PrafiinUf o izplattia Utm Minister poljedel&tva ]e sporazumno _ ministrom za gozdove in rudnike in B predsednikom ministrskega sveta lzdal pravilnik o višini in načinu izpla.ila odškodnine za razlaščene gozdove In o tozadevnem postopku. Ta važni pravilnik, ki »o ga objavile »Služene Novine« v Beogradu, vsebuje naslednje bistvene določbe. Bolcčitev in cdmera cdškctinine. Gozdovi (gozdna zemljišča s sestavinami) strogega starega zaščitnega značaja (zaščitni pasovi visokih leg, zaš.itni pasovi ob javnih prometnih sredstvih in hudourniških področjih, plazovih itd.) in vse ostale neplodne po.vršine v sestavu teh gozdov se bodo razlastili brez pravice do odškodnine. Za druge gozdove (gozdna zemljišča _ sestavinami) se bo določila odškodnina na podlagi čistega katastrskega dohodka po stanju na dan 27. februarju 1919. Gozdovi I. in II. razreda starega .istega katastrskega dohodka bodo tvorili I. razred agrarne cenitve, gozdovi III. in IV. razreda starega katastrskega dohodka bodo tvorili II. razred agrarne cenitve, V. in VI. razred starega cistega katastrskega dohodka bo III. razred agrarne cenitve, VII. in VIII. razred cistega katastrskega dohodka pa IV. razred agrarne cenitve. Cena I. razreda se odredi tako, da se bo stari čisti katastrski dohodek gozdov II. razreda katastr.ke dobrosti, izražen v kronah, pomnožil s koli.nikom 200. Tako dobljena v.ota je dinarska cena za I. razred agrarne cenitve. Cena II. razreda se določi tako, da se vredno_t I. razreda zmanjša za 20^. Cena III. razreda se ugotovi s tem, da &e vrednost II. razreda zmanjša za 20/». Cena IV. razreda se določi tako, da se vrednost III. razreda zniia za 50&. Odgko-dnina po gornjem Clenu velja _a normalno porasle gozdove, stare nad 6to let in najboljSe vrste lesa ter brer posebnih težko. za razlastitev. All bo .azlaščeni gozdovi podnormalno poralceni, kolikšna je njihova starost, kakBna jim jo vrednost lesa in ali obstoje posebno težkoče za razlaatltev, bodo tioločile manjšo vr&dnost od primera ido primera posebne komlsije. Ta cena bo veljala za obračun. Cenilne komisije fn njiliova naloga. Za opravljenje teh navedenih del pravilnika bo ban imenoval komlsije, ki bodo sestojale iz dveh uspa&obljenih gozdarskih veščakov. Eden izmed eh bo sreski gozdarski referent dotičnega sreza, eden pa poljedelski strokovnjak banske uprave. Komisijam bodo predsedovali sreski na.elniki sreszov, kjer so gozdovi. Te komisije bodo poskrbele, oziroma določile na licu mesta tele podatke: a) o potrebi agrarnih oseb (upravičencev) v smislu § 24. zakona, ki vsebuje določbe glede pašnikov in gozdov v Dravski banovini, vpoštevajoč pri tem število članov zainte- esiranega skupnega telesa in o velikosti in stanju gozdov, ki so jim bill doslej 1'astniki; b) o razpoložljivih gozdnih površinah v smislu § 24. zak., pri emer je treba paziti na njihovo gospodar&ko stanje, na gospodarsko pripadnost in na potrebe gozdne industrije, za katere je treba primerno izvestvf načela čl. 1. in 2. zakona z dne 15. mar- a 1929 o zaš.iti doma.e l&sne industrije, tako da se ji po možnosti zajamči primerna količina tehničnega lesa iz lastnih gozdov; c) o možnosti ustanovitve novih gospodarskib celot z ozirom na dosedanjo in novo posest agrarnih oseb. Razen tega bodo komisije poskrbele zemljeknjižne izpiske, i_vleč&k lastnin&kih listin in la_tninskih knjig zemljiških zajednic, popise rodbin zainteresiranih vasi, oziroma upravnih občin, ter naj sestavijo pregledne načrte velikih gozdnDa posestev. Veleposestniki so dolžni, da p.ed- ložo komisijam popoln© gospodarsk^ podatke, kontrolne knjige In ostolagTa-* divo za cenitev % v»©mi načrti. N« osnovi tako zbraniti podatkov ln _o<« ločb tega pravilnika, bodo komlsij« Z9 vsako gozdno velep-sestvo, za katerd se zahteva razlastitev, predložila u/tomeljen predlog: a) o površini, ki Jo ]• treba razlastiti v korist vsakega posa* meznega subjekta (osebe); b) o cenltvl manjše vrednosti v smislu določb toga pravilnika. Na ta način utemeljena predloge morajo komlsije predložttl brez zavlačenja preko pri&tojne baiM ske uprave ministrstvu za poljedel»t5S| da jih reši v smislu § 24. zakona, •-- Pcssbne določbe. f Odškodnina za g.zdna zemljiš.a (_I^ .evine) imovinskih občin, ki so bila na osnovi dosedanjih zakonov o agrarnl reformi že poljedelsko kultivlrana, B_ bode določila po odredbah § 28. zakont. o likvidaciji agrarne reforme na vele« posestvih. Odškodnina za zgradb. in druge gradbene predmete, ki so potrebni za upravo, ekonomijo in Izko-^ riščanje gozdov, ki s& naj razlastijo, se bo določila na podlagi § 34. zak. o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Če st vsa površina ali pa samo en del gosipodarske enote razla&ti Y korist nekaterih agrarnih subjektov, bodo dotični subjekti udeleženi pri plačanju odškodnne po stanju in površini gozdov, ki so mu pripadli. V kolikor bodo obstojali upravičeni razlogl gozdno-gospodarskega značaja zoper razdelitev razlaščenega gozda, ne glede na površino, se bodo zadržali odnosnl agrarni subjekti. Izvzamejo se iz razlastitve vse naprave za predelavo lesa in dr. gradb. objektov, ki služijo veleposestniku v industrijske svrhe, kakor tudi za izkoriščanje preostalega dela gozda. Za gradnjo gozdnih ce&t, potov in skladišč, kakor tudi za njihove pred^ mete s. ne plača nikaka odškodnina. Način l_plačila. Gle_e na posebnl značaj gozdnega gospodarstva se lahko prizadetim agrarnim subjektom dovoli odgoditeT plačevanja obrokov, če nastopijo za to upravičeni razlogl. Obrazložene prošnj« za odgoditev plačila je treba v roku eoiega meseca dni pred dospelostjo plac čilnega roka poslati preko sreskega načelstva banski upravi, ki bo o tem ra_« »odila. Te prošnje se lahko ponove, č« bi tudl po podaljšanem roku obstojaH isti predlogi. Vse ostale odredbe za iaj plačilo odškodnine, vsebovane v zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposesivih, veljajo tudi za razlaščene gozdove. Sklepna določiia. Tiste gozdne površine in gozdovi, ki bo na podlagi sklepa državnih oblasti že izločene za potrebe agrarne reforme, se lahko .-.aokrožijo v mejah prirodnih razmer. Pri tem je treba stremeti za tem, da novo določene moje obsegajo najmanj toliko površine, kolikor je je že izločene. V kolikor obstoje pogodbe glede izkoriščanja razlaščenih gozdov, se dopusti dogovoru strank, ali bodo še dalje ostale v veljavi. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Od tistega dne se začno šteti roki, določeni v čl. 24. zakona. S tem je ustreženo želji interesentov, da se rok za vložitev prošenj za dodelitev gK)zdov in pašnikov podaljša. Ta rok namreč obsega 30 dni ter se ne bo štel od dncva objava zakona — 26. junija, — marveč od dneva objave tega pravilnika. Predsednlk španske ustavotvorne sknp ščlne. vseučlliščnl profesor Bestelro.