Družba sv. Cirila in Metoda. Dne 8. t. m. se ie vršida v Domžalah glavna skupščima Družbe sv. Cirila in Metoda. Dohodki družbe so znašali 1. 1912. skupaj 219.903 K 46 v (manj 77.296 K 72 v), stroški pa so narasli za 22.221 K 69 v na 516.441 K 06 v, tako da ima družba 296.537 kron 60 v primanjkllaja. Redni dohodki so se zmanijšali leta 1912. za 4640 K 34 v, skupni prejemki brez volM pa so se zmarrjšali za 4044 K 46 v. Primamjiklijaj se je pakril iz Karol Kotnikovega sklada m z najetim posojilom. Družbena glavnica izkazuje leta 1912. prirastka 80.793 K 97 v, in odpadek 21.130 K, tako da je bilo rvjeno stanje 31. decembra leta 1912. 59.663 K 97 v. Družba je posodila društvu »Mladikik< 20.930 K. Leta 1911. je znašalo stanje glavnice 52.260 K 48. Pokofninski sklad za učitelje itd. izkazuie stanie 35.456 K. 69 v. Obrambni sklad j>e narasel od 116.023 K 20 v na 150.387 K 31 v. V. Pdakova zapuščina izkazuje stanje 177.914 K 96 v. K. Kotnikova zapuščinaje izkazovala koncem leta 1912. 326.842 K 78 v ter se je vsled dviga vlog ki zaradi izplačila naknadno odtnerjeTiega in plačanega davka, vsled delnega pokritjia stavbnih in drugih stroškov, zrnawjšaila na 260.174 K 92 v. M. Vilharieva zapuščioa znaša koncem leta 1912. čistih 105.462 K 30 v. I. Fabjančičeva zapuščina končno izkazuje čiste imovine 31.850 K 28 v. Družbina imovina je narasla leta 1912. na 1,659.708 K 34 v od 1,198.250 K 66 v leta 1911. Pasivna imovina (posojila pri posotjilnicah in hranilnicah, dolgovi pri stavbah in posestvih, še ne poravnane pristoijbine in računi) se je zvišala od 58.550 K 66 v, na 436.096 K 82 v. Čista imovina znaša t-edaj 1,223. 611 kron 52 v proti.1,139.700 K leta 1911. Cista imovina se je torei pomnožila leta 1912. za 83.911 K 52 v. — Proračun za leto 1914. izkazuje dohodkov 146.100 K, izdatkov pa 306.500 K, vsled tega primarnjikljaja 160.400 kron, ki se bo. po-kril deloma iz glavnlce, oziroma iz zapuščinskih skladov, deloma pa \z naljetih posojil. — V odbor so bili izvoljeTii: Andrej SeMekovič, dr. Abram, dr. Tavčar, Ivan Kejžar, jlr. Kodermann^ v nadzorstvo dr. A. Božic, dr. Ilešič, Matija Hante, dr. Ravniihar, Matija Rode; v razsodništvo Matija Marimček, Franc Pahernik, dr. F. Rozina, dr. Tekavčič in dr. K. Triller. Na glavni skupščini sta govorila tudi naša češka tovariša Bohdan Skala in Peter Skalicky, ki sta se udeležila Zavezmega jubileja. Prvi je govoril kort odbornfk Češke Šolsfce Matice, priinašajoč skupščinarjem pozdrave njenega osrednjega odbora. Češka Šolska Matica ima iste smotre, kakor Družba: obrambno delo proti germanizacifi. Ustanovljena je bila pred 33. leti in je ohraniila češkenru narodu na tisoče otrok na Češkem, Moravskem in v Šleziiji. Danes potrebuje na lefo čez err milijon kron, ki ji'h mora zbirati, kakor pri nas, med narodom. »Schulverein« je pravil do sedaj, da vrši. obrambno delo. To nii res, »Schulverein« je botjma družba. To ie priznal Moravec v Hamburgu, ki je odkrito povedal, da imia »Schulverein« namen, gospodarslko uničiti Čehe. V ta namen služi trimilijonski Roseggerjev sklad, toda m,i se ne vdamo. Niti gospodarsko. niti duševn-o nas ne bodo uniičili. Težko je ži.veti v Avstriji, V ponemčenih krajih na ČeSkem nas zasiedujejo, če še imamo na sto in sto otrok v šolah im naravnost vzorne šole. naravnost palače nam zapirajo pod raznimii pretvezami, doči'm imamo slučaj, da se vzdržwe nemška šola in učitel} za samo enega nemškega dijaka, drugod za 5 di<jakov, od katerih pa sta dva dijaka še učiteljeva otroka. In kako nastopajo proti češki narodno&ti v najveojem češkem miestu, nia Durjaiu? Češlka šolska palača je naravnoist vzor šole, vkljub temu so jo zaprli. Mislijo, da bodo Čehe kar pohrustali na Dunaju in enaka nesreča grozi na Dunai vsem Slovanom. To hočejo doseči s famoznim zakonom Koiliisko za Nižjo Avstriijsko. Dolžnost vseh slovanskih dTžavnih poslancev je, da 5 svojim niaijienergičnjiejšim protestom zabranijo sankciio tega zakona, ki bi uničil vse češke šole na Niižjem Avstrijskem. Kako drugače je z Nemci! Za par Nemcev se vzdržuje n«mška šolia v -Soilunu in v Carigradu, z isto pravico bi se morala vzdržati na Dunaiu turška šola. toda vilada. ki ima ginljivo liubezen do Albancev, pa v svoji državi zatira svoje lastne narode Končmo kliče Družbk Naša je deca. naša je prihodnjost, ne obupajmo! Napreji! (Dolgotralno odobravanje.) V imenu češkega učitelijistva je govorill nato tovariš S k a 1 i c k y , ki je orisal zlasti križev pot dunajskih češkiih šol, kjer morajo hoditi učiteilji šol Komenskega od hiše diq hiše, da poučujejo otroke v materinščini Zakon jte sicer za Čehe, toda Čehi ne morejo dobiti svojih pravic, ker to država ovira. Država pa smo mi! Na Dunaju ie čez 50.000 eeških otrok, ki bi morali imeti nad 100 šol, toda Dunaj je veliko slova-nsko pokopališče. Tako pokopališče pa vidiimo tudii tu na jugu v fožnem Korotanu. (Ploska'ni'e.)