Didakta november 2015 25 MOZAIK V VRTCU ŠKOFLJICA / Tanja Maver, dipl. vzg. / Vrtec Škofljica Mozaik Kamenček na kamenček … Sekunda, hip na hip … Drobci peska in časa, ujeti v mozaik. Na njem velika slika: rožice na trati, sonce in stezica in majceni podplati, ki v nov dan hitijo. Varuhi zakladov nad smehom otrok bedijo … Otroci – vse bogastvo! Naj jih ljubezen spremlja! Naj bo pisan in srečen mozaik življenja. Barbara Gregorič Gorenc V vrtcu Škofljica na Lavrici v enoti Bisernik se je pred vhodom v vrtec bohotila visoka, 44m² velika kamnita škarpa, ki je ločevala dve enoti vrtca. Pogled nanjo ni bil prav prijeten. Naši ravnateljici Veri Šparovec, njen čut za estetiko ni in ni dal miru. Tako se je rodila ideja o »polepšanju« škarpe. Ne- kaj posebnega bi bilo, če bi tu naredili unikaten mozaik, ki bi bil rezultat dela strokovnega kadra, tehničnega kadra (predvsem naših hišnikov), staršev in otrok. Njena ideja je dobila krila in tako smo se skupaj z veliko volje in timskega duha lotili izdelave mozaika. S prvimi delčki mozaika smo začeli v juniju 2014, končali pa avgusta 2015, ko smo na ploščo pritrdili še zadnji kamenček. Pri tem so nam z materialom poma- gali starši, pri izdelavi tudi otroci ter vsi, ki so lahko kaj prispevali. Mozaik obsega 44 plošč, na katerih je 1100kg materiala, vanj pa je bilo vloženih 1300 ur dela. To delo smo seveda opravili zaposleni v vrtcu Škofljica. Delo izven delovnega časa je potekalo predvsem ob sobotah, tudi naš odmor med delom se je velikokrat končal kot delo na mozaiku. TIMSKO DELO Toda brez dobrega timskega sodelo- vanja nam zagotovo nebi uspelo. Zato lahko na tem mestu osvetlimo nekaj pomembnih teorij, ki govorijo o tim- skem delu. Osnova za delo v vrtcu ali kakšni drugi pedagoški instituciji je timsko delo. Brez timskega povezovanja bi bilo delo z otroki na način, ki ga poznamo v naših vrtcih in šolah, nemogoče. Ne- mogoče bi bilo tudi sodelovanje med sodelavci. Vsi posamezniki v neki in- stituciji so pomemben člen v verigi, ki jo tvorijo. Sodelovalna naravnanost družbe pa je temelj za timsko delo. Polak (2007, 11) meni, da je kolektivi- zem prvi pogoj za sodelovalno narav- nanost družbe, označujejo pa ga štirje pogoji, in sicer: - V ospredju so skupinski pogledi, potrebe in cilji, ne pa osebni. - Prednost ima vedenje, ki je do- ločeno s socialnimi normami in dolžnostmi, ne pa tisto, kar temelji na osebnih koristih in užitku. - Člani skupine imajo podobna, sku- pna prepričanja. - Člani skupine so pripravljeni sodelovati. K sodelovalni naravnanosti pa v stro- kovni literaturi najdemo naslednje dejavnike (Polak 2007): - Starost; z leti postanejo posame- zniki bolj sodelovalno naravnani. - Socialno-ekonomski status; (nižji je status bolj so posamezniki sodelo- valno naravnani). - Vzgoja v otroštvu. - Izobrazba, poklic in potovanja. - Drugi vplivi, kot so trenutne raz- mere in dejanske možnosti. Tudi sporazumevanje v timu ima ključ- no vlogo in je pogoj za uspeh. Osnovno orodje sporazumevanja v timu je po mnenju Polakove komunikacija. Ta omogoča medsebojno socialno inte- rakcijo (vzajemno vplivanje dveh ali več oseb) znotraj tima in povezanost tima z njegovim socialnim okoljem. 26 Didakta november 2015 Komunikacijo v timu lahko opisuje- mo z več stališč (Brajša 1995, 98). In sicer s stališča oblike komuniciranja, ki je lahko verbalna ali neverbalna, vsebinska ali odnosna ter osebna in kongruentna (skladna) ali inkongruen- tna (neskladna). Kongruentna komuni- kacija pomeni, da se besede ujemajo z vedenjem, vsebina pa z odnosom. Za nekongruentno komunikacijo pa je značilno, da se osebe izogibajo sooča- nju z resničnim problemom in resnič- no vsebino (Brajša 1983, 121). Osebe se podzavestno ali zavestno izogibajo srečanju z resničnim problemom in to dosegajo na različne načine, kot so prikrivanje, poenostavljanje, oma- lovaževanje, racionaliziranje. Pri teh načinih se pojavi nevarnost nerešlji- vosti problema, ki je vzrok določene- ga načina komuniciranja in ne same teže problema. Naslednja stališča, iz katerih lahko opisujemo komunikaci- jo v timu, so: potek komunikacije, ki je lahko enosmeren ali dvosmeren, stopnje razumljivosti, ta je lahko pre- prosta, pregledna kratka in zanimiva, ali pa zapletena, nepregledna, obširna in nezanimiva, ter način vzdrževanja komunikacije. Kot najučinkovitejši na- čin ohranjanja komunikacije navaja Brajša metakomunikacijo, poslušanje in dajanje povratnih informacij. Tim, ki komunikacije ne ohranja in je ta enosmerna ali pa je sploh ni, imenu- je nekakovosten tim. Nasprotno pa v kakovostnih timih skrbijo za ustrezen način vzdrževanja komunikacije, ki je dvosmerna in je dosežen dialog. Prav tako so v kakovostnih timih pozorni na neverbalno, odnosno in osebno komunikacijo. Pozorni so na kongruentnost – iskrenost medseboj- nega komuniciranja. V takih timih komunikacijo ohranjajo in vzdržujejo z metakomunikacijo – s pogovorom o pogovoru, z medsebojnim posluša- njem in intenzivnim dajanjem, spre- jemanjem in iskanjem pojasnil. Komunikacija kot osnovno orodje sporazumevanja v timu omogoča medsebojno socialno interakcijo ter povezanost tima z njegovim socialnim okoljem. Komunikacija v timu poteka na sestankih, med poučevanjem, od- seva pa aktivnost, dogajanje v timu in nenazadnje tudi počutje članov. Omo- goča primerno izmenjavo informacij med člani in okoljem ter jim zagotavlja povratno informacijo o njihovem delu (Polak 2007, 51). Po mojem mnenju je izrednega po- mena tudi neverbalna komunikacija, saj nam včasih pove nekaj, kar je v popolnem nasprotju z verbalno izra- ženim mnenjem posameznika. V tem primeru se sama zanesem bolj na tisto, kar je nekdo neverbalno sporočil, kot pa na to, kar je povedal. Saj je never- balno izražanje težje kontrolirati in nam včasih »uide« kak pogled, namig, ki pa nam v nadzoru, ki ga zmoremo nad verbalnim izražanjem, ne bi. Oblikovanje tima je svojevrsten zalo- gaj. Ni preprosto in je z vidika organi- zacije v kolektivu včasih izredno težko izvedljivo. Tim se oblikuje z namenom, da doseže neki cilj, da opravi neko nalogo. Timsko delo se pojavi kot izziv, kadar se pojavi kompleksen problem. V drugačnosti posameznikov vidim dragoceno znanje in izkušnje, ki ga lahko v medsebojnem sodelovanju nadgradimo in pripelje- mo do zavidljivo ustvarjalnih mogo- čih rešitev. Pri timskem delu se ima posameznik možnost izkustveno učiti komunikacijskih veščin. Ne nazadnje dobi član tima priložnost, da se skozi spodrsljaje zave, da v stroki potrebuje sogovornike, sodelavce v diskusiji. SKUPINSKO DELO – TIMSKO DELO – VODENJE TIMA Trstenjak (v Mayer in drugi 2001, 11) razlaga, da pred desetletji še nismo poznali skupinskega dela, medtem ko danes stopa v ospredje. V svojem prispevku polemizira o prednostih in slabostih skupinskega dela, gotov je pri enem dejstvu, »če naj skupina kot skupina res uspešno dela, morajo biti vsi njeni člani približno enako iniciativni, izvirni in ustvarjalni; če naj bi bil ustvar- jalen samo en član, so – strogo vzeto – vsi drugi nekoristni in njihov prispevek je nepomemben«. Bečaj (v Mayer in drugi 2001) razvija te- orijo o osnovnih človekovih potrebah, ki so po Maslowu urejene hierarhično (varnost, sprejetost, potrditev), kot po- membnem vodilu za delovanje skupin, socialnih sistemov. Trdi, da je za nji- hovo delovanje potrebna enaka hie- rarhija osnovnih potreb. Tako razlaga, da je osnovnega pomena za vsak soci- alni sistem varnost, zagotavljajo pa jo pravila, ki so nujna za vsako uspešno delovanje celote – tako njihov obstoj kot tudi nadzor nad njihovim izvaja- njem. Po Bečaju je za jasnost osnovnih pravil skupine odgovoren vodja, tako za to, da jih člani razumsko spreje- majo, kot tudi za nadzor izvajanja le- -teh. Tudi avtorica Polakova, ki šteje zaupanje za osnovni pogoj uspešnega timskega dela, meni, da le-to izhaja iz posameznikove potrebe po varno- sti (Devjak in drugi 2009). Pravi tudi, da pomanjkanje zaupanja člani tima navadno pripisujejo drugim, redko pa se zavedajo, da gradijo zaupanje v timu predvsem s svojim lastnim ve- denjem – takim, ki kaže, da so sami vredni zaupanja. Za zadovoljevanje potrebe po spre- jetosti je nujen prvipogoj dobra ko- munikacija v skupini. Na ta način se ustvarja pozitivna socialna klima, ki zagotavlja možnost, da lahko člani skupine brez zadrege izražajo svoje zadržke, pomisleke in vsa tista čustva in občutja, ki bi lahko ogrozila uspešno delo in sodelovanje, če bi ostala poti- snjena. Vloga vodje je na tem mestu v vživljanju v druge ljudi in dobrem komuniciranju, predvsem posluša- nju. Avtor govori tudi o potrditvi kot osnovni človekovi potrebi v povezavi s skupinskim delom. Poudarja, da se kaže potešenost teh potreb v dobrem sprejemanju inovacij, v eksperimenti- ranju, skupina je pri tem plastična in ustvarjalna, hkrati pa se na tej ravni krepi posameznikova samostojnost in samoiniciativnost in se mu omogoča strokovno in osebno zorenje. Vodja mora v luči zadovoljevanja te osnov- ne človeške potrebe podpirati vsako osebno spodbudo brez vnaprejšnjega vrednotenja, saj s tem doseže občutek samozaupanja pri svojih sodelavcih. Za doseganje cilja, ki si ga je postavil neki strokovni tim, pa običajno ni dovolj le zadovoljiti osnovne psihosocialne Didakta november 2015 27 potrebe, pač pa morajo biti med se- boj usklajeni tudi individualni cilji in potrebe članov skupine (Bečaj v Mayer in drugi 2001). »Tim je treba iz delovne skupine šele raz- viti,« meni Praper (v Mayer in drugi 2001). Delo neke delovne skupine še ne pomeni timskega dela, timsko delo je skupinsko delo samostojnih članov, ki deluje po načelih osebne svobode in odgovornosti. Vsak član tima ima specifično znanje in odgovarja za svoje odločitve, ki pa so podrejene skupne- mu cilju v okviru določene delovne naloge. V pravem timu so po mnenju Praperja vzpostavljeni horizontalni odnosi, ki temeljijo na jasni osebni in strokovni identiteti posameznega člana, hkrati pa na razumevanju raz- ličnosti vsakega od njih. Najboljši je po mnenju avtorice Košir- jeve (v Mayer in drugi 2001) tisti tim, v katerem delajo najboljši in najbolj zadovoljni ljudje. Avtorica pojasni, da s tem misli na tiste ljudi, ki razmero- ma dobro poznajo in razumejo sebe, zato zmorejo razumeti tudi druge. To so ljudje, ki vedo, da smo si različni zaradi osebnih izkušenj, kulturnega izročila, izobrazbe, ekonomskega raz- merja in imamo zato različne poglede na življenje, na svet. Avtorica poudarja, da mora vsak posameznik ozavestiti najprej sebe, se nato ozreti v drugega in drugemu dovoliti biti on sam, nato pa poiskati »presečno množico«, ki bo skupni svet dveh, v katerem se bosta lahko pogovorila in dogovorila. Tudi sama menim, da je sprejemanje sebe ključnega pomena za samospo- znavanje, da je poglabljanje vase in »delo s seboj« prvi korak na poti dobre komunikacije z drugimi. Vzpostavlja- nje odnosa s seboj in do sebe vodi v razumevanje odnosov z drugimi. Predvsem pa menim, da se moramo zavedeti, da se učimo vedno in povsod iz različnih situacij, odnosov, napak in tako od ljudi kot tudi z ljudmi, s kate- rimi delamo, živimo ali pa jih samo srečamo na življenjski poti. Praper vidi vodenje tima kot ureja- nje delovnih razmer, moderiranje komunikacije in zagotavljanje vrnitve- nega sporočila o učinkih dela, vodenje tima pa je le dodatna naloga. Vodja mora biti po mnenju avtorja zdrava in celovita osebnost, ki lahko združu- je svojo strokovno vlogo, vlogo člana in koordinatorja tima, ki komunicira hkrati navzven in od zunaj navznoter (v Mayer in drugi 2001). NASTAJANJE MOZAIKA V BESEDI IN SLIKI Takšen je bil pogled na škarpo na začetku… Otroci so se seznanjali s tem, kaj je mozaik, kakšen je videti, in naredili prve osnutke, skice in se poigravali z zamislimi. In počasi se je začelo… 28 Didakta november 2015 In na koncu… OTVORITEV Ker smo bili nad rezultatom navdušeni in seveda nanj nadvse ponosni, smo se odločili, da organiziramo svečano otvoritev mozaika. Povabili smo župa- na občine Škofljica, gospoda Jordana, ravnatelje vrtcev Ljubljane in okoli- ce, predsednico skupnosti vrtcev ter vse donatorje in podpornike našega projekta. Sodelovali so seveda tudi otroci in starši. Prispevek o tem je bil objavljen tudi v dnevno-informativni oddaji Dnevnik na RTV Slovenija. Govor ravnateljice Vere Šparovec Nagovor župana Ivana Jordana Otroke je pri petju spremljala glasbena skupina Kranjci. Otroci so zaplesali s trakovi. Po prireditvi je sledila pogostitev v naši telovadnici. Tu smo pripravili tudi razstavo fotografij utrinkov nastajanja mozaika. Literatura Bahovec D. E. in drugi (1999) Kuriku- lum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Mayer J. in drugi (2001) Skrivnost ustvarjalnega tima. Ljubljana: De- dalus – Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin. Polak A. (2007) Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Modrijan. Musek Lešnik K. in Bergant K. (2001) Samoevalvacija v vzgojno-izobraževal- nih organizacijah. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. Brajša P. (1995) Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor: Doba. FOTOGRAFIJE: Ariana Dežman in Bo- štjan Kovač.