SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lili (47) Štev. (Na) 29
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 11 de agosto -11. avgusta 1994
Zgodilo se je v Sloveniji
STANE MEHLE
O, domovina, še danes te nosimo v svojem srcu
Govor ob 42. obletnici društva Sovenska vas
O.	domovina, še danes te nosimo v svojem srcu v zavesti, da smo tvoji sinovi in hčere.
Vsako obletnico praznujemo najprej zato, da se duhovno poglobimo in utrdimo našo narodno zavest. Zato se vsaj za trenutek ustavimo ob misli na naše duhovno življenje in koliko je v nas še ljubezni do slovenskega naroda.
Prav tako se ustavimo ob misli na nje, ki so pričeli graditi naše organizirano življenje, našo slovensko družino v naši vasi in slovensko družino širom Argentine. Spominjajmo se svojih velikih mož, ki so prispevali neprecenljiv delež pri ohranjanju slovenstva. Posebno se moramo spominjati na nje, ki so vzgajali, bodrili in učili naš mladi rod vsa ta leta. In hvala njim, ki še danes z velikim idealizmom in ljubeznijo delajo in uče, da bodo naši najmlajši govorili — slovenski jezik.
Ti so bili steber naše skupnosti, naše Slovenije v svetu. Tedaj še sanjali niso, da bo iz teh žrtev in darov ter goreče ljubezni do skupne rasti pognalo tako močno drevo. Za to, kar imamo danes, je klilo in tlelo iz zvestobe naših prednikov, ki so ohranjali slovenski jezik, slovensko ime!
Prav je, da v hvaležnem spominu mislimo na nje, ki so se od nas že poslovili, na one, ki so pri našem delu opešali, pa tudi na one, ki že ves čas obstoja naše javne delavnosti sodelujejo in se še danes trudijo za naš obstoj. Ti so dali narodu vse, kar so imeli: svoje pridne roke, svojo ljubezen, polet svojih misli in duha, svojo mladost, moč svojega srca. Bilo bi žalostno in nepravično, če bi se nad njimi izpolnilo pesnikovo vprašanje: Kdo spominja se nekdanjih / v revni zemlji pokopanih? / In ko ura nam odbije, / črna zemlja nas pokrije / kdo bo še po nas vprašal? / Kdo se z nami bo ponašal?
Živeti hočemo! To je bilo njih vodilo. Saj pri tako majhnem številu sodelavcev so tedaj kazali življenjsko razgibanost in ustvarjalne sile, ki so se razvijale po tolikšnem trpljenju ob prihodu v našo novo domovino. Oni so bik tisti, ki so povzdignili glas in dokazali z delom: „Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!" S temi besedami je Koseski navduševal pred dobrimi sto leti slovenske množice. In te besede še danes niso izgubile svojega pomena. Še vedno so času primerne in močne, da nas bodre in dvigajo v nas duha narodne zavesti in narodnega ponosa. In ta ponos čutimo Slovenci širom sveta.
Čas je kratek. Zato ponovno zavihajmo rokave in stopimo z vedrim čelom v sredo življenja. Toda to naše življenje je niz križišč, dilem, in odločitev. Zato so včasih težke odločitve, a mi moramo stati trdni na svoji poti. Trdni v svojem prepričanju, moramo biti zvesti idealom našega krščanskega življenja in narodne zavesti.
Mar se ne dogaja med nami, da nekateri zavračajo mnogo dobrih stvari, češ da so stare, da niso sodobne, medtem ko nasprotno pojejo slavospeve vsemu, o čemer mislijo ali pa se jim zazdeva, da je sodobno
in moderno. Prav je, da prisluhnemo ljudskemu pregovoru: Stare šege ne vse zatreti, pa tudi nove ne vse sprejeti. Seveda je nad vse mikavno iti za splošnim tokom, za modo in njenimi vabami, pa žal velikokrat tudi kvarnimi vplivi. Premisleka so vredne beseda Aleša Ušeničnika: „Skrbi za to, da samega sebe ne izgubiš, in joči če letaš za tokom časa, da ne bi v sebi nosil nebo." Zato, če kaj nismo sprejeli, kar je bilo ponujeno iz domovine, je bilo zato, ker ni bilo v skladu z našimi načeli. Zato sem prepričan, da nas ni treba biti sram, da smo izšli iz vrst naše slovensko verske politične emigracije. Prav to dokazuje naš mladi rod ob obisku v rodno domovino svojih staršev in dedov z velikim ponosom in veseljem: počutijo se Slovence!
Le kdor ni nikdar idejno živel in čutil z nami, le tisti se lahko sramuje naše skupnosti.
Drugi izziv časa pa so naši mladi, ki pa so že pokazali, da si upajo prevzeti svoje poslanstvo, ki je biti zvest idealom svojih prednikov. Gotovo je, da se pot in načini življenja spreminjajo, a važno je, da se ne oddaljijo od zastavljenih ciljev in principov.
Veliko od njih so že prevzeli soodgovornost po Domovih. To je hvale vredno in naš ponos. In to je dokaz, da smo bili na pravi poti. Prepričani bodimo, da bodo naši Domovi tudi v bodoče izraz našega skupnega sodelovanja in obenem hiše veselja in sreče, kjer bo vladal pošten in iskren bratski duh. Zavedati se moramo, da je v tem Domu „vzidanih" mnogo slovenskih žuljev, žrtev, odpovedi, darovanja delovnih ur, z eno besedo, vsa ljubezen vaših staršev in mater ter vseh vaščanov in rojakov iz okolice.
Storimo vse, da bo v tem Domu cvetela verska dejavnost, se bogatilo in plamtelo naše kulturno življenje v slovenskem duhu in jeziku. Želeti je, da bi bil ta Dom še naprej Slovenski vasi in vsem rojakom iz okolice v blagoslov kot kraj resničnega srečanja. Da bi bil odprt za vse rojake: vesele in žalostne, za stare in mlade. Če želimo to uresničiti, moramo vsi sodelovati in pokazati našo dobro voljo.
Dragi vaščani! Dragi rojaki! Smo v letu družine in je prav, da se ustavimo ob misli na našo družino. Tudi na širšo družino, Slovensko vas, ki je obenem združena v eno samo mogočno družino v Argentini. Zavedati se moramo, da mi to družino živo potrebujemo, kot ona potrebuje nas.
Vsak sam ni nič in njegovo samotno življenje je kratko. Lahko je razbiti to družino, dvigniti jo in združiti pa je težko. Ob tem mi pridejo na misel besede Simona Gregorčiča:
V srca ljubljenih rojakov sej seme plemenitih rož, da bomo narod poštenjakov da bomo narod vrlih mož!
Mnogi naši dobri ljudje so prižgali luč, zato da mi danes živimo v svetlobi. Naj živi luč vsem ohranjevalcem vere in kulture v naši veliki krščanski družini.
Naj gori tistim, ki so luč svoji družini,
V Ljubljani je državni zbor sprejel spremembo ustavnega zakona in ustanovil dve novi banki. S tem si je pomagal pri zadnjem problemu, ko so tuje banke, predvsem srbske, kupovale slovenske dolgove v tujini in bi s tem dobile moč pri pogajanjih o sukcesiji jugoslovanske dediščine. Te spremembe so prišle zadnji trenutek, skoraj da prepozno, je dejal Izidor Rejec, poslanec SKD. S temi akti so na novi banki prenesli ves nerešen jugoslovanski »gnoj".
Lojze Peterle, predsednik SKD, je pojasnil, da bodo na prihodnjih lokalnih volitvah krščanski demokrati nastopili v koaliciji s Slovensko ljudsko stranko in Socialdemokrati. V teh strankah bodo v mesecu avgustu pripravili koalicijsko pogodbo, o kateri bodo sklepali pri SKD septembra. Morda se jim bodo priključili tudi zeleni in narodni demokrati.
O veliki vladni koaliciji pa je mnenja, da se bo morala Liberalno demokratska stranka odločiti, kateremu partnerju — SKD ali biv. komunistom — bolj zaupa.
Sodelovanje ob meji
Župani obmejnih občin vzdolž slo-vensko-italijanske meje (od Jesenic do Pirana in od Tržiča do Milj) so se zbrali na „konkretnem" celovečernem srečanju. Dvaintrideset županov, od tega sedem z naše strani meje, je pozdravil zunanji minister Lojze Peterle.
Po besedah gostitelja, novogoriškega župana Tomaža Marušiča, je po več kot trideset letih sodelovanja in druženja ljudi z obeh strani meje, in to predvsem na kulturnem in športnem področju, napočil čas za skupno reševanje težav tudi v okviru območnih samoupravnih enot — tako občin kot pokrajin. Udeleženci so bili enotni, da je treba „zmanjšati vpliv meje", kakor je dejal tržaški župan Ricardo Illy, ter se lotiti zadev s skupnim trudom in ob podpori vlad obeh držav. Vprašanja manjšin, gospodarskega razvoja, graditve prometnih povezav, urejanja prostora in varstva okolja, vključno z znanstveno-raziskovalnimi, kulturnimi in športnimi srečanji bodo reševali po evropskih merilih. Urniki nekaterih maloobmejnih prehodov ter odprtost za tovorni promet, nadaljnje urejanje pokrajine in prometa ob meji, turizem in jezikovno sporazumevanje so tiste zadeve, ki jim je treba dati čim večji poudarek.
svojemu okolju. To so vsi tisti, ki jim je naš narod pri srcu. To so ljudje svete vere.
Nesimo to luč v življenje za setev naše prihodnosti.
Pripravimo ji pot in srca naših družin.
Dvignimo visoko to luč, da nam bo močno svetila, ko bomo praznovali 50-let-nico našega zdomstva.
Da bomo do tedaj še bolj združeni brat ob bratu in z našo domovino Slovenijo.
V	Slovenijo je prispel madžarski predsednik Arpad Göncz. V Ptuju se je privatno sestal s Kučanom, pozneje pa so se dobili skupaj Kučan, Göncz in češki predsednik Havel, ki je še vedno na počitnicah v Trenti.
29.	julija sta se v Ljubljani srečala zunanji minister Lojze Peterle in podsekretar v italijanskem ministrstvu Livio Caputo. Pripravila sta sestanek premiera dr. Janeza Drnovška in Silvia Berlusconija, ki bo v začetku septembra. Peterle je pozneje izjavil, da je edino kar se s slovenske strani resneje otežuje odnose z Italijo, vprašanje zaščite slovenske manjšine. Rim pa postavlja v ospredje problem imetja italijanskih prebivalcev, ki so nekoč živeli na slovenskih tleh.
V	Teharjah o obhajali spomin na tamkaj pobite domobrance in druge. Mariborski škof Kramberger je pri križu blagoslovil kraj in ljudi, nato je govoril dr. Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze. Poudaril je, da po štirih letih ta kraj še ni dobil dostojnega znamenja. Nato je F. Ježovnik, predsednik KS Teharje, opozoril, da so ta kraj načrtno uničevali s smetišči in odpadki.
Horuk v stare čase!
Obdobje „mehkega prehoda" Slovenije v novo, demokratično evropsko državo se v zadnjem času tudi v javnosti kaže v pravi luči: to obdobje ni nikakršen „prehod", ampak vračanje. Vračanje v čase, ko so bili odgovorni položaji rezervirani za ljudi, ki so pripadali partiji, njeni enoumni ideologiji in oblastiželjnosti izkazovali prepričljivo in dosledno. Za svobodomiselne, odprte in samostojno misleče posameznike v oblastniški strukturi partije seveda ni bilo prostora. Zato ni naključje, da se je stranka, ki se očitno napaja iz takega pogleda na oblast in oblastnost, na svoji zmagoviti poti nazaj v stare čase nadvlade članov ene stranke, lotila „kadrovske prenove" slovenske televizije. Žarko Petan, ugledni pisatelj, režiser in oporečnik, ki je kot generalni direktor RTVS zagovarjal avtonomnost in pluralnost osrednjega nacionalnega občila, je bil brezobzirni logiki oblasti seveda v napoto. Bliskovita odstavitev gospoda Žarka Petana, ki ni imel niti možnosti predstavitve svojega šestmesečnega dela, je tako zgovoren dokaz vračanja stare prakse kadrovanja nekdanje enopartijske oblasti, katere temeljno načelo je bilo: Bistveno je, da je naš.
Ljudsko krilo Slovenskih krščanskih demokratov obsoja take metode kadrovskih likvidacij, ki zbujajo strah, da je bil „sestop partije z oblasti" le popoldanski počitek, po katerem se okrepljena in pomlajena partija pospešeno vrača na oblast. Ali so sedanja „pravila vladanja" res samo nadaljevanje komunizma z drugimi sredstvi?
IO Ljudskega krila Slovenskih krščanskih demokratov Ivan Oman, predsednik
Bogomir Štefanič, predsednik komisije za ureditev grobišč:
Bojim se, da bomo lahko pokazali samo načrte
MM
#1
Tone Mize
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTILI
Pred kratkim so člani preiskovalne komisije za povojne množične poboje obiskali nekdaj zaprto območje Kočevske Reke in grobišča po vojni in drugih v Kočevskem Rogu. Pogovarjali so se z Bogomirom Šte-faničem iz Kočevja, predsednikom komisije za ureditev grobišč. Tudi po tem obisku še ostajajo mnoge skrivnosti povojnih dogodkov.
Nekateri so razmišljali velikopotezno, ko je šlo za gradnjo cerkve v Kočevskem Rogu. Merili so namreč, da bi bilo umestno zgraditi večjo cerkev.
K temu predlogu so se najbolj nagibali preživeli domobranci iz tujine. Mi na to nismo niti pomislili, saj je od tragičnih dogodkov v Rogu minilo že 50 let, tako da je svojcev, ki prihajajo na spominsko slovesnost, vsako leto manj. Spravne maše 26. junija se je udeležilo veliko manj ljudi kot leta 1990.
Kako velika naj bi bila po vašem mnenju nova cerkev?
Občinska komisija za povojne množične poboje, župnišče in komisija za sakralne objekte pri škofiji menijo, da naj bi bila cerkev velika za sto ljudi in bi stala na isti strani, kjer je grobišče. Ne predstavljam si, da bi bila lahko cerkev tako daleč stran, recimo tam, kjer je bila maša leta 1990. Če bi do tega prišlo, bi to bilo nenavadno, saj vemo, da so pri nas grobišča in cerkve skupaj. Za naše predloge sta vsaj dva razloga. Golosek ne po potreben, stavba bo tudi v prijetnem okolju in se bo vključila v prostor.
Nekateri menijo, da je vaša prizadevanja zavrta vladna komisija.
Povedati moram, da nam je nekoliko žal, da smo pristojnost za gradnjo prepustili vladni komisiji, ki očitno zadevo drugače vidi iz Ljubljane kot mi iz Kočevja. Drugo leto bomo praznovali pol stoletja dogodkov v Kočevskem Rogu, prišli bodo svojci in znanci, večina morda prvič in zadnjič. Bojim se, da jim bomo lahko pokazali samo načrte. Veliko smo zamudili pri gradnji, toda upam, da zamujeno še lahko nadomestimo.
Poleg cerkvice so na območju Roga potrebni tudi drugi posegi.
Seveda. Veliko pričevanj je o možnih krajih grobišč, dokazov pa ni veliko. Zato je treba zbrati vse moči in na temelju pričevanj zadeve razčistiti. Iz drugih grobišč bo treba zbrati kosti v skupno grobnico pri sedanji jami oziroma bodoči cerkvi. Postaviti bo treba spominsko ploščo. Tako bi najbolj pomagali obiskovalcem, predvsem svojcem pobitih. Območje Kočevskega roga, v katerem so grobišča, bi tako „zožili".
Zal, kot kaže, množična grobišča niso samo v Kočevskem rogu.
S pomočjo občana iz ribniške občine je bilo ugotovljeno grobišče pri Grčaricah oziroma pri kraju, ki ga domačini imenujejo Konfin. Tam naj bi 22. junija leta 1945, torej skoraj dva tedna po dogodkih v
NOVO „ŽAGANJE"
Vlada je odstavila vodjo republiškega sklada za malo gospodarstvo Viktorja Brezarja, bivšega ministra v Peterletovi vladi in člana Liberalne (Grosove) stranke. Kot vse kaže, je bilo to politično dejanje, ko so odstranili z važnega mesta nekoga, ki ni bil član koalicijskih vladnih strank.
Kočevskem rogu, poklali okrog tristo ranjencev iz ljubljanskih bolnišnic, katerim so zagotovili, da gredo le na zdravljenje v Avstrijo.
Če bi želeli, bi lahko u-gotovili vse pobite v tem grobišču, saj obstajajo zdravstveni kartoni ubitih v eni izmed ljubljanskih bolnišnic (!).
Na dan prihajajo nova pričevanja.
Neki občan mi je pokazal gomilo le 50 metrov oddaljeno od križa v Kočevskem Rogu. Pravi, da je taka, kot je bila pred 50 leti. Seveda za raziskovanje domnevnih grobišč potrebujmo strokovnjake. Še vedno ne vemo vsega o Ušivi jami. Občan, ki je sodeloval v likvidaciji, ni voljan opisati in pokazati kraja dogodka.
Nekateri vam očitajo, da preveč „brskate" po jamah. Grozijo vam celo po telefonu.
Povedati moram, da nihče iz moje družine ni bil ubit v Rogu, tako da zares nimam razloga za to. Opravljam častno delo, saj nam je vsem cilj priti do resnice in za vselej zaključiti primer Kočevski Rog. Verjemite mi, da bi bilo potem lažje. Po telefonu dobivam klice po svojem zadnjem nastopu v TV - dnevniku. Menim, da živimo v režimu, ki ni naklonjen spravi.
Pogovarjal se je Milan Glavonjič „Slovenec", 25. julija 1994
IVAN OMAN
Izjava za javnost
Svet Slovenskih krščanskih demokratov je v četrtek, 30. 6.1994, z veliko večino sprejel sklep, da program ljudskega krila ni v nasprotju s programskimi usmeritvami Slovenskih krščanskih demokratov. S tem se je krilo tudi formalno ustanovilo, v prostorih stranke na Beethovnovi 4 v Ljubljani pa bo imelo svoj sedež in tajništvo. Ob tem pomembnem dogodku za stranko SKD in celoten slovenski desnosredinski politični prostor se želi razširjeni iniciativni odbor Ljudskega krila Slovenskih krščanskih demokratov zahvaliti vsem, ki so pripomogli k nastanku krila, predvsem pa članom sveta SKD in članom krila ter širši politični javnosti. Prepričani smo, da pomeni ustanovitev krila utrditev ljudske usmerjenosti Slovenskih krščanskih demokratov ter prizadevanje za enakopravnejše sodelovanje naše stranke v vladi. Razjasnitev trenutno zamegljenih interesnih razmerij in krepitev politično in gospodarsko trdne Slovenije ter uresničevanje temeljnih izhodišč programa Slovenskih krščanskih demokratov so tudi glavni cilji našega krila.
Ob dogajanju na državni ravni člani Slovenskih krščanskih demokratov ne smemo pozabiti na bližajoče se območne volitve. Krilo prosi vse svoje dane, naj po svojih najboljših močeh (tudi kot kandida-
Položaj se je počasi normaliziral. To pomeni, da se dan za dnem vrstijo že običajni spori, da je vedno kaka afera zaradi korupcije in da se politični premiki zunaj in znotraj strank nadaljujejo. In prav to zadnjo točko bi si danes nekoliko pobliže ogledali, kajti od časa prisostvujemo kakemu novemu pojavu, ki budi upanje na zorenje političnega rodu v demokraciji.
LOČITEV DUHOV
Večkrat smo že omenili v naših opisih, da je Argentina v političnem oziru svojevrstna dežela. Dejansko dolga leta ni imela ne levice, ne desnice, in obe glavni stranki, peronizem in radikalizem, v dobi skoraj pet desetletij, nista ločevali duhov po ideološkem, političnem ali gospodarskem merilu, marveč bolj po osebnostnih simpatijah. V peronizmu je to prišlo še posebej do izraza, ko je Peronov personalizem združil v tem „gibanju" tako nasprotujoče si skupine, da ni položaj odgovarjal nobeni logiki. To je zlasti prišlo do izraza v letih 1973/74, ko so v peronizmu soživljale levičarska gverila in desničarske profašistične formacije.
A tudi če ne gremo v ta ekstrem, si lahko nekaj podobnega predstavimo danes. Menem je popolnoma prelevil justicialis-tično (peronistično) ideologijo in je pod izgovorom, da bi Peron „danes storil isto" sprevrgel socialno podlago stranke v pro-kapitalističen program. Eden izmed dokazov tega je, da je vrsta liberalnih vodij mirne duše zapustila staro stranko in se učlanila v peronizem. In vendar proti temu programu ni resne opozicije niti v drugi najmočnejši argentinski stranki, v radikalizmu, ki je domnevno levičarsko laicistič-na stranka. Številni vodje radikalizma (Angeloz, De la Rua, Usandizaga) v bistvu soglašajo z vladnim gospodarskim programom, in mu očitajo le nekatere tehnične pomanjkljivosti in pa socialno nezavzetost.
Naraven razvoj v takem položaju, po skoraj petih letih neomajne vlade predsednika Menema, je neke vrste ločitev duhov, ki zaenkrat še ne ogroža menemistično hegemonijo, a kaže na opozidonalno središče, ki počasi a vztrajno raste. V notranjosti posameznih strank se kažejo skupine, ki izražajo nezadovoljstvo, najsibodi z vladno politiko v primeru peronizma, ali pa z nastopom stranke, v primeru radikalizma.
Ta razvoj je sprožil pojav Velike fronte, tiste čudne zmesi razburjenih levičarjev in nezadovoljnih sredincev, ki se pojavljajo v rastoči meri, čim bolj se kažejo težke socialne posledice vladnega programa. Velika fonta je gibanje, ki skuša postati stranka. Zagon mu je dala osebnost bivšega pero-nista (Chacho Alvarez, ki pa nikdar ni zanikal svoje peronistične biti), ker si ne moremo misliti argentinske stranke brez nekega „caudilla".
ti za občinske funkcionarje) sodelujejo z volilnimi štabi. Predlagamo, da se stranka povezuje predvsem s programsko sorodnimi strankami.
Vse člane vabimo, naj sodelujejo pri pridobivanju novih članov ljudskega krila, tudi tistih, ki so morda razočarani nad nekaterimi potezami SKD — izstopili iz stranke. Nadaljnja krepitev ljudskega krila pomeni razvoj in rast stranke ter utrjevanje njene načelne drže in prepoznavnosti.
Za razširjeni iniciativni odbor ljudskega
krila Slovenskih krščanskih demokratov
Ivan Oman, predsednik
TRIJE MUŠKETIRJI
Ko je Velika fronta zmagala v prestol: in v Neuquenu na zadnjih usta vodaj: volitvah in pobrala pol milijona glasov provinci Buenos Aires, se je pokazalo, da „opozicija mogoča". In v sami fronti; pričeli iskati zaveznikov izven stranke. ( v istem okviru soživljajo demokristjani, s: cialdemokrati in bivši komunisti, zakaj r peronisti in radikali. Tako so se pričeli o; rati v dvoje najbolj upornih osebnosti v c in drugi stranki. Med peronisti senator bivši mendoški guverner Octavio Bordò: Med radikali eden najbolj levičarskih vo: teljev Fredi Storani.
Najboj zanimivo ob tem je, da ne od: ne drugi ne nameravata zapustiti svojo « dno stranko. Še več, tako Bordon kot St rani, sta se že prijavila v tekmi za preč sedniško kandidaturo, čeprav imata, zla: v primeru Mendoščana, malo izgledov: kak uspeh. Čemu torej „ljubimkanje" z V liko fronto? Enostavno proti temu, kar tradicija v argentinskih strankah, kjer glavno struktura, programi pa so le nel vrste formalnost, so ti trije voditelji priče z iskanjem skupnega programa.
Tako so se zadnji teden sestale „tehr čne ekipe" teh treh skupin, da poišče skupno temeljne točke tako v politične kot v gospodarskem, socialnem, vzgojner zunanjepolitičnem in še kakem druge: območju. To ni skupni program vladajo: stranke, marveč skupni program opozicr ki sega dalj kot le do prihodnjih volite Čeprav je vse skupaj še precej v oblakih, prvi resni korak v iskanju neke alternati' sedanjemu vladnemu programu. Na po lagi teh temeljnih točk naj bi opozicija, k jo predstavljajo ti trije, nastopala v bodoče: parlamentarnem delu, čeprav bo vsa ohranil svojo strankarsko identiteto.
To je šele prvi korak. A v tej smeri dano pričakovati še drugih novosti v a gentinski politiki. Da gre stvar za res, kaz tudi vladna zaskrbljenost spričo te „pov: zave". Menem sam je izdal ukaz, naj: Bordon za vsako ceno prizdrži v stranki: ugodil eni glavnih želja mendoščana, n mreč naj bodo notranje kandidatne voliti po „odprtem" ameriškem sistemu. Z drug strani pa tajnik predsedništva, mogoč: Eduardo Bauzä, povabil na razgovor sir dikaliste iz MTA (Gibaje argentinskih h lavcev), kajti vlada se boji, da bi se ti ; preveč približali levičarski CTA, se vključ v Veliko fronto in oslabili sedaj ne tal močni menemizem. Vsem tem pojavom! treba pazljivo slediti.
IN ŠE
Medtem je Cavallo izgubil borbo v u: tavodajni skupščini. Hotel je, da ne bi ust vno zagotovili zastonjske vzgoje od osr. vne šole pa do univerze in da provincer bi imele gospodarske in finančne avtor; mije. V tem smislu je zmagal federalizet preko razlik med peronisti in radikali.
Z druge strani pa je guverner Duhal! bolj mimo zadihal, ko se je pokazalo, ! desničarski Modin zapušča povezavo zri dikali in Veliko fronto na provincijski u: tavodajni skupščini. V tem je bil tudi odi* čilen sporazum med „tremi Mušketirji Desničarji so jasno sprevideli, kam pes tac moli. In ideološko je bivši polkovnik Aid Rico bliže Duhaldeju kot pa Alvarezu. N mu treba torej preveč misliti.
Po drugi strani pa je že pred časom sar izrazil, da je Duhalde „najboljše" kar irr-danes peronizem. In noče biti on kriv, da se tako guvernerju zaprla nadaljnja politi' na pot.
AKCIJE visita del Sr. L. Peterle
ariev dom	Vicepresidente del Gobierno y Ministre de Relaciones
J	Exteriores de la Repóblica de Eslovenia
40 let SLOVENSKE KULTURNI
Ljubljana 9.—11. septembra 1994 — Cani
Program prireditev
petek, 9. septembra
19.00
sobota, 10. septembra
9.00
11.00
17.00
19.00
nedelja, 11. septembra
ljubljanska stolnica 9.00
CD Gallusova dvorana
19.00
-	ODPRTJE RAZSTAVE TISKA IN DOKUMENTARNIH FOTOGRAFIJ SKA, Institut Studia Slovenica: dr. Janez Arnež, Slovenija v svetu
-	ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL: F. Ahčin,
I. Bukovec, A. Dolinar, M. Dolinar, F. Gorše, M. Grum,
T. Kržišnik, A. Makek, M. Savinšek, B. Remec,
M. Volovšek; govornik dr. Ivan Sedej
-	PREDSTAVITEV ZBORNIKA: 40 let SKA, Mohorjeva družba: inž. Janko Jeromen.
-	PREGLED GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI SKA: Lojze Rezelj, Pavči Eiletz
-	PREGLED GLASBENE DEJAVNOSTI SKA: dr. Edo Škulj
-	PREGLED LITERARNE DEJAVNOSTI SKA: prof. dr. Helga Glušič
-	PREGLED ZNANSTVENE DEJAVNOSTI - POLJUDNO ZNANSTVENO PREDAVANJE O ASTROFIZIKI: dr. Janez Zorec
-	SV. MAŠA za žive in pokojne člane SKA, nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar
-	SLAVNOSTNA AKADEMIJA:
pozdravi: Min. za kulturo, Sekr. za Slov. po svetu,
Slov. akademija znanosti in umetnosti, Slov. v svetu
-	SLAVNOSTNI GOVORNIK: predsednik SKA arh. Marjan Eiletz
-	KONCERT: SOLOSPEVI; solisti: Marko Bajuk, Marko Fink, Veronika Fink. — A. Geržinič-T. Debeljak: ORATORIJ IRENEJ FRIDERIK BARAGA. Consortium musicum,
dir.: dr. Mirko Cuderman, klavir: Nataša Valant
Slovenska kulturna akcija Izseljensko društvo Slovenije v svetu
Gospodu dr. Janezu Drnovšku v premislek
Kot največji del Slovencev sem Vas začel spoznavati takrat, ko ste kandidiral za člana in predsednika Predsedstva ranjke Socialistične federativne republike Jugoslavije, spremljal sem Vas potem, ko ste bili izvoljeni in seveda Vaše delovanje v Beogradu.
Spremljal sem tudi žalostni konec Vašega „sopredsednikovanja" in vrnitev v domovino, ko so se Vaši komunistični kolegi od Vas distancirali in Vas ignorirali ali zanemarjali. Edini, ki se je takrat spomnil na Vas, je bil krščanski socialist Lojze Peterle in polagoma ste se ponovno začeli uveljavljati na slovenskem političnem prizorišču.
Postali ste predsednik razpadajoče stranke, ki ji je dotlej predsedoval komsomolec školjč. S svojim političnim nastopom ste stranki dali identiteto in nekakšen smisel imenu „liberalna demokracija". Da je ta stranka dosegla tako dober rezultat na volitvah, je izključno zasluga Vaše osebnosti in ne strankinega programa. Seveda so bile še druge okoliščine, da so Neslovenci tako množično podprli Vašo novo stranko.
Ko ste kandidirali za predsednika vlade, ste imeli obilo težav s strani Vašega takratnega tekmeca, ki je izkoristil svoj ministrski položaj in naredil vse mogoče in nemogoče, da bi Vas diskreditiral, saj so korenine te akcije segale celo do Vašega zasebnega življenja. Takrat njemu ni uspelo, kar mi je bilo že vnaprej jasno. Vam pa je! Postali ste predsednik vlade in sicer, vsaj sam tako menim, boljši kot gospod Peterle. Niti me ni motilo, da ste bili komunist, pomemben se mi je zdel program Vaše vlade. Kot predsednik ste bili dober prag-
matik in bolj odločen kot vaš „bledi" predhodnik. Levičarske vroče glave ste znali miriti in tako so nastajali novi zakoni veliko hitreje kot za časa Peterletove vlade. To priznanje sem Vam dal v televizijskem pogovoru z gospo Rosvito Pesek v parlamentu, ko sem lansko leto prišel branit mojega nekdanjega odvetnika gospoda Kozinca. Zaradi tega sem si tudi takrat nakopal srd novih pseudoantikomunistov in tudi tistih, ki so še do pred kratkim iz materialnih koristi podpirali komuniste. Ti pseudoan-tikomunisti so menili, da sem s tem, ko sem Vam dal priznanje, podprl levico.
Zdaj pa že daljši čas postopoma spreminjam mnenje o vas kot predsedniku vlade. Grem po vrsti:
1.	Po mojem ste naredili prvo resnejšo napako, ko ste razrešili dr. Miha Brejca. Kolikor sem spremljal njegovo držo in ravnanje, moram reči, da je bil eden najsposobnejših funkcionarjev na Ministrstvu za notranje zadeve. Odlikovali sta ga dve vrlini: bil je nepolitik in strokovno usposobljen. Škoda je samo v tem, da je bil preveč dosledno podložen svojemu šefu, od katerega se ni znal distancirati niti med preiskavo in ga je še naprej „pokrival", kar je po mojem zelo škodilo njegovemu ugledu.
2.	Druga Vaša zelo huda napaka je bila, ko ste kot predsednik stranke sprejeli osebe, ki so rušile Demos: Bavčarja, Rupla in Kacina. Njihova stranka je dala nezaupnico Peterletovi vladi, niso pa hoteli zapustiti ministrskih mest. Bavčar je postal celo Vaš strankin podpredsednik. Kacina ste nagradili s tem, ko ste ga imenovali za obrambnega ministra, Bavčar in Rupel pa tiho upata na izstop SKD iz koalicije, da bosta
En los primeros dias de mayo ha esta-do en nuestro pais, en visita oficial, el Profesor Lojze Peterle, Vicepresidente del Go-biemo y Ministro de Relaciones Exteriores de Eslovenia y Vicepresidente de la Internacional Demócrata Cristiana.
Estuvimos con él en la Fundación Argentina de Estudios Sociales Cristianos que preside el Diputado Nacional Orlando Zi-carelli, del Partido Popular Cristiano de la Provincia de Buenos Aires, y en otros actos y entrevistas concedidas a la prensa. A los temas politicos, económicos y diplomàticos siempre se agregaban preguntas sobre la situación religiosa de Eslovenia. Es que esa nueva Republica, desmembrada de la Fe-deración Yugoslava por el resultado del plebiscito de 1991 e incorporada corno un nuevo Estado soberano en la Organización de las Naciones Unidas en 1992, es una nación tradicionalmente católica e interesa saber el impacto del cambio en una socie-dad europea tan particular.
Para nosotros, que recibimos una numerosa inmigración eslovena en los anos siguientes a la Segunda Guerra Mundial de este siglo, es también de gran interés saber còrno soportaron durante cuarenta y seis anos una dictadura comunista serbia los connacionales de ese grupo de católicos argentinizados que compartian la vida eclesial en su nueva patria con intensidad y seriedad manifesta. Y asi fue que una y otra vez se le preguntaba al Profesor Peterle còrno se recibió la liberación del régimen impuesto tras la ultima gran guerra.
Y asi nos enteramos que este gober-nante de esa nueva Republica indepen-diente, vàstago del viejo Partido Demócrata Cristiano Esloveno, que tiene mas de un siglo y que tenia ya representation parlamentaria en el Imperio Austro-Hüngaro, nos dice que ellos, a pesar de lo esperado,
spet zasedla notranje in zunanje ministrstvo. Trije karieristi so izstopili skozi vrata, zdaj pa ste jih skozi okno povabili nazaj.
3.	Vaša najhujša napaka, gospod Drnovšek pa je vsekakor razrešitev Janeza Janše kot obrambnega ministra. Tu ste se odločno prenaglili in to že zdaj občutite. Nikakor se ne strinjam z izjavo urednika Lada Ambrožiča, ko je v pogovoru z Vami na televiziji rekel, da se je zdaj Vaš položaj okrepil. Nasprotno! Po odhodu Janše iz vlade, se je vaš položaj v vladi zamajal! Napovedujem Vam celo, kar pa tudi sami veste, da se je agonija vaše vlade že začela. Kljub zamenjavi notranjega in pravosodnega ministra, kar je Vaše pozicije začasno stabiliziralo, pa prav dolgo ne bo mogoče „voziti slaloma". Tudi Vaša stranka ni več tista LDS, ki ste jo prevzeli kot predsednik, ampak je na žalost reciklaža socialističnih karieristov in Vi ste njen ujetnik. Zato Vam, gospod dr. Drnovšek, takole iz Gorice gledano, res ne morem več dajati priznanj, ampak izražam le svoje razočaranje.
Vinko Levstik, Gorica,22. julija
Veto na zakon o grbu
Državni svet — senat v Ljubljani je podal odložilni veto na zakon o grbu, zastavi in himni Slovenije . Gre predvsem za italijansko in madžarsko narodno manjšino, ki bi izvajala himno svoje narodne skupnosti, ki pa je enaka himni tuje države. Isto velja za grb in zastavo. Premisliti je treba ali naj bi pripadniki narodne manjšine, ki so slovenski džavljani, na ta način izražali lojalnost tuji državi.
no ganaron las primeras elecciones, que triunfaron los antiguos comunistas que cambiaron tres veces de nombre, y que en ese pais católico por excelencia hay divor-cio y no està penalizado el aborto. Asom-brados quedaron en su momento los eslo-venos de la inmigración, y todavia estan incómodos, porque, entonces, se preguntan, ilos que alla quedaron olviđaron su religion? Los que aqui vinieron se consideraban exiliados politicos y religiosos y mantuvie-ron su identidad eslovena imbricada con su catolicismo; ademàs esperaban con la liberación el reconocimiento a sus sacrificios.
Entonces, corno nos dijo el Ministro Peterle, Eslovenia es también, corno toda Europa, tierra de misión. La juventud no quiere oir, recordar, ni saber de las dispu-tas y querellas del pasado, quiere libertad, quiere vivir mejor, no pedir cuentas a sus padres de los doce mil soldados eslovenos fusilados por los comunistas serbios en 1945. (Entregados por el ejército inglés al mariscal Tito corno prisioneros de guerra).
Afortunadamente para esa vieja nación hoy independiente, la sociedad es fuerte y la cultura católica està por supuesto vigente. Pero no hay religion oficial en la nueva Constitución y ademàs hay divorcio y abortos; este ultimo tema està eufemisticamente resuelto en la Constitución, lo calla, pero lo permite al disponer que los padres tienen derecho de resolver respecto del nacimiento de sus hijos.
Esa pequena nación, hoy independiente, es un tipico ejemplo del orden o desor-den impuesto corno consecuencia de las grandes guerras del siglo XX. En 1918 fue entregada al Rey de Serbia, en 1948 al Mariscal Tito, pero tiene identidad reconocida desde que el Rey Longobardo, el lunes de Pascua, el 2 de abril de 568 les otorga las tierras que todavia hoy ocupan, si bien menguadas, luego Carlomagno, en el siglo VIII, la incorporò al Sacro Imperio Romano Germànico, y después de las guerras napoleóni cas y hasta 1918 quedó en el Imperio Austro-Hüngaro. Tiene hoy un territorio de
20.000	kilómetros cuadrados y dos millones de habitantes, en la emigración hay 400.000 eslovenos. Desmembrada de Yugoslavia, su industria ha sufrido el impacto, pues estaba orientada al mercado interno, pero la soli-daridad democràtica de Eslovenia harà que supere las dificultades. Forma parte del Consejo de Europa corno miembro pieno y quiere hoy incorporarne al Mercado Cornun Europeo, un nuevo imperio formado por la libre asociación de las viejas naciones de Europa. Serà una salvaguarda a su nueva independencia, su nueva democracia y su nueva libertad.
El Ministro Peterle también vino a ver a los demócratas cristianos eslovenos residentes en nuestro pais, que aportaron mil votos a su partido en las ultima elecciones. Es optimistas sobre el futuro politico de esa fuerza y afirma que el actual gobierno no representa un desafio espiritual y que ese grupo de poder irà licuàndose. Mientras tanto, ven segura su democracia.
Al Lustre visitante y a su pueblo, les deseamos buena suerte en està nueva etapa que emprenden con tanta esperanza.
Enrique A. Mussel
Es profesor universitario, diplomàtico jubilado, historiador. Autor de libros y ar-tìculos sobre poliica y derecho internacional, derecho constitutional y derechos humanos, historia, etc. Dirigente del Partido Popular Cristiano de la Provincia de Buenos Aires y Director de La Fundación de Estudios Social Cristianos.
LOJZE REZELJ
REVIJA KATEDRA - MARIBOR
Sramota umira počasi?
Takšen je naslov knjige, ki govori o slovenski politični emigraciji in jo je v sedemdesetih letih napisal Janez Čuček (poznamo ga s televizijskega ekrana, predvsem po tistem stavku: Ostanite še naprej z nami). Tisti vprašaj v naslovu sem dodal sam, naj mi avtor oprosti.
To zimo sem imel priložnost, da spoznam Slovence, ki živijo na drugem koncu sveta. Sicer je bil moj obisk Argentine namenjen predvsem goram, kakor se pač za vsakega alpinista spodobi, a mimo argentinskih Slovencev se tam pač ne da. Tako mimogrede, brez njih si je potovanje v tiste kraje skoraj nemogoče zamisliti. Pred odhodom sem dobil kup naslovov in telefonskih številk. Čisto naključno sem izbral eno in pogovor po telefonu je bil moj prvi stik z družino Rezelj, ki živi v Buenos Airesu. Čeprav sem že slišal marsikaj o gostoljubnosti Slovencev v Argentini, pa sem bil resnično presenečen. Sprejem na letališču, bivanje in spoznavanje njihovega način življenja, na koncu pa kar težko slovo je bilo nekaj novega za mene. Toplina in gostoljubje, ki ga nekako nismo več vajeni, čeprav Slovenije ne moremo označiti kot negostoljubno deželo. A tam je vse drugače, bolj prisrčno.
Slovencev je v Argentini kar lepo število, po nekaterih podatkih 25.000, čeprav to za tako veliko deželo ni mnogo. A so cenjeni in pribljubljeni, predvsem zaradi svoje odprtosti in pridnosti, ki so jo prinesli s seboj iz domovine. Največ se jih je preselilo po prvi svetovni vojni, ko so ljudje odšli s trebuhom za kruhom, druga velika skupina pa je prišla tja 1948. leta. To so bili politični emigranti, ki so morali po drugi svetovni vojni pobegniti iz Slovenije, predvsem zaradi neusmiljenja zmagovalcev. To so bili časi, o katerih še sedaj vemo zelo malo, predvsem mlajše generacije, čeprav je zadnja leta o tem dosti govora. A o tem, kdo je imel prav in kdo ne, kdo je bil pravi in kdo ne, kakšne krivice so bile storjene..., bo morala svoje reči zgodovina.
Ti dve skupini argentinskih Slovencev se dolgo nista družili med seboj. Imeli so svoja društva in klube, v katere so se povezovali in ohranjali jezik in kulturo. Ekonomska emigracija je bila dokaj povezana z domovino, imeli so stike z ambasado, takrat še jugoslovansko, precej preko društva Triglav, ki je bilo znano tudi v Sloveniji. Prav nasprotno je bilo s politično emigracijo. To so bili dolgo časa „prepovedani Slovenci", o njih se v Sloveniji ni govorilo. A kljub temu so obstajali in treba je povedati, da so bili zelo delavni. Predvsem na kulturnem področju. Čez 160 izdanih knjig, izdajanje časopisov, radijske oddaje, gledališke predstave, pevski zbori in še bi lahko naštevali. O njihovi povezavi pa lahko nekaj pove podatek, da obstaja za Buenos Aires celo slovenski telefonski imenik in v njem je precej imen. S prihodom novih generacij in s spremembami v Sloveniji se je tudi v Argentini marsikaj spremenilo. Iz „prepovedanih Slovencev" so se spremenili v „slovenski čudež v Argentini", nakar smo jih spet nekako pozabili. Pač v stilu „ostanite tam, kjer ste, mi imamo tukaj svoje težave".
Lojze Rezelj je prišel v Argentino zelo mlad, komaj štirinajstlet mu je bilo. Tukaj je spoznal ženo Marinko in ustvarila sta si družino. Vselej je bil (in je še vedno) delaven pri ohranjanju in razširjanju slovenske kulture. V njihovi družini še vedno vsi govorijo slovensko in prav presenetljivo je, kako čist jezik so ohranili. Poslušati argentinsko slovenšino je vse kaj drugega, kot pa s tujkami „obogaten" jezik, ki ga slišimo doma. In ker sva s prijateljem Vladom med časom najinega bivanja v Buenos Airesu
uživala njigovo gostoljubnost, je bil tudi čas za bolj „uraden" pogovor. In tako je Lojze Rezelj povedal:
V Argentino smo prišli po sili razmer kot begunci leta 1948, natančno 5. junija iz begunskih taborišč v Italiji. Po mesec dni trajajoči vožnji s tovorno ladjo smo se izkrcali tukaj v Argentini, ki nam je dala streho in kruh. Prišli smo brez vsega, dali so nam prostor v zbirnem centru in sedem dni časa, da si poiščemo bivališče in zaposlitev, in smo si. Imeti dve domovini ni enostavno, kajti človek vedno hrepeni in želi tja, od koder izhaja. Se pravi, da je za res še vedno samo ena domovina, to je Slovenija, moramo pa biti pošteni do Argentine, ki je bila vedno odprta in poštena do nas. Oddolžili smo se s tem, da smo se pokazali kot delavni ljudje, ki želimo, da ta dežela uspeva. Z ženo Marinko sva dala Argentini pet otrok in dvanajst vnukov, mislim, da je to za deželo tudi pomembno. Dobil sem prav danes največje priznanje v svojem življenju. Slovenija je poleg državljanstva, ki sva ga dobila z Marinko, dala državljanstvo tudi vsem petim otrokom. To je dogodek, ki bo zapisan v mojem srcu vse življenje.
KATEDRA: Slovenci ste v Argentini dokaj povezani, poleg tega ste ohranili kulturo in jezik. Kako vam je to uspelo?
L. Rezelj: Slovenski živelj je tukaj res močan. Naša skupnost šteje okoli devet tisoč ljudi. Zraven so tudi tisti, ki so sem prišli že prej, to so predvsem Primorci. Od začetka se z nami niso družili, sedaj so se nam pridružili, a žal so že nekateri izgubili jezik. Mi smo vse to ohranili iz ljubezni do domovine in do vsega, kar smo izgubili, to nas je in nas še druži, zato smo po 45 letih bivanja tukaj še vedno Slovenci. V naši skupnosti gojimo praktično vse, kar je slovenskega: kulturo, vero... Že v begunskih taboriščih v Italiji smo prirejali gledališke igre, pač bolj skromno, saj v tistih časih nismo razpolagali z vsem, kar gledališče zahteva. Ko smo prišli v Argentino, smo pričeli z gledališko dejavnostjo. Kot prva skupina je bila ustanovljena 1DNAVE, kar je pomenilo igralska družina Narte Velikonja. Takoj za tem je bila pred 40 leti ustanovljena Slovenska kulturna akcija, ki je imela svoj gledališki odsek. Letos bomo proslavili tudi 30-letnico ustanovitve Slovenskega gledališča v Buenos Airesu, katerega aktivni član sem že od začetka. V Slovensko kulturno akcijo sem bil sprejet ravno kot gledališčnik. Sicer se s tem ukvarjam amatersko, pa vendar so moja ljubezen deske, oder, tam se človek res izpopolnjuje in nekako uprizarja tisto, kar si želi. Z igranjem se ukvarja vsa družina. Tako smo nekoč igrali Vombergarjevo „Vodo" in nastopalo je vseh pet mojih otrok. Razen žene Marinke, ki doma kuha (in to dobro, op. p.), se gledališko udejstvujemo več ali manj vsi, sin Andrej pa je tudi precej pevsko usmerjen. Gledališka dejavnost je med nami zelo močna, le mnogokrat nam zmanjka gledalcev. Radi bi še igrali, ponavljali, imeli več predstav, pa nimamo več ljudi, ki bi nas prišli gledat, ker igramo v slovenščini.
KATEDRA: Kaj pa, če bi kakšno igro prevedli v španščino in tako igrali širši publiki?
L. Rezelj: Moram povedati, da je v moji režiji uspešno nastopalo Slovensko gledališče v Buenos Airesu s predstavo „Križev pot" vsak Veliki petek skozi enajst let. Nastopali smo v španskem jeziku, vendar kot slovensko gledališče. Tudi drugače smo poskušali, a profesionalno gledališče je tukaj na visokem nivoju, so pravi umetni-
ki, mojstri, zato jim ne sežemo niti do kolen. Za nas je pomembno, da z igranjem izpopolnjujemo materin jezik. Gledališki jezik ne dovoljuje nobenih približnosti, je zelo točen in natančen, kar nam tudi pomaga, da govorimo več ali manj pravilno slovenščino. To prenašamo na mlajše rodove, ki zelo radi priskočijo in sodelujejo pri igrah, če so povabljeni s strani režiserja. To jim koristi predvsem pri oblikovanju in pravilnem izgovarjanju slovenskega jezika. Opazil sem, da doma pri toliko lepih slovenskih izrazih nekateri uporabljajo tujke.
KATEDRA: Kaj pa gostovanje v Sloveniji? S tem bi si zelo razširili krog publike, pridobili določene izkušnje, slovenski javnosti pa predstavili vaše delo.
L. Rezelj: Prav gotovo bi z veseljem predstavili Sloveniji naše skromno gledališko področje. Mnogo je bilo napisanega tudi med nami, so gledališka dela, ki so zelo zanimiva, naših odličnih in priznanih pisateljev. Zdi se mi, da bi slovenska gledališka javnost doma zadovoljno sledila temu, bilo bi nekaj novega. Seveda to ni tako enostavno, razdalje so ogromne. Če bi želeli omogočiti takšno stvar, bi morali biti sponzorji zares radodarni. Sodelovanje sicer je, letos prihaja k nam Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in bo tukaj argentinski javnosti predstavilo Šeherezado. Bi pa bilo gostovanje v Sloveniji nekaj izrednega. Tudi kot amaterji bi se spustili v to, da bi slovenski javnosti pokazali nekaj podobnega kot pred leti, ko se je predstavil v Sloveniji naš pevski zbor Gallus. Morda bi tudi v gledališki dejavnosti pokazali, da znamo doseči to, kar gledališče zahteva. Vendar, kot sem že rekel, tukaj so finančne '' težave, vsaj z naše strani.
KATEDRA: Skratka, kulturno področje je tukaj zelo pestro. Kakšni pa so odzivi v Sloveniji glede vas, ki ste bili dolgo časa „prepovedani Slovenci"?
L. Rezelj: Poglejte, to je zelo kočljiva zadeva, zame popolnoma jasna in enostavna. Domovina do danes še ni dala pravega mesta tistim, ki leže pobiti v Kočevskem Rogu. Čeprav je tam postavljen križ, čeprav je bila tam maša, čeprav je bilo tam spravno dejanje, kot se je pisalo, se mi zdi, da tisti, ki so padli za domovino, tistih 12.000 pobitih domobrancev, do danes še ni dobilo tistega priznanja, kot bi ga morali. Morda bo nekoč tudi v domovini prišlo do absolutne resnice. Moj osebni občutek je, ko sem dvakrat obiskal domovino, da je režim, ki je vladal, konkretno komunistični, v vseh teh letih pustil težke posledice. Morda se doma tega niti ne zavedate, mi pa od zunaj gledamo nekoliko drugače. Menim, da je v Sloveniji še vedno veliko ljudi na visokih mestih, ki izhajajo iz komunistične šole, iz partijske organizacije. Tudi ti se bodo počasi morali spremeniti v demokratične ljudi. Čeprav se ti, ki danes nočejo biti več komunisti, imenujejo prenovitelji. Vemo pa, kdo so ti prenovitelji. Nekaj bi rad poudaril. Mi nismo nikoli bili kolaboracionisti Nemcev, tudi naši starši ne, še manj slovenski domobranci. To komunisti dobro vedo, pa nam kljub temu očitajo ta madež, kar je napačno. Slovensko domobranstvo je imelo velik ideal rešiti Slovenijo fašizma, nacizma in tudi brezbožnega komunizma. Nisem politik in o tem ne bom razpravljal, temveč sem preprosto žrtev vsega tega, saj sem moral kot enajstleten deček od doma. Kajti če se takrat ne bi umaknili s starši, bi morda tudi moje mlade kosti počivale v kakšni kočevski jami. Če bi bilo po moje, bi sprava že davno bila, če bi bila odprtost tudi na komunistični strani, če bi tudi oni priznali, da je bilo napak, kar so storili, in
zločinci sojeni. S tem bi bilo zadoščeno tistim, ki so bili žrtve tega. Njihovih kosti ne bomo obudili, njihovim domačin pa bi dali priznanje, da so bili tudi oni tisti, ki jim je bilo za slovensko stvar. Torej tudi potomcem vseh tistih, ki še sedaj živijo tukaj in doma, kjer jih je mnogo ostalo. Imam vtis, govorim od zunaj, da so bili nekako ustrahovani v vseh letih. S strahom so se prebujali, kajti tudi njihov oče je bil tam. Brata prav tako ni bilo nikoli nazaj. Mi nikogar ne sovražimo, vsem odpuščamo in želimo, da bi tudi oni odpuščali, če je bilo na naši strani kaj napak. Na naši strani govorim kot enajstleten fant, ki je moral od doma v tistih groznih časih, ki so doleteli našo lepo Slovenijo katere žrtev sem, kajti rad bi ostal doma, kot ste vi drugi, živel in doživljal usodo slovenskega naroda tam, ne pa daleč stran od domovine, ki jo vsi v naši skupnosti ljubimo. To lahko zatrdim, kajti bil sem štiri leta predsednik našega osrednjega slovenskega društva Zedinjena Slovenija, ki nekako zajema vse rojake v Argentini in to, kar ohranjamo slovenskega med nami, je iz ljubezni, ne iz sovraštva.
KATEDRA: V zadnjih letih je s Slovenijo precej stikov. Obiskujete domovino, pred tem pa ste se srečavali z ljudmi, ki so prihajali na obisk v Argentino. Med temi je bilo največ planincev in alpinistov.
L. Rezelj: Prvo srečanje s planinci je bilo čudovito. Kot rojaki smo si segli v roke in pod našo streho je bil vsakdo dobrodošel. Prijatelji, ki jih imamo v Sloveniji, so nam kasneje sicer potožili, da so imeli težave. Po vrnitvi domov so bili nekateri klicani na „prijateljski razgovor" češ, zakaj so bili ravno pri nas in ne v društvu Triglav, ki je bilo povezano z jugoslovanskim veleposlaništvom. Tja so jih takrat pošiljali iz Slovenije, da ne bi imeli stikov s tako imenovano prepovedanimi Slovenci. Toda led je bil kmalu razbit, vsi smo se počutili dobro in skozi naš dom so šli že mnogi. Ponudimo lahko skromnost, ki jo imamo, vendar je to odkritosrčno. Iz Slovenije nam prinašate delček tistega, kar pogrešamo — domovine. Pri nas je vsak vselej dobrodošel!
To je resnica, v katero sem se tudi sam prepričal. Prijeten je občutek, ko prideš na drugi konec sveta, pa si kljub temu med domačimi in jih ni prav nič sram, ker so Slovenci, zato tudi vprašaj v naslovu.
Boris Strmšek
V pojasnilo
Že dolgo je od tega, ko smo v Svobodni Sloveniji brali domobranske spomine gospoda Hirsche-ggerja iz Mendoze. To zgodovino so potem v Sloveniji ponatisnili. Od tam je prišlo vprašujoče pismo: Kaj je resnica?
Tista vojna leta je bil v Ribnici en sam študent medicine, Branko Arko. Dobro sem ga poznala. Bil je prijeten, zgovoren, odkrit in dobrodušen fant. Komunist ni bil, partizan tudi ne, še manj politkomisar!
Koga je dal domobranec Hir-schegger streljati leta 1944, ne vem. Ribniškega medicinca Arka gotovo ne, ker je bil že mrtev. Ustrelili so ga partizani oktobra 1943, ko so se iz Ribnice in okolice umikali pred nemško ofenzivo.
To v pojasnilo in premislek vsem, ki so brali „spomine" in v spomin svojemu mladostnemu prijatelju in sokolskemu bratu. Pravi sokoli niso bili komunisti.
Milena Lenard por. Arko
NOVICE IZ SLOVENIJE
2E SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Pri Državni založbi Slovenije je v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev izšla knjiga Stanka Majcna. V njej je približno pet delov, med katerimi je na prvem mestu Dežela, ki jo je leta 1963 izdala Slovenska kulturna akcija. Takrat za Majcna ni bilo varno objavljati v Buenos Airesu, zato je Dežela izšla s psevdonimom Franc Zore.
LJUBLJANA — Po naročilu ustanovitelja Mednarodnega društva za zavest Krišne njegovi učenci organizirajo Pada-yatro ali mirovno romanje. Potem ko je prepotovala razne evropske države, je letošnja karavana miru prišla tudi v Slovenijo. Z vozom, ki je urejen kot indijski tempelj, ki ga vleče vol, naredijo romarji (30 po številu) vsak dan kakih deset kilometrov. Kjer se ustavijo, pripravijo nekaj glasbenih točk in posredujejo osnovno sporočilo miru, duhovnosti in ljubezni za vse ljudi sveta, opozarjajo na nasilje, ki vlada na svetu in priporočajo vegetarijansko prehrano.
LJUBLJANA — Predstavnika Slovenije in Nemčije sta izmenjala dopisa o sporazumu o finančni pomoči Nemčije za možnost zaposlitve kvalificiranih delavcev Iz Slovenije, ki se vračajo z začasnega dela v Nemčiji. Računajo, da je okoli deset tisoč delavcev, ki bi bili pripravljeni vrniti se v Slovenijo.
LJUBLJANA — V državnem zboru so pri odboru za kulturo, šolstvo in šport ustanovili delovno skupino strokovnjakov za vprašanja slovenskega jezika, Vodi jo dr. Breda Pogorelec in bo delala tako znotraj parlamenta pri pripravi dokumentov, da bodo jezikovno neoporečni in razumljivi, kot v javnosti, kjer bo bdela nad pravilno rabo slovenščine kot uradnega jezika Republike Slovenije. Delokrog bo poleg Slovenije obsegal tudi prostore vseh štirih obmejnih držav, kjer se govori slovensko.
LJUBLJANA — Drago Jančar je bil povabljen, da sodeluje na Festivalu Dio-nisya, ki ga že nekaj let pripravijo v italijanskem Veroliju pri Frosinonu. Delo Halštat je napisal v mesecu aprilu, režiser Boris Kobal s skupino igralcev Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta pa jo je zaigral na festivalu v Veroliju. Poleg Jančarja je bilo povabljenih še šest avtorjev z raznih strani sveta.
KRANJ — Gorenjski policisti so v svojem poročilu o delovanju v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležili kar 47 samomorov. Največ jih je bilo v mesecu februarju, najmanj pa v januarju.
LJUBLJANA — Mesto Ljubljana je podelilo Župančičeve nagrade raznim umetnikom. Za življenjsko delo je prejel nagrado Mile Korun za vso njegovo gledališko ustvarjalnost. Nagrajeni so bili še: igralki Olga Grad in Vita Mavrič, skladatelj Alojz Ajdič, koreograf Matjaž Farič, pesnik in režiser Vinko Möderndorfer ter likovni ustvarjalec Marko Kovačič.
REJKJAVIK, Islandija — Islandsko narodno gledališče bo v oktobru odprlo sezono ob stoletnici ustanovitve z delom slovenskega pisatelja in dramatika Edvina Fliserja. V mesecu oktobru bodo predstavili tragikomedijo Kaj pa Leonardo?, s katero je avtor odnesel več nagrad, med njimi Grumovo in iz Prešernovega sklada. Delo bo režiral Hallmar Sigurdsson.
IDRIJA — V nekaj mesecih bo odločeno s kakšnim' materialom bodo zasipali jame bivšega idrijskega rudnika živega srebra. Prva možnost je bila elektrofiltrski pepel iz ljubljanske toplarne. Tega se Idrijčani malo otepajo, ker so študije pokazale, da ima nekaj radioaktivnih elementov in težkih kovin. Preučujejo alternativo uporabljanja dolomitske moke, ki bi jo mleli v dveh peskokopih. Moka je ekološko neo-
porečna, za to pa bi bila štirikrat dražja od pepela. Zaenkrat iščejo še druge možne materiale, ki bi bili dostopni in poceni.
LJUBLJANA — Na kompaktno ploščo z naslovom Code 386 so posneli slovenski ansambli domčo techno glasbo. Imena skupin nosijo „domače" naslove: BeitThron, Random Logic, Anna Lies ali The Cloc-kword. — Kitarist Uroš Rakovec in klaviaturist Domen Rakovec pa sta predstavila CD Labirint, na katero sta posnela dela z mešanico sodobnega in klasičnega sloga ter scenske glasbe.
BONN, Nemčija — Ljubljanska Drama je požela velik uspeh na Bonnskem bienalu z Jovanovičevo Antigono v režiji Mate Hočevar. Med gledališkimi kritiki je vzbudila precej odmevov, ker jih je stalno spominjala na podobnost med Tebami in Sarajevom.
LJUBLJANA — Slovenija se je zanimala za nakup 20 do 30 izraelskih zastarelih bojnih letal Kfir. Ker ima Slovenija še prepovedan uvoz orožja, je vsa operacija še pod vprašajem. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi nakup postavil Slovenijo med najmočnejše zračne sile na področju. Letala kfir lahko nosijo izstrelke zrak-zrak in zrak-zemlja.
LJUBLJANA — Ljubljanska potujoča knjižnica, ki spada h knjižnici Otona Župančiča, se je udeležila v danskem mestu Skallerup Klit srečanja oseminšestdesetih potujočih knjižnic iz trinajstih držav. V Sloveniji so potujoče knjižnice še v Kopru, Postojni, Mariboru, Novem mestu in Novi Gorici.
MARIBOR — Petindvajsetletnico prijateljstva med slovenskim Mariborom in hessenškim Marburgom so v tem mestu proslavili z razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti. Okoli šestdeset slikarjev, kiparjev in grafikov je predstavilo svoja dela od leta 1970 do danes. — V Mariboru pa so med poletjem pripravili multikultu-larni festival Lent 94, ki je v pičlih štirinajstih dnevih pokazal kar stopetdeset prireditev, med njimi uprizoritev Verdijeve opere Rigoletto, baletno predstavo Štirje letni časi, simfonične koncerte, rock opero Jermanovo seme, jazz festival in lutkovne predstave. Glavni organizator je bil Kulturno prireditveni center Narodni dom.
MENGEŠ — Mengešani in občina Domžale so predstavljali Slovenijo na Igrah brez meja na otoku Malta, ki je gostila devet nastopajočih ekip iz raznih evropskih držav. Bolj kot z igranjem so se Slovenci proslavili s promocijo svoje domovine, saj so uporabili vse možne načine in dosegli, da je bila Slovenija — v tem pogledu — vedno na prvem mestu.
LJUBLJANA — V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so se predstavili pevci-igralci New York Barlem Theatra in Filharmoničnega orkestra iz Sofije. Zaigrali so Gershwinovo opero Porgy in Bess in pokazali vso lepoto ameriške ljudske pesmi, ki ji je skladatelj znal dati operno obliko. Dirigent je bil William Barkhymer, v naslovnih vlogah sta pa pela Alvy Powell in Robert Laws.
POLZELA — Za devetdesetletnico ustanovitve domačega gasilskega društva je bilo več prireditev. Poleg obvezne parade, podelitve priznanj najbolj zaslužnim članom, so pokazali še gasilsko vajo, razne tekmovalne in šaljive igre ter kresovanje.
ŠEMPETER — Avtoprevoz je zavozil v stečajni postopek, h kateremu se je priglasilo 54 upnikov. To pot pa so „ta dolgo" potegnili nekateri delavci, ki so na podlagi sodnih odločb z rubežem potešili svoje terjatve: odpeljali so tovarniške tovornjake (pripravljene za javno dražbo) domov in jih hitro prodali. Avtoprevoz je že več let zelo nepodjetno vodil svoje finance.
Osebne novice
Smrti: V Slovenski vasi je umrl Martin Boštjančič (68), v Lomas de Zamora Rudolf Drnovšek (71), v Capitalu pa ga. Zofija Brundula por. Živec (75) ter Diana Cueto Marinšek (3).
Naj počivajo v miru!
Novi diplomant: Na pravni fakulteti UBA je končal študije Darjan Šifrer in postal pravnik.
Želimo mu veliko sreče!
SLOVENSKI DOM
SAN MARTIN
Liga žena-mati
V	juliju smo pri sanmartinski Ligi žena-mati imele volitve. Za novo predsednico je bila izvoljena Ani Podržaj, ki je že pred nekaj časa tudi bila izvoljena, pa potem zaradi bolezni ni mogla izvrševati svoje delo. Nova blagajničarka je Lidija Žagar, le mesto tajnice je ostalo nespremenjeno. Sestanki se bodo vršili na sredo, torej ne več v četrtek, kot dozdaj.
V	avgustu je torej sestanek 17. ob 18.30 uri kot navadno. Vse lepo vabljene!
Jože Korošec — 75-letnik
Še so hrastje med nami, ki kljubujejo in vztrajajo. Dne 30. julija je v krogu svoje številne družine in prijateljev praznoval 75-letnico svojega življenja Jože Korošec, prava notranjska grča.
Že nekajkrat je bila v našem časopisu opisana njegova življenjska pot in njegova čudežna rešitev ob koncu vojne na poti v Teharje, zato bi bilo odveč to ponovno ponavljati.
Težko bi si bilo predstavljati našo srenjo brez slavljenca. Bil je med prvimi soustanovitelji našega Doma. Vsa ta leta spremlja življenje v njem in mnogo osebnega dela je daroval. Proste ure sebi tako potrebnega počitka je vložil v skupni dom. Čez štirideset let skrbi in raznaša časopise in revije in s tem povezuje našo skupnost.
Čeprav ne znamo pokazati, smo mu iz srca hvaležni za to delo in mu tudi iz srca želimo še mnogo zdravih let.
K dobrim željam in čestitkam se s hvaležnostjo pridružuje tudi uredništvo in uprava Svobodne Slovenije.
Ž
©womsfea PrftefciwQ
o
o
isQamDsQ Bm orndfüBSi lowBQs
24. julija popoldne.
Da je bilo sladko, so pričale bogato obložene mize. Prijetno pa se je tudi kmalu pokazalo, ko so pred očmi gledalcev začele svoj mimohod pristavske gospe in gospodične, gospodiči in otroci. Prikazali so nam najnovejše modele: od športnih vetr-nikov in usnjenih suknjičev, pa otroških oblek, preko pletenin in popoldanskih oblek pa do razkošnih večernih toalet. Kot zadnji prikaz pa sta bili obleki za petnajstletnico in nevesto, ki sta vzbudili med navzočimi buren aplav.
Težko bi bilo našteti vse sodelujoče, kot tudi vsa podjetja, tvrdke in trgovine, ki so za to priliko posredovale svoje izdelke.
Med prijetno naj vključim še glasbeni vložek v prvem odmoru (Maruška Klemenčič in Anka Gaser) ter mini-srečolov v drugem.
Lastniki, odnosno predstavniki raznih tvrdk, ki so sodelovali pri reviji, so bili enoglasni v sodbi, da tako okusno pripravljenega in okrašenega lokala še niso videli. Še bolj pa jih je presenetilo veselo razpoloženje in navdušenje s strani publike. To dodajam, da ne boste rekli: lastna hvala.
To je bil torej sladek in prijeten del popoldneva. Kaj pa koristen? Zveza mater in žena na Pristavi redno oskrbuje osem potrebnih družin in posameznikov. Čisti dobiček tega popoldneva je bil njim namenjen.
Utile cum dulci — koristno in sladko, odnosno prijetno, bi lahko bil leitmotiv čajanke, združene z modno revijo, ki jo je Zveza mater in žena s Pristave pripravila


ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
-	Tel.: 651-2500 / 651-2335
Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital
-	Tel.: 433-1713
PSIHOLOGIJA
Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268 Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546. ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel: 762-2840.
LEGAJO NQ 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA —Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Slovenski dom v Carapachayu
Mladinski dan
14. avgusta
ob 8.00 začetek odbojke ob 10.30 dviganje zastav ob 12.30 kosilo
ob 18.30 kulturni program in prosta zabava.
ROZMANOV DOM
praznuje v nedeljo, 28. avgusta 1994
22. obletnico s celodnevnim programom
•	ob 11.30 sveta maša za rajne in žive odbornike,
člane, dobrotnike in domovalce.
•	Skupno kosilo (pribor prinesite s seboj)
Vsi rojaki lepo vabljeni!
PRVI MESEČNI DOBITEK!
Zadel ga je član št. 1767
SLOGA NE ČAKA, SLOGA ŽREBA
Med 700 člani, ki imajo že pogoje za ZASTONJSKI POLET v Slovenijo, bomo konec avgusta spet žrebali.
Pridružite se jim!
V SLOGI JE MOČ!
Občni zbor
Slovenske Pristave
v nedeljo, 14. avgusta po sv. maši.
Lepo vabljeni člani in prijatelj’1
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión ND 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión ND 3824
Registro Nac. de la Propi ed ad Intelectual NQ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino S 55; pri pošiljanju po pol: pa S 60; obmejne države Argentine 5 USA dol.; ostale države v obeh Amerika-10Q USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Av stralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vseza pošiljanje z letalsko pošto. Z navadn pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre"
Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-721
TALLERES GRÀFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-721: (1101) Buenos Aires
Obvestilo
Pooblaščeni predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije sporoča, da spet redno sprejema stranke vsak ponedeljek in vsak četrtek, razen ob praznikih, od 10.30 do 12. ure v Slovenski hiši, Ramón L. Falcon 4158, Buenos Aires. Po telefonu se je mogoče povezati z njim na številki 441-3418.
Božidar Fink Pooblaščeni predstavnik MZZ
NEDELJA, 14. avgusta:
V Carapachayu Mladinski dan.
Občni zbor Slovenske Pristave po maši. SREDA, 17. avgusta:
Sestanek sanmartinske Lige žena-mati ob 18.30 uri.
ČETRTEK, 18. avgusta:
Seja upravnega sveta ZS ob 19. uri. v Slovenski hiši.
SOBOTA, 20. avgusta:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. avgusta:
Romanje v Lourdes.
SOBOTA, 27. avgusta: Srednješolski tečaj v Slovenski hiši NEDELJA, 28 avgusta:
Rožmanov dom: Obletnica s sveto ra in kosilom.
SOBOTA, 3. septembra:
Dan Zveze slovenskih mater in že:
Družina poje; v Slovenski hiši.
t
Fiat voluntas tua!
V Gospodu je zaspal dne 4. avgusta naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Rudolf Drnovšek
Pokopali smo ga na pokopališču Glorian v Longchampsu.
Iskreno se zahvaljujemo župniku Jožetu Škerbcu za vso duhovno tolažbo med boleznijo in za vodstvo pogreba.
Žalujoči: žena Marija
Elizabeta z družin Monika z družino,
Stane z družino
Tomaž z družino
sestra, brat in nečaki v domovini
Buenos Aires, Vine pri Zagorju
Gospod je luč in moja rešitev (Ps 26)
Prijateljem in znancem sporočanmo, da je po dolgi in mučni bolezni odšla k Bogu naša preljuba triinpolletna hčerka
Dianica
Za njo žalujejo starši: Lučka Marija roj. Marinšek in Pablo Martin Cueto ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Ljubljana, Graz
V globoki žalosti sporočano vsem znancem in prijateljem, da nas je 2. avgusta nepričakovano zapustil v 68. letu starosti gospod
Martin Boštjančič
Zahvaljujemo se sup. Janezu Petku CM za opravljeno pogrebno mašo in vodstvo pogreba in vsem, ki ste ga prišli kropit.
Žalujoči: žena Francka roj. Triler, sin Martin z ženo Heleno roj. Jemec, hčerka Beti z možem Jankom Štrubljem, vnuka Vanči in Debora
ter ostalo sorodstvo
Banfield, Malo Mlačevo - Grosuplje.