- Usekal se je v levo roko 22-letni Pavel Miklus iz Grojne št. 1 se je vsekal v levo zapestje. Nesreča se mu je pripetila pri sekanju drv. Ker je bila rana velika, se je odpeljal v civNno bolnišnico, kjer so mu jo obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 8 dneh. celo 55 hi. Uživanje nealkoholnih pijač občutno niha med zimskimi in poletnimi meseci. Januarja popijemo komaj 46 hi hladilnih nealkoholnih pijač in zato je tudi dohodek občine na to blago pozimi manjši: meseca januarja samo 47.000 lir. Junija meseca pa se popijejo celi potoki: 1.830 hi, občina pa takrat inkasira kar 1,1 milijona. Med ribami vseh vrst, siri, maslom, čokolado, kakaom in sladkorjem so na prvem mestu siri in maslo, za katere občina prejme mesečno od enega in pol do dveh milijonov. Tudi keksi in slaščice so za občino dober vir dohodkov; kakšen poldrugi milijon na mesec. Mila, parfumi, pohištvo, radijski sprejemniki in tudi krzna prinašajo občini razmeroma stalne dohodke, ki niso podvrženi nihanju zaradi vpliva sezon, ker se ljudje umivajo vsak dan, prav tako tudi parfumirajo, če so navajeni na dišave, tudi krzna pridejo prav v Vseh letnih časih, še celo glasba, ki jo tako radi poslušamo, toda še preden pritisnemo na gumb. da nam zaigra, moramo plačati občini svoj «obolus», da občinska uprava lahko izvaja svoj program. Vedeti moramo, da predstavlja trošarina, poleg družinskega davka, najvažnejši dohodek, od katerega je odvisno, kaj vse lahko napravi, pa tudi ne napravi županstvo. —«»--------------- Na vpogled so spremembe družinskega davka Na protokolnem uradu so od 20. januarja dalje za dobo 20 dni na vpogled seznami sprememb, ki jih bodo vnesli v plačevanje družinskega davka in prispevkov za kanali- pokrajini pa 1537. V Standre-žu imajo letos izredno število dvajsetletnikov, in sicer 42; toliko jih doslej še ni bilo nikoli. Prvi so bili na pregledu že včeraj in so vse potrdili. Danes pridejo na vrsto še ostali, v soboto pa mladeniči letnika 1943. V prvi polovici marca se bo naborna komisija preselila na podeželje za pregled nabornikov iz drugih občin pokrajine. Tako bodo naborniki iz Doberdoba, ki jih je 63 po številu, prišli na pregled 16. marca v Tržič, dan prej pa oni iz Ronk. Komisija se bo od 23. do 30. marca vrnila v Gorico za pregled mladeničev iz okoli- lenu in desni peti. V civilno bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom. Okreval bo v 5 dneh. ----k«--- Odložena tekma med Ronkami in Doberdobom V nedeljo, 21. januarja do-berdobska nogometna ekipa ni restopila proti enajstorici iz Ronk. V soboto Je prejela obvestilo, da »e bo tekma odložila na nedeljo, 28. januarja zaradi tega, ker bodo odigrali tekmo z ekipo CRDA. Srečanje bo tako prihodnjo nedeljo ob 10,30 na občinskem igrišču v Ronkah. Nogometna ekipa iz Ronk J« premagala CRDA z rezultatom 2:0. S to zmago si je tudi priborila več točk v dokončni lestvici, zato bodo morali Do-terdobci paziti, da premagajo nasprotnika. le. ških občin. Dne 23. marca se tniiiMiiiiiiiMiiiiiiMiiiitiiiitintiMMiniiiniitii bodo poleg drugih predstavili tudi Števerjanci, Sovodenjci pa dne 27. marca. Naborna komisija pa v marcu še ne bo zaključila svojega dela, ampak bo imela še nekaj dodatnih zasedanj na vojaškem uradu v Gorici. ——K«----- Nesreča delavca v tekstilni tovarni Ob 12.45 so pridržali na j zdravljenju 45-letnega Enrica Maurija iz Ul. Morelli 42 Mau-ri dela v podgorski tekstilni tovarni, kjer mu je padel na roko težak predmet, ki mu je zlomil desno zapestje, poškodoval desno nogo; obenem se je udaril tudi v glavo. Zdravniki so mu izdali prognozo o-krevanja v 15 dneh. ---«s---- Padec vespista pri pevmskem mostu Zdravniki so °b 14. uri nudili svojo pomoč 19-letnemu Gianfrancu Altranu iz Ul. Ra-batta št. 5, k) je pri pevmskem mostu, ko je bil namenjen na Osiavje. padel z vespo In se fa&gjga C KINO .) CORSO. 17.00: «Hiša groze«, S. Strasberg in R. Levvis. Angleški čronobeli film. VERDI. 17.00: sRazporoka na italijanski način«, M. Ma-mastroianni im D. Rocca. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16 letom prepovedan. VITTORIA. 17.15: sVišj« načelo«, Frankišek Smoli^ in Jana Brejchova. Črnobeli češkoslovaški film. CENTRALE. 17.00: aStirje re-volveraši«, B. Donlevy in E. Janssen. Ameriški črnobeli film. — k« — DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči Je odprta v Gorici lekarna CPISTOFOLETTI, Travnik 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici nejvišjo temperaturo 10,8 stopinje ob 14. uri, najnižjo 3,6 potolkel po nosu, desnem ko- stopinje ob 7.45. Vlaga 55 odst. KOŠARKA Nocoj v Beogradu Jugoslavija-Italija BEOGRAD, 24. — Jutri bo v dvorani beograjskega velesejma toliko pričakovano srečanje v košarki, dvanajsto po vrsti, med Jugoslavijo in Italijo. Za tekmo vlada veliko zanimanje, saj se lahko reče, da se bosta jutri spoprijeli pod koši trenutno najmočnejši evropski reprezentanci. Za jugoslovanske barve bodo nastopili Korač, Gordič, Nikolič, Bojevič, Blagojevič, Dju-rič, Djerdja, Logar in Daneu medtem ko bo italijanski trener Paratore imel na razpolago Gavagnina, Vittorija, Maggettija, Ongara, Cescutti-ja, Orpalija, Pellanero, Con-tija, Gatta, Buffalinija, Pie-rija, Lombardija in Vianella. Obe reprezentanci se bosta v nedeljo še enkrat srečali in sicer v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Priprave italijanskih nogometašev za svetovno prvenstvo V obeh trening tekmah zmaga igralcev A lige Prihodnji trening bo 7. februarja v Bologni RIM, 24. — Ce je današnji pregled nogometnih je, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance tovno prvenstvo, prinesel novih idej trojici selektorjev, ni znano. Lahko pa se reče, da med treningom ni bilo nobenih presenečenj in da je vse teklo po že znanem tiru zmožnosti posameznikov. Današnji trening tekmi favoritov za modro majico je bil v sklopu priprav, kt se bodo nadaljevale v nrihod-njem mesecu in se vedno bolj stopnjevale. Ze 7. februarja bosta, tokrat v Bologni, še dve tekmi verjetno z dvema švi-carskima enajstoricama. Italijanska moštva bodo sestavljali sil Itali-zo sve- tiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHtiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii TUINTAM SMUČARSKI SKOKI V Garmischu zmaga Italijana De Zorda GARMISCH PARTENCHIR-CHEN, 24. — Italijan Bruno De Zordo je danes zmagal na skakalnih tekmah, na katerih so sodelovali najboljši avstrijski in nemški predstavniki. Končna lestvica je sledeča: 1. BRUNO DE ZORDO (It.) 220,5 točke (78, 77 in 83 m) 2. Leodolter (Av.) 219 (79, .78 in 84) 3. Niederhammer (Av.) 218,5 (78, 74 in 83,5) 4. Happel (Nem.) 217,5 (79, 81 in 87) Egger (Av.) 217,5 (78, 75 in 82) 6. Bolkart (Nem.) 217 (75, 78 in 82) Ihle (Nem.) 217 (79,5, 80 in 82.5) 8. Haberstock (Nem.) 214,5 (78,5, 77 in 81.5) itd. Italijana Nilo Zandanel in Dino De Zordo sta zasedla 14. oziroma 16. mesto. V šiirisedežnem bobu Odličen čas nemške posadke GARMISCH — PARTENKIR-CHEN, 24. — Danes so se začele poskusne vožnje za šti-risedežne bobe, za katere bo v soboto in nedeljo svetovno prvenstvo. Med današnjimi vožnjami je najboljši čas dosegla nemška posadka, ki jo vodi Schelle, medtem ko so bili Italijani, ki se sicer niso niti najmanj potrudili, četrti z Zardinijevo in sedmi z Ruattijevo posadko. Lestvica današnjih najboljših časov je sledeča: 1. Nemčija I (Schelle) 1’15”75 2. Nemčija II. (Roesch) 1’16”34 3. Avstrija II. (Thaler) 1’16”49 4. Italija I. (Zardini) 1’16”53 5. Avstrija I. (Isser) 1’17”66 6. Nem. III. (Buhtz) 1T7"67 7. Italija II. (Ruatti) 1’17’’80 8. Romunija (Enea) 1’18”57 9. Švica II. (Wicky) 1’18”60 10. V. Brit. I (Nash) 1’19"26 11. Kanada'11. (Gordon) 1’19”57 12. Švedska (Ahs) 1T9”66 13. Kanada I. (Emery) 1’19”84 14. Švica I. (Truetsch) 1’19”98 15. ZDA II. (Johnson) 1’20”46 16. V. B. II. (Mccovven) 1’26”41 17. ZDA I. (Sheffield) 1’36"00 POKAL KURIKKALA Italijanska reprezentanca odpotovala v Delnice BELLUNO, 24. — Danes popoldne je odpotovala iz Sap-pade italijanska reprezentanca smučarskih tekačev, ki se bodo udeležili tekmovanja za pokal Kunkkala. Tekmovanje bo 27. in 28. t.m. v Delnicah (Jugoslavija). Za Italijo bodo v članski skupini nastopili Marcello De Dorigo, Giulio De Florian, Guido Della Mea. Alfredo Di Bona, Pompeo Fattor, Euge-nio Majer, Gianfranco Man- froi, Antonio Schenatti in Giuseppe Steiner v juniorski pa Alessio Gontier, Bruno Peyrot, Bruno Petitjacques, Pietro Scola in Aldo Stella. ----«»--- TENIS Pericoli in Jacobini na prvenstvu Moskve RIM, 24. — Lea Pericoli in Sergio Jacobini bosta predstavljala Italijo na mednarodnem teniškem prvenstvu v Moskvi, ki bo na pokritih i-griščih od 24. do 28. marca. Italijanska teniška zveza se je obrnila s pozivom na Gar-dinija, Pietrangelija in Siro-lo. Medtem ko sta prva dva takoj zavrnila vabilo, je tretji toliko časa okleval, da je morala zveza določili člana reprezentance v tekmovanju za Davisov pokal Jacobinija. Pericolijevo pa je zveza izbrala, ker ni mogla razpolagati z Lažzarinovo, ki se je predvčerajšnjim poškodovala pri prometni nezgodi. NOGOMET FLORENCA. 24. — Danes je bila trening tekma za sestavo reprezentance C lige. Moštvi v sivih in plavih majicah sta zaigrali neodločeno 2:2 (1:1). V enajstorici s sivimi dresi, ki je bila tehnično boljša, je igral tudi člpn Triestine De-menia. # * * LIEGE. 24. — Nocojšnje prijateljsko srečanje med domačim Standardom in gostujočim urugvajskim moštvom Pe-narol se je končalo z zmago belgijskih nogometašev s 3:1. Prvi polčas se je zaključil neodločeno z enim golom na vsaki strani. igralci, ki so se v preteklih dveh treningih najbolj izkazali in tudi tisti, ki so imeli že čast igrati v državni reprezentanci in ki do danes še niso bili povabljeni na zbor najboljših nogometašev Italije. Po tretjem pregledu sil bodo organizirali še dve trening tekmi s tujimi enajstori-cami in sicer 14. marca in 3. aprila. Danes je bila prva tekma že v jutranjih urah. V zelenih majicah so nastopili igralci B lige, in sicer Da Pozzo (Cei), Ramusani (Adami), Adorni (Fiaschi), Thermes (Rizzolini), Magnaghi (Landri), Giacomi-ni, Leonardi, Catalano (Fa-nello (Mentani), Ruggiero (Spanio) in Bean, medtem ko so bili njihovi nasprotniki v belih dresih člani prvoligaških klubov. V tem moštvu so nastopili Albertosi (Anzolin), Capra, Buzzacchera, Pelagalli (Benaglia), Gonfiantini (Pelagalli), Leoncini, Perani, Cel-la, Mencacci, Di Giacomo in Pascutti. Ze med prvim polčasom je bila vidna premoč belih, ki so v 17’ prišli s Cello v vodstvo. V 32’ je Bean izenačil iz enajstmetrovke, 2 minuti kasneje pa je Di Giacomo ponovno povedel svoje moštvo v prednost. V drugem delu igre so bili beli še trikrat uspešni in sicer v 14’ s Peranijem (enajstmetrovka) in v 26’ ter v 42’ s Pascuttijem. Končni rezultat je bil 5:1 (2:1). V popoldanskih urah sta stopili drugi enajstorici na igrišče olimpijskega stadiona. Barve majic so bile iste, toda igralci popolnoma drugi. Prvo moštvo (zeleni) so sestavili iz prvoligaških igralcev, drugo pa iz vrst nogometašev, ki so nastopili tako v med-zveznih kot meddržavnih tekmah. V zeleni majici so bili Mattrel, Burgnich, Ardizzon, Emoli (Rosato), Salvadore, Pasinato, Radiče, Orlando, Me-reghetti, Nova, Bulgarelli in Menichelli, medtem ko so z belimi dresi nastopili Sarti, Malatrasi, Pavinato, Guarneri, Janich, Marchesi, Danova (Renna), Ferrini, Milani, Rive-ra in Petris (Maeistrelli). Prvi, .polčas -se je končal z 1:6 v korist »želenih*, ki so pokazali boljšo in hitrejšo igro. Ti bi lahko tudi povečali rezultat, a so bili precej netočni pri streljanju. Gol je dosegel v 40’ Bulgarelli, ki je prisebno izkoristil Menichelli-jev predložek. Čeprav so selektorji izvedli v drugem delu igre nekaj sprememb, se igra ni izboljšala. Zaradi tega je tudi rezultat ostal do konca nespremenjen. Košarkarsko prvenstvo moške A lige Presenetljiva zmaga Don Bosca nad vodečo petorko iz Trevisa Pleta zmaga Ravenne nad tržaško Philco PRVENSTVO A LIGE Udinese-Mantova 0:1 (0:0) VIDEM, 24. — Udimese si je še enkrat zapravila odlično priložnost, da se nekoliko opomore in obogati vsaj za dve točki. V današnji tekmi z Man. tovo pa je morala kloniti in si tako dokončno zapečatila usodo, ki jo bo gotovo obsodila na izpad v B ligo. Tekma, ki je veljala za II. kolo povratnega dela prvenstva A lige, ni bila lepa. Gostje so igrali za neodločen izid, zaradi česar so hladnokrvno odbijali zmedene napade domačinov, ki so na vsak način hotel; zmago. Videmčani so i-meli več priložnosti za dosego gola, a so si jih banalno zapravili. Nasprotno pa so gostje 10 minul pred koncem igre prebili obrambo Udinese in so s Sormanijem prišli v vodstvo in do skoraj nepričakovane zmage. ftiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiimii Prva košarkarska liga je v nedeljo počivala in igralci so se ta dan zbrali na zadnjem treningu pred nastopom v Jugoslaviji. Zaradi tega se je povečalo zanimanje za tekme A lige, kjer je bilo na sporedu nekaj zelo zanimivih srečanj. V D skupini je bilo takih srečanj vse polno. Z izjemo tekme med Reyerjem in Cam-plijem so bile vse zelo izenačene in rezultati so viseli na nitki do zadnjih sekund. Do največjega presenečenja je prišlo v Trstu, kjer je CSI iz Trevisa moral letos drugič o-kusiti grenkobo poraza. Treviško moštvo je prišlo v naše mesto gotovo zmage in je zato začelo igrati ležerno. Ko so se pa domačini zbrali in šli v vodstvo, so Giomo in prijatelji potrebovali dolge minute, da so spet izenačili stanje. Seveda so za to potrošili svoje najboljše sile in to se jim je maščevalo v zadnjih minutah igre. Precejšnji del krivde za poraz vodečega moštva so imela tudi slaba tla in majhno igrišče občinske dvorane, ki zdaleč ne ustreza več današnjim potrebam Na drugi strani je Don Bo- * * * * * V petek na stadionu «Prvi maj» SREČANJE V ODBOJKI i ŠZ BOR- OK JESENICE ■¥■ ...................................................... ^ V petek zvečer bodo ljubitelji odbojke prišli lahko £ na svoj račun: v Trst bo prispela kot gost Športnega -jc združenja Bor ženska vrsta Jesenic. To moštvo, ki igra -K v slovenski republiški ligi in se je pred nedavnim izka-^ zalo z zmago nad bolj kvotirano ekipo Sežane, je že ■jc znano našim tržaškim igralkam, ker so bile novembra j lani gostinje na Jesenicah. Tedaj so bile igralke Bora * uspešne in so po borbeni in včasih tudi napeti tekmi ^premagale nasprotnice s 3:1. V prvem setu so Jeseni-•K čanke brez posebnih težkoč prisilile tržaška dekleta na £ predajo, toda že v naslednjem nizu so gostinje po izredni -)c napeti tekmi izenačile. V tretjem setu, ki je prav tako -k potekal v znamenju enakovrednosti, so Tržačanke še + enkrat uspele ter so svojo premoč pokazale v zadnjem ^ setu, ko so pustile Jeseničanke na 7. J Tudi prihodnje srečanje, ki bo tokrat na naših tleh, ne bo po borbenosti in napetosti zaostajalo za prvim. ^ To lahko sklepamo iz dejstva, da so se tako Jeseničanke ■fc kot Tržačanke resno pripravile za ta prijateljski nastop J pred lahko tudi rečemo, že razvajenim tržaškim občin--Jt stvom. Niti najmanj ne dvomimo, da bodo ljubitelji te ■K privlačne panoge izrabili to izredno priložnost in bodo J polnoštevilno prišli v petek na stadion »Prvi maj*, kjer -k bo srečanje. * ******* V************************-: sco zaigral znatno bolje kot v zadnjih časih in ta njegova tretja letošnja zmaga je povsem zaslužena. Uspeh Don Bosca bi lahko znatno pomagal tržaškemu Philcu v svojih naporih za ponovno vključitev v prvo ligo. Na gostovanju v Ravenni je Philco pokazal nestalnost svojih igralcev in zgubil proti povprečnim domačinom, ki so bili letos samo dvakrat uspešni. Kaže, da so se v tem kolu prebudila vsa moštva iz spodnjega dela lestvice, ki so znatno otežkočile, v kolikor jih seveda niso premagale, nalogo boljših ekip. Tako je v Gorici tudi d’A-lessandro prisilil domačo Sa-fog na oster tempo preden ji je zapustil obe točki. Domačini so tako nadaljevali dolgo serijo pozitivnih nastopov, ki jo je le prejšnjo nedeljo prekinil Treviso. Tudi videmsko moštvo, ki je letos igral vlogo outsider-ja, je moral sneti zastavo pred Fidesom, ki ga je tako dohitel na lestvici. Tudi ta tekma je potekala v znamenju izenačenosti in zaključni sodniški žvižg je padel ko so le tri točke ločile nasprotnike. Izmed treh interesentov za končno zmago v tej skupini, se je v tem kolu okoristila le Reyer, ki je gladko zmagala v Campliju. Kljub tekmi manj sedaj nevarno ogra-ža prvo mesto Trevisu in je postaja glavni favorit za zmago. Rezultati nedeljskih tekem D skupine. Ravenna-Philco 64:61 Fides-Udinese 58:55 Reyer-Campli 62:49 Safog-D’Alessandro 67:58 Don Bosco-CSI Treviso 44:37 # # # Najbolj zanimiva tekma A skupine je bila v Neaplju med ekipo Partenope in Mes-sino. Prvi so potrdili svojo premoč in so se še trdneje vsidrali na prvo mesto. Mnogo bolj izenačeno pa je po nedeljskem kolu stanje v B skupini, kjer sta bili prva in drugoplasirana ekipa poraženi In je sedaj na čelu lestvice klub Ex Messina. Prihodnjo nedeljo se bo odigralo zadnje kolo prvega dela prvenstva, položaj se bo tako nekoliko razčistil, vendar tudi tokrat bodo vsa ugibanja na končni plasma brez utemeljenih dokazov. Gira in Prealpi načelujeta še vedno C skupini, medtem ko postaja bolj in bolj živahna borba za četrto mesto. Gira, ki je dolgo časa nastopala v najvišji kategoriji, i-ma največ izgledov za zmago, vendar jo čaka še dolga trnova pot, preden se bo spet lahko pridružila Virtusu in tako uresničila želje velikega števila bolonjskih košarkarskih navijačev. P.ZIO BOKS Jofre se bo odpovedal aktivnemu udejstvovanju? RIO DE JANEIRO, 24. — Ameriški organizator boksarskih srečanj Georges Parnas-sus je javil, da bo svetovni prvak petelinje kategorije (verzija NBA in EBU) Eder Jofre stavil svoj naslov na razpolago mehiškemu prvaku iste kategorije Hermanu Marquesu v dvoboju, ki bi moral biti v San Franciscu ali Los Angelesu. Joffreju so za dvoboj ponudili 40.000 dolarjev, to je približno 25 milijonov lir. Z druge strani pa je časopis «Ulttma Hora» objavil intervju, v katerem je Jofne jasno povedal, da ga boks ne zanima več in da se namerava odpovedati aktivnemu udejstvova. n ju. ---«»--- ZA SVETOVNI NASLOV Aprila v Bostonu Dovvnes-Pender LONDON, 24. — Danes so javili, da bo svetovni prvak srednje kategorije Terry Dow-nes (verzija držav New York in Massachussetts) 7. aprila letos nastopil v Bostonu proti Američanu Paulu Penderju. Dvoboj bo veljal za svetovno krono. Da bi združili svetovni naslov te kategorije, ki si ga sedaj delita Downes in Gene Fullmer (verzija NBA), so sklenili, da bo zmagovalec dvoboja Dodnes-Pender nastopil ,v teku 90 dni proti Full-merju. Kovinske smuči ali aerodinamična linija? Francozi - mojstri žabjega sloga» Med predlansko zimo so francoski alpski smučarji prvikrat prekinili večletno premoč Avstrijcev v tej panogi. Adrien Duvillard je takrat na domačih smučiščih premagal vse Avstrijce in postal prvi naslednik Sailerja, Moltererja, Schranza, Zimmermanna in drugih. Ta njegov uspeh so vsi strokovnjaki pripisovali kovinskim smučem. Toda nekaj mesecev kasneje je Jean Vuarnet priredil nemajhno senzacijo v Squaw Vallegu z zmago v smuku. Vuarnet je v vožnji, ki sicer ni bila na pogled nič posebnega, premagal vse tekmece, in osvojil zlato kolajno. Skrivnost torej ni bila samo v kovinskih smučeh, temveč v izredni aerodinamični liniji, ki je bila takrat svojska za vse francoske tekmovalce. Vuarnet je v raz govoru in v svoji knjigi po-vedal' da je skrivnost v drži tekmovalca, v njihovi liniji telesa med smukom, katero so Francozi dolga leta proučevali in se zanjo tudi načrtno pripravljali. »Žabji slop* ali kakor pravijo Francozi «jajčni slop* zahteva od tekmovalca poleg tehnike tudi izredno kondicijo in psihične sposob- nosti. Guy Perillat je s svojimi lanskimi uspehi potrdil, da so Francozi na pravi poti in da «jajčni slog» ni samo prazna fraza. To je sposobnost tekmovalca, da lahko od starta do cilja zadrži idealno aerodinamično držo kar seveda zahteva od njega največjo možno 'kondicijo, tehniko ta izkušenost. Vse te elemente so francoski smučarji znali srečno idrv.fiti. Na pri.em tekmovanju letošnje sezone v Val d’Isere je neki fotoreporter ujel na istem mestu pet najboljših francoskih mojstrov «žabjega sloga*. Ti posnetki so kot zanimiv test služili strokovnjakom, da so podrobno analizirali njihovo držo pred vstopom v neko strmo pobočje. Slike od zgoraj navzdol kažejo : 1. Francois Bonlieu ima najbolj značilno držo «jajčnega sloga*. Gornji del telesa je močno nagnjen naprej in s komolci se opira na kolena. 2. Adrien Duvillard je imel tega trenutka najboljši čas. «Jajčno držo» je nekoliko odprl zaradi majhne vzpetine. Vendar se Duvillard vedno trudi, da ima čimmanj površine izpostavljene zračnemu odporu. 3. Emilie Viollat je največji med vsemi francoskimi tekmovalci. Zaradi vzpetine je desno nogo nekoliko odmaknil in lahno dvignil. Telo je obdržal nizko. 4. Guy Perillat je kot kaže slika vzel ta del proge z lai-je strani. Prezirljivo se je od- povedal »jajčni drži* in je nekoliko sprostil držo. Kljub temu je dosegel odličen čas. 5. Mladi 18-letni Jean Claude Killy ima med francoskimi mojstri najmanj izkušenj v težkih smukih. Zaradi gotovosti se je po vzpetini zopet vzravnal. Toda v nasprotju z njegovimi starejšimi kolegi je v taki drži zgubljal dragocene desetinke sekunde. mmamuim : . A i ■ ' M lllllll III llllll llllll lili llllinilllllllllllllllllllllllllllltllll lili IIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITI1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII1I1IIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIHIIUIIIIHIIIIIIII V Chamonixu od 11. do 18. februarja svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah Rekordna udeležba tekmovalcev iz 32 držav CHAMONIX, 24. — Od 11. do 18. februarja bo v tem zimsko športnem središču svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, to je v smuku, slalomu in veleslalomu. Prvenstva se bodo udeležili najboljši smučarji Argentine, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Kanade, Češkoslovaške, Koreje, Čila, Finske, Francije, Japonske, Grčije, Velike Britanije, Irana, Islandije, Italije, Jugoslavije, Liechtensteina, Libanona, Norveške, Nizozemske, Vzhodne in Zahodne im, *v Poljske, Nemčije, Romunije, Sovjetske zveze, Španije, Švedske, Švice, Turčije in ZDA. Prireditelji so poskrbeli, da bo vse teklo v najlepšem redu. Preuredili so športne naprave in tudi hotelske bodo lahko sprejele ogromno število športnikov in turistov, ki bodo prihiteli na to edinstite-no prireditev sredi Evrope. dolžina proge 3.270 m, višinska razlika 900 m. Piste de Lognan (smuk za ženske) — start na kvoti 1.970 m, cilj na 1.270 m, i dolžina proge 2.500 m, višinska Posebno pažnjo so polagali na razlika 700 m. Piste du Mont poštno službo, medtem ko bodo novinarji imeli na razpolago vse potrebno, da bodo lahko najhitreje sestavili poročila in jih v najkrajšem času poslali svojim časopisom. Vrhu tega so prireditelji sestavili razpored zabavnih manifestacij, ki bodo kratkočasile tako tekmovalce, kot turiste. Tekmovanja bodo potekala na sledečih trasah. Piste Verte des Houches (smuk za moške) — start na kvoti 1.890 m, cilj na 990 m, (veleslalom za moške in ženske) — start na kuoti 1.500 m za moške in 1.400 m za ženske, cilj na 1.030 m, dolžina proge 2.200 m za moške in 2.000 m za ženske, višinska razlika 470 m za moške in 370 m za ženske. Piste du Pre du Rocher (rezervna proga) — start na kvoti 2.490 m, cilj na 1.500 m, dolžina proge 2.700 m, višinska razlika 900 m. Piste du Plan des Evettes (rezervna proga) — start na kvoti 2.600 m, cilj na 1.700 m, dolžina proge 2.700 m, višinska razlika 900 m. Piste de Pylone (izločilno tekmovanje v slalomu) — to progo so letos popolnoma preuredili. Piste de Charamillon (rezervna proga) — start na kvoti 2.200 m, cilj na 1.500 m, dolžina proge 2.100 m, višinska razlika 700 m. Piste de la Flegere (rezervna proga) — start na kvoti 2.650 m, cilj na 1.900 m, dolžina proge 2.100 m, višinska razlika 750 m. Svetovno prvenstvo v alp-ji—potekalo ob 8.30 kvalifikacijsko tekmovanje v slalomu ob 20.30 otvoritvena svečanost Nedelja 11. februarja ob 14.00 veleslalom za ženske Ponedeljek 12. febr. ob 14.00 prosti smuk za ženske Torek 13. februarja ob 14.00 slalom za moške Sreda 14. februarja ob 14.00 smuk za ženske iiiiHiiimHiiiiiiiniiiiiimiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiIunniiiiiiiiiiiiiiniiiliiii„„l„„litIII||IIHIHI,lllll Košarkarsko prvenstvo ženske A lige Udinese in Standa še vedno najboljša V tržaškem derbyju Philco - CMM zmaga deklet bivše Ginnastice Po predvidevanjih bi morala ena sama tekma nedeljskega kola ženske lige potekati v znamenju ostre borbe za zmago, medtem ko naj bi bili rezultati ostalih tekem že več ali manj oddani. Toda pod koši se je zadeva zasukala precej drugače: sicer sta Udinese in Standa še enkrat gospodarili, medtem ko bi kmalu prišlo prav pri nas ob 14.00 veleslalom za moške Petek 16. februarja ob 14.00 prosti smuk za moške Sobota 17. februarja ob 14.00 veleslalom za moške skih disciplinah bo potekalo Nedelja 18. februarja po sledečem razporedu: lob 11.00 smuk za moške Sobota 10. februarja I ob 20.30 zaključna svečanost v Trstu do senzacije. Malo je namreč manjkalo, da ni pe-pelka skupine CMM premagala bolj izkušene meščanke petorke Philca. Tekma je potekala po čisto nepričakovanem tiru. Ze v začetku so predstavnice CMM nabrale nekaj točk prednosti in so to kljub napadom nasprotnic trdovratno branile Šele nekaj minut pred koncem je Philco žel uspeh svojih naporov s tem, da so dekleta najprej izenačila in nato tudi zmagala, pa čeprav za pičlo razliko enega samega koša. Sicer zmaga ni bila sad boljše in Četrtek 15. februarja tehnično popolne igre Philca temveč le boljšega doziranja lastnih moči. Petorka CMM ni zmogla hitrega tempa in borbene igre. Proti koncu je popustila tudi najboljša igralka, zaradi česar ostale članice moštva niso znale uspešno zaustaviti navala nasprotne e-kipe. Tudi tekma v Benetkah, ki je že vnaprej obetala oster boj, je bila kos pričakovanju glede na tekmovalno vzdušje in borbenost, presenetil pa je njen zaključek in še posebno domače moštvo, o katerem je težko presojati. Pred osmimi dnevi je gospodarilo po tržaškem igrišču, v nedeljo pa je na lastnem nepričakovano klecnilo. Udinese in Standa sta gladko pometli s svojima nasprotnikoma in čakata le medsebojnega srečanja, ki bo odločilo premoč v tej skupini. Predvidevajo, da niti ta tekma ne bo izstopila po zanimivosti, ker je znano, da Vi-demčanke tvorijo še vedno najbolj vigrano moštvo, kar jih zmore italijanska košarka. Izidi nedeljskega kola: Udinese-Portorico 84:27 Standa-Brescia 50:28 Philco-CMM 58:56 Silver-Benetke 48:40 M 4 f lilwM Iz krvi rdeče FRANCE MESESNEL - 25.XI.1894 - 4.V.1945 S tem je potrjeno naše mnenje, da artistično obravnavanje gole oblike vodi proč od resničnosti in da izpodjeda sleherno zvezo z resničnimi nalogami našega časa in sleherni vpliv na razrvano in žejno človeštvo. To je dejstvo današnjega časa in posledica dekadence naturalističnih, v sentimentalnost in duhovno izolacijo izprevrženih tendenc. In vendar je resničnost s svojo sestro aktualnostjo vedno prinašala, če že ne do preporoda, pa vsaj globoko poživitev likovne umetnosti, kakor kaže pogled na razvoj v XIX. stoletju. Na pragu XX. stoletja, ki je oče našega današnjega stanja, stoji čokata postava Španca Goye. V vsem njegovem delu je stvarnost njegovega časa interpretirana na način, ki nas danes prav tako prevzame, kakor je pač prevzel Goyeve sodobnike. In ko je v svojih zrelih letih doživel strašno stisko svojega naroda, francosko in državljansko vojno, je iz svoje vznemirjene notranjosti ustvaril ciklus bakrorezov »Los disastros a e la guerra*, ki so za vse čase poleg Callotovih bakrorezov naipretresljivejši dokumenti človeške usode. Da, Goya ni zbežal pred resnico, ni ji poskušal ubežati, ker mu je zbudila umetniško vest ter mu narekovala delo take globine, da nam še danes, po največji vojni zadnjih dob, utrjuje človečanske ideje. Goyi, kakor tudi drugim umetnikom naturalističnega XIX. stoletja, ni šlo za ustvarjanje novega stila, ampak za čim tesnejšo povezanost s svetom, s trpinčeno kreaturo, in je zato ustvaril delo večne vrednosti. Morda, in prav verjetno je, da je bilo tako, je hotel narisati le risalno kroniko krutih dogodivščin svoje dobe toda realnost ni bila Goyi le eden izmed motivov za kak artistični problem. Goya je s svojim ciklom simbolično ustvaril program umetnostnega razvoja XIX. stoletja. Za njim prihajajo francoski romantiki, ki se s strastjo in močjo polaste človeka in sveta ter ustvarjajo novo podobo, v kateri ima realnost prav velik delež. Romantiki jo iščejo in najdejo s svojim utripajočim srcem, usoda ljudi je njihova usoda in njihovo trpljenje trpe z dovzetnimi živci umetnikov. Mladi Gčricault je že razširili snov svoje umetnosti v nasprotju z razumskimi klasicisti, Delacroix — poslednji velikan slikarstva pa je obse-gel skoraj ves svet ter v njem našel toliko snovi za svoja dela, da jo je komaj oblikoval na svojih velikih platnih. Intenzivnost doživljanja ga je vodila v Orient in prav iz teh novood-kritih krajev so dela, ki nas še danes najbolj vznemirjajo. Turški masaker na Sciu kaže bol človeka v taki obliki, da nas vznemirja v najbolj mirnih urah ter trka na našo vest. Umetnostna popolnost je črpala snov iz najbolj pereče sodobnosti in jo preusmerila za večne čase. Dolga je vrsta umetnikov, ki bi jih mogli našteti, toda namen našeg pregleda ni popolnost, marveč le ilustracija globokih umetnostnih posledic, ki jih je v XIX. stoletju imelo razmerje umetnikov do resničnosti njihove dobe. Tu so slikarji Barbizonci, ki uvajajo slikanje krajine na sodobni podlagi in odkrijejo v kmetovem življenju lepote in težave njegove usode. Toda po obsegu svojega talenta in svoje volje jih nad-kriljuje michelangelovska figura Honorčja Daumiera: res je posvetil skoraj vse svoje delo politični satiri ip karikaturi, toda v njegovem delu je obsežena usoda človeštva XIX. stoletja bolj kot v delih njegovih tovarišev, kajti njegova inspiracija je direktna. Treba se je le spomniti kake Daumierove risbe, ki kakor znana «La soupe» odpira pogled v prepade življenja, ka- kor ga žive stotisoči predmestnih prebivalcev. Tudi to ni le kronika, ampak z vročim srcem občutena interpretacija realnosti, ki bo preživela vse artistične rafiniranosti našega časa. Čeprav pretehtamo toliko zasramovani francoski impresionizem, vidimo, da nam je šele on prav odprl oči za našo zemljo in za njeno življenje, katerega je mogoče s čuti spoznati. Brez njega bi bila realna slika našega sveta nepopolna, nepopolna pa je ostala kljub impresionističnim naporom, ki so le zaključek dolgega procesa za umetniško zavojevanje sveta. Okoliščina, na katero so bili impresionisti najbolj ponosni in brez katere svojega umetniškega programa ne bi bili mogli izvršiti, je bila njihova objektivnost do narave, katero so gledali z očmi rafiniranih umetnikov. Na prapor so si napisali resnico, toda opustili so konstruiranje sodobne resničnosti, svojih stremljenj niso pripeli na nikako občo idejo. Pa vendar so posebno v V netovem delu mnoga platna nastala pod vtisom dogodkov in se sprevrgla v umetnostno oblikovane resnice. Spominjam se na manj znano epizodo iz nemško-francoske vojne, kjer je Ma-net s strahotno resnicoljubnostjo podal eksplozijo granate v človeškem klobčiču. Za impresionisti prihajajo sentimentalisti, ki zaradi vzvišenosti nad »vsakdanjo* resničnostjo beže v simbolizem in se s pomočjo svojega artizma neopazno pa vztrajno pogrezajo v antinaturalizem oblike. Le eden je še pristen med mlajšimi impresionisti, kamor ga smemo vzlic nemškim konstrukcijam prištevati, to je Vincent van Gogh. Vse njegovo delo je pogrezanje v naravo in njene ljudi, katerim se približuje z otroško dobrotnim srcem biblijskega misijonarja. V Goghovem delu se je zgostila podoba njegova sveta, s katerim je živelo vse njegovo bisitvo, v obliko usode veličine. Poslej pa se javlja vztrajneje pri pridobitvah, ki jih vešči talenti drobe in spajajo v nove celote. Ni mogoče slediti novodobni umetnosti v vse rafinirane odtenke njenega umskega razvoja. Kakor je prvim razumskim naslednikom impresionizma napisal obširno teorijo Paul Signac in jo dokazal z dolgimi citati iz Delacroixa in drugih genialnih mojstrov ter pisateljev, tako so tudi za fut'> rižem, kubizem, ekspresionizem, za stvarnost in za današnJ0 spekulativno dekorativnost nastale utemeljene teorije, s kat®1 rimi so si mnogi artisti pomagali na noge. Vse pretekle do&e služijo v današnjem času izobrazbe in popularne umetnosti1' propagande za podlago slikanja, kiparjenja, zidanja in deH® riranja, toda ne po svojih bistvenih umetniških nalogah, teOj* več po enostranskih oblikovnih receptih. Tako je postala um«® nost zopet pastorka prirode ter v nekih trenutkih zabredla 1 popolno abstraktnost. Eden najreprezentativnejših umetnik*1, te dobe je Paolo Picasso, ki je s svolim delom gotovo dosege‘ najbolj abostraktno obliko ter največjo oddaljenost od človek' in njegove usode Ko pa so ga dogodki v njegovi španski doib® vini sredi Pariza zbudili k sodobnemu umetnostnemu delu, r v svojem «Sueno y mentira de Franco* izvršil ciklus bakroi® zov, ki so morda v svoji abstraktni likovni mentaliteti pos*® čeni, manjka pa jim ena glavnih lastnosti umetnine: Picas*' je pozabil na razumljivi jezik, s kakršnim se ljudje med seb°J sporazumevajo, Ciklus je po svoji obliki prav tako abstrakten kakor ga je rodila želja, ne pa vroč in sodoben odnošaj do us® de naroda in posameznika. Zato je Picassovo delo ostalo bre® učinka in je velik memento za naše likovno mišljenje. Potek likovnega razvoja XIX. stoletja nas pouči, da sta rava in človek ona os, okoli katere se suče umetnost velik*1! in odločilnih del. Vselej, kadar pride umetnost v neposred/v stik z resničnostjo ter ustvari toplo zvezo med njo, nastane d® ba novega življenja in etičnega vpliva. Odmikanje od vseottZ ljajoče resnice pa vodi umetnost na dekadentna pota in > vzame možnost razvoja ter njen vpliv na človeštvo. Tako danes Evropa, zajeta v dediščino XIX. stoletja, d more najti poli iz goščave teorij in oblik razkrojene umetnost1: Umetnost je v takem položaju, da jo čas z neizprosnimi dejs prehiteva in da ji z vsemi svojimi finimi sredstvi ni kos. je torej treba storiti? KONEC UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S.-Penico I-U. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST -- UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 ~ NAROČNINA: mesečna 650 lir. - Vnaprej: čet*® 1 , 1800 lir 'polletna 3S00 lir celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, UZS. LjubU*1^’ K.rit.ripva ,il’ira 3-1 telef 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 Ur beseda — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst .