PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Nobenega sporazuma v večini pred petkovim glasovanjem
PLI še vedno proti davku na zdravje
RIM Tudi včeraj se vladna večina ni mogla poenotiti glede davka na zdravje. Zaman so se predstavniki petstrankarske koalicije sestali z zakladnim ministrom Go-rio in finančnim ministrom Visenti-nijem. Ni jim uspelo najti skupnih rešitev, takih, ki bi zadoščale vsem, obenem pa niso prepričali liberalcev, naj umaknejo svoj spreminje-valni predlog osmega člena finančnega zakona (ki zadeva med" drugim tudi davek na zdravje). Liberalci, ki ne zaupajo več v obljube ministra Gorie, bodo še naprej vztrajali za popravek. Od predsednika ministrskega sveta Craxija pa zahtevajo, naj sproži vse postopke, ki so po njegovem mnenju primerni za rešitev tega vprašanja. Z drugimi besedami bi liberalci radi, da bi Craxi, v kolikor jamči enotnost vlade, potrdil obveze, ki si jih je minister Goria prevzel na Monteci-toriu. PLI ne bo glasoval za zaupnico brez Craxijevega posega.
Do tega verjetno ne bo prišlo in Craxi bi lahko v prihodnjih dneh najavil znižanje spornega davka za leto 1987, tako bo tudi člen št. 8 deležen vladne zaupnice. Sicer pa bo KPI verjetno podprla liberalni spreminjevalni predlog, kot je do tega že prišlo v poslanski zbornici. Vodstvo liberalne stranke bo o tem tudi razpravljalo na svoji četrtkovi
seji, še pred tem pa bi lahko predsednik Craxi sklical kabinetni svet in sprejel zahteve PLI. Craxija bi pri taki izbiri lahko pogojevala želja, da delno razbremeni napeto politično situacijo, na katero že teži tako imenovana marčna »štafeta«.
V intervjuju, ki ga bo objavil tednik Gente je predsednik ministrskega sveta Craxi z dobršno mero sarkazma izjavil: »Imam se za dobrega športnika, sicer kot vsi tisti Italijani, ki se s športom ukvarjajo pretežno sede. Nisem strokovnjak, za »štafete«, vem pa, da te lahko zaradi nepravilne predaje palice, diskvalificirajo.« To leti predvsem na KD, ki se je v svojem glasilu II Popolo na to temo spustila v polemiko s socialistično stranko.
Po mnenju vodstva KPI, ki se je sestalo včeraj, bi morala petstran-karska koalicija ob tolikšni zmedi zbrati dovolj poguma, da se izreče ali za predčasne volitve ali pa da se odloči za konkreten doprinos k reševanju težav, ki tarejo državo. Komunisti imajo pri tem verjetno v mislih uresničevanje Nattove »velike koalicije«, ki pa jo zaenkrat onemogočajo razprave o ustavnih reformah zaradi stičnih točk KPI s KD in razhajanj s socialisti ter zbliževanju s socialisti glede drugih vprašanj.	G. R.
Da bi jima omogočil pričevanje o Irans *
Reagan predlaga imuniteio za Poindexterja in Northa
WASHINGTON — Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj pismeno predlagal senatu, naj s podelitvijo »omejene imunitete« omogoči bivšemu svetovalcu za nacionalno varnost viceadmiralu Poindexterju in njegovemu sodelavcu podpolkovniku Northu, da senat seznanijo z vsem ozadjem financiranja nikaragovskih protirevolucionarjev iz izkupička od tajnih prodaj orožja Iranu. Poindexter in North sta se namreč ogradila s petim amandmajem, ki ameriškim državljanom dovoljuje molčanje o stvareh, zaradi katerih bi jih lahko obtožili.
Reaganova razpoložljivost, da pride vsej zadevi do dna, je precej protislovna, ali vsaj zakasnela. Včeraj je senatna komisija za zaprtimi vrati zaslišala šefa kabinetnega sveta Donalda Rega-na in ameriškega državnega tajnika Shultza. Prvi je po vsem sodeč na prepihu, saj vse dosedanje ugotovitve dokazujejo, da je moral biti Regan o vsem seznanjen. Šefa kabineta pa so senatorji spraševali predvsem glede številnih predsednikovih podpisov na ukazih o pošiljkah orožja Iranu. Do sedaj je administracija namreč trdila, da je predsednik Reagan podpisal en sam tak nalog, sedaj pa prihaja na dan, da je bilo nalogov precej več.
Še največ polemik pa je zaradi trditev bostonskega dnevnika The Lowell Sun, da je bil del dobička od tajnih prodaj orožja Iranu nakazan na račune
približno 10 zasebnih organizacij v ZDA, ki so financirale predvolilno kongresno kampanjo nekaterih najbolj znanih pristašev protisandinističnih sil v Kongresu, kot tudi televizijsko kampanjo proti najbolj znanim nasprotnikom Reaganove politike do Nikaragve. Do sedaj ni nobenih dokazov, a že vdori na sedeže Reaganu nasprotnih organizacij vzbujajo marsikateri sum. Tako »postransko« financiranje bi bilo lahko za Reagana usodno. Vsekakor bodo v najkrajšem času ustanovili še eno komisijo, ki bo razčiščevala prav ta primer.
Precej manj zapletov je povzročila vest, da so ZDA več kot dve leti oskr-
bovale Irak s satelitskimi posnetki iransko-iraškega bojišča, ki so jih posneli ameriški vohunski sateliti. Tako ravnanje je namreč bolj opravičljivo, saj je s tem administracija preprečila zlom iraških sil po uspešni iranski ofenzivi in zasedbi iraškega otoka Fao. Bagdadu so seveda posredovali tudi podatke ameriških radarskih letal AWACS. Washington skuša sedaj predvsem prepričati javno mnenje, da to ni bil poskus izničenja posledic ameriških dobav orožja Iranu, češ da so bila ta nepomembna. O tem pa so le redki prepričani, saj je Teheran zabeležil prve uspehe prav po ameriških pošiljkah protitankovskih raket, ki so izničile iraško oklopno premoč.
Iranski slepi potnik povzroča težave Italiji
GENOVA — Pristaniški delavci iz Genove so za nadaljnjih 24 ur podaljšali blokado iranske trgovske ladje Iran Jahad, da bi omogočili italijanskim oblastem nudenje političnega zatočišča 22-letnemu iranskemu slepemu potniku Amirju Beišu Maksariju. Včeraj je bil na genovski prefekturi vrh, ki se ga je udeležil tudi podtajnik pri notranjem ministrstvu Costa. Zadeva je po vsem sodeč do skrajnosti zapletena, iransko veleposlaništvo v Rimu je že protestiralo, prav tako so izročili protestno noto italijanskemu veleposlaniku v Teheranu. Maksari je trenutno zaprt na iranski ladji, italijanske oblasti pa morajo poiskati način, kako bi lahko nudile temu nasprotniku Homeinijevega režima zatočišče, ne da bi prekršile mednarodnega prava in povzročile protiukrepe Teherana.
Med včerajšnjo proračunsko razpravo
Vprašanje deželne enotnosti ponovno v ospredju v FJK
ALEKSANDER SIRK
TRST V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine se je včeraj začela razprava o proračunu in drugih dokumentih, ki so z njim povezani. Začela se je razprava, ki bo gotovo imela velik odmev v političnih kronikah naslednjih dni. Mimo vseh problemov, s katerimi se ubada Dežela Furlanija-Julijska krajina je namreč med razpravo ponovno prišlo v ospredje vprašanje deželne enotnosti, in to s tako silo, kot še nikoli doslej.
To razpravo je sprožil članek v videmskem dnevniku »Messaggero veneto«, v katerem se vrsta vidnih krajevnih predstavnikov z raznih pod-ročijdeloVanja odkrito zavzema za ustanovitev Dežele Furlanije, torej za odcepitev Trsta od Vidma in preostalega dela Dežele. V tem okviru naj bi Videm seveda postal glavno mesto nove Dežele. Mnenja so bila med včerajšnjo razpravo sicer različna, pričakovati pa je, da se bo v prihodnjih dneh okrog tega vprašanja razvil oster politični spor.
Marsikdo je včeraj v kratkih premorih proračunske razprave tudi ugotavljal, da ni naključno, da je videmski dnevnik prav včeraj objavil ta članek in to s tako velikim poudarkom. Dan prej
se je namreč v Vidmu zaključilo skoraj enomesečno upravno-politično preverjanje med strankami šeststrankarskega zavezništva, ki je po večini opazovalcev še utrdilo pozicijo predsednika deželne vlade demokristjana Adriana Biasuttija. To preverjanje se je zaključilo med drugim — s poudarkom na važnost utrditve deželne enotnosti. Po mnenju istih opazovalcev je treba tolmačiti pisanje videmskega dnevnika kot napad prav na predsednika Biasuttija. Kaj se pa za tem skriva je sedaj še preuranjeno govoriti: vsekakor je znano, da ima Biasutti v Vidmu v svoji stranki veliko nasprotnikov, seveda političnih, ki se sedaj skušajo organizirati in ga izpodriniti iz sedanjega položaja. Prihodnji tedni in meseci bodo vsekakor marsikaj razjasnili glede tega vprašanja.
Če naj se povrnemo k proračunski razpravi lahko rečemo, da se je ponovil običajni »ritual«. Za diskusijo se je prijavilo 29 svetovalcev: včeraj jih je spregovorilo 17, preostali pa bodo na vrsti danes: razprava bi se morala zaključiti jutri z replikami poročevalcev in predsednika deželne vlade Biasuttija. Naj dodamo, da sta včeraj spregovorila tudi slovenska svetovalca Drago Štoka (SSk) in Boris Iskra (KPI), spregovoril pa bo tudi Ivan Bratina (KPI). O teh posegih, v katerih so postavili vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji, bomo še poročali.
rr' v • »i »vi •!
Trčenje ribiških ladij iz Chioggie v jugoslovanskih vodah
KOPER — Patrolni čoln jugoslovanske milice je včeraj odkril v jugoslovanskih teritorialnih vodah v bližini Savudrije 37 italijanskih ribiških čolnov, ki so ribarili na nedovoljenem območju. Ko so se zavedli nevarnosti, so italijanski ribiči takoj zapluli proti odprtemu morju z namenom, da se izognejo milici. V tej zmešnjavi je prišlo do trčenja med dvema italijanskima ribiškima čolnoma, Simonejem in Solitariom. Težje so bile posledice za čoln Solitario, ki bi se lahko potopil. Zato sta oba čolna prenehala z begom in radijsko zaprosila milico za pomoč. Miličniki so seveda priskočili na pomoč, tako da je ladja Solitario lahko nadaljevala s plovbo v bližnje pristanišče Chiog-gia. En član posadke ladje Simone je bil zadržan in prijavljen sodišču v Bujah. Kaže, da je bilo vseh 37 čolnov iz Chioggie.
To je poročilo, ki ga je včeraj objavila tiskovna agencija Tanjug. Italijanska stran o tem ni izdala nobenega sporočila, na pristaniškem poveljstvu v Chioggi, na katerega smo se včeraj telefonsko obrnili, pa so zatrdili, da ne vedo ničesar. Več podrobnosti bo mogoče torej posredovati po sodni obravnavi v Bujah.
Odložena razprava o jezikovnih skupnostih
RIM — Poslanska zbornica se pred koncem leta skoraj gotovo ne bo ukvarjala z zaščito jezikovnih skupnosti v državi. Poslanci namreč sploh niso pričeli napovedane obravnave zakonskega predloga v korist jezikovnih manjšin, ki ga je izdelal ožji odbor komisije za ustavna vprašanja na podlagi osnutkov raznih parlamentarnih skupin. Omenjeno besedilo ne zadeva priznanih narodnih manjšin, to se pravi Nemcev na Južnem Tirolskem, Francozov v dolini Aosta in Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini.
Za odložitev razprave so se včeraj sporazumeli načelniki skupin, potem ko so radikalci in misovci začeli izvajati protestno akcijo, ki ni neposredno povezana z razpravo o manjšinskih vprašanjih. Radikalci zahtevajo zastopstvo v predsedstvu zbornice, fašisti pa zahtevajo od vlade, naj čimprej odgovori na njihove interpelacije v zvezi s položajem v bocenski pokrajini.
Včerajšnja odložitev je seveda vzbudila veliko nezadovoljstvo med podpisniki zakonskih osnutkov za zaščito manjšin, ki so že formalno posegli pri predsednici Jottijevi v upanju, da bo razprava vendarle našla mesto na dnevnem redu skupščine. Pozno sinoči so misovci vsekakor napovedali, da bodo med današnjim zasedanjem zbornice predložili resolucijo, v kateri podčrtujejo, da so po njihovem mnenju omenjeni zakonski predlogi v nasprotju z ustavnimi načeli, (st)
Priznanje Milku Bambiču
LJUBLJANA — Tržačanu Milku Bambiču je včeraj predsednik ljubljanskega kluba devete umetnosti Ciril Gale podelil nagrado Andrija, za pomembne uspehe na področju uveljavljanja stripa v našem kulturnem prostoru, (dd)
Iz Kopra poziv k skupnim akcijam za varstvo okolja
DRAGO GAŠPERLIN
KOPER —- Varstvo okolja predpostavlja rabo neosnaževalnih energetskih virov in primeren ekonomski pristop, da se prepreči nerazumna poraba finančnih sredstev v času, ko potrata lahko še zaostri gospodarsko krizo. To je moč uresničiti s čim tes-aejšim sodelovanjem med republiški-m> in krajevnimi oblastmi ter organizacijami glasnicami javnega mnenja, akrati pa z vzajemnostjo na medrepubliški in meddržavni ravni: dejav-n’ki, ki onesnažujejo zrak, kopne in morske vode pa Kras in rastlinje ter zastrupljajo tudi človeka, ne poznajo meja. Če se kdo pritožuje, da termoelektrarna Plomin onesnažuje italijansko ozemlje (a je istočasno pristaš izgradnje premogovnega terminala na Ziljskem), potem mu gre odgovoriti, ua tudi termocentrala v Tržiču kvari gozdno bogastvo tja do Kostanjevice
in Komna. Čemu se ne bi torej o vsem tem skupaj pomenili in ukrepali?
To je le nekaj misli, ki so jih iznesli na včerajšnjem zasedanju o ekologiji, energiji in varčevanju v priredbi Obalne konference SZDL v Kopru. Udeleženci posveta, ki ga je vodil predsednik Sveta za varstvo okolja pri omenjeni konferenci Ado Butala, so nakazali marsikatero rešitev, s katero je načelno soglašal tudi odgovorni za varstvo okolja pri republiškem komiteju SZDL Slovenije Niko Rihar. To je bilo v zadoščenje krajevni Ekološki sekciji, ki je kritično nastopila in požela odobravanje množično prisotne mladine, a tudi starejših v znamenju solidarnosti glede nečesa, kar je skupno vsem. Tembolj, ker so bile sprejete nekatere obveze glede globljega posluha oblasti za probleme, o katerih se po mnenju mnogih morda ni odločalo najpravilneje. O tem bomo še poročali.
V Uradnem listu objava zakona o pomilostitvi
RIM - Z včerajšnjo objavo v Uradnem listu je postal polnomočen pred štirimi dnevi sprejeti zakon, ki pooblašča predsednika republike, da prizna pomilostitev ali odpust za celo vrsto kaznivih dejanj. Ugodnosti tega zakona bodo deležni vsi tisti, ki so do 8. junija letos zakrivili različna kazniva dejanja. Pomilostitev velja za vsa kazniva dejanja, ki niso finančnega značaja in za katera so predvidena največ tri leta zapora; za osebe, ki imajo manj kot 18 in več kot 65 let, velja pomilostitev tudi za kazni do štirih let.
Pomilostitve bodo deležni odgovorni urednik ali njegov namestnik, ki ni nadzoroval podpisanih člankov, javni funkcionar, ki je potvoril javno listino, samo da ni bila lastnoročno napisana oporoka, tisti, ki se je upiral javnemu funkcionarju in je med sindikalnimi akcijami in drugimi demonstracijami, oklicanimi zaradi slabih javnih stori-
tev in vprašanj stanovanja, izvršil nasilje nad zasebnikom.
Pomilostitev ne velja za podkupovanje, grabež, prodajo za javno zdravje škodljivih zdravil in jestvin, onesnaževalce, kršilce nekaterih urbanističnih zakonov, zakonov o nošnji orožja in za devizne prekrške.
Zakon nadalje predvideva odpis zapora od enega do dveh let za nekatera kazniva dejanja. Usmiljenje ne velja za tistega, ki poškoduje vojaške naprave, za pripadnika prevratniških in terorističnih združenj, odgovornega za atentat na predsednika republike in ustavo. Odpust ne velja za vsa teroristična dejanja, mafijska združenja, ugrabitve, ki imajo za cilj izsiliti odkupnino, za krivce železniških, letalskih in pomorskih nesreč, za atentatorje na varnost prevozov, za posiljstva in nasilne naslade, za kršitev zakonov o mamilih in obnovi razpuščene fašistične stranke.
Strahovito verižno trčenje pri Benetkah
BENETKE - Pozno sinoči je na avtocesti Trst — Benetke pri kraju Meolo prišlo do strahovitega verižnega trčenja, v katerem je bilo ranjenih več oseb, reševalci pa se bojijo, da bo obračun še hujši. Pod nekim tovornjakom so namreč razbitine nekega osebnega avtomobila. Na kraj nesreče so posegli gasilci iz San Donaja di Piave, Trevisa, Mester in Benetk, ki so se na vse pretege trudili, da bi rešili ranjence in morebitne žrtve iz skrotovičene pločevine. Gosta megla z vidljivostjo pod 20 metrov, zaradi katere je bržkone prišlo do verižnega trčenja, je do skrajnosti otežila reševalno akcijo, da so avtocesto zaprli za ves promet. Vidljivost je namreč padla le na nekaj metrov.
Potres v severni
Dalmaciji
REKA — Včeraj ob 7.23 je območje okoli Novega Vinodolske-ga zatresel potres jakosti 4,7 stopnje po Richterjevi in 6. do 7. stopnje po Mercallijevi lestvici. Potres po prvih vesteh ni povzročil večje materialne škode, čeprav so ga čutili v obalnih mestih od Novega Vinodolskega do Reke, obenem pa še v Senju, Ogulinu in Karlovcu. Potres so zabeležili tudi seizmografi observatorija na Golovcu, občutili pa so ga obepem na širšem področju Slovenije, (dd)
Stanovnik o premikih v svetovnem gospodarstvu
BRIONI — »Čeprav je gibanje neuvrščenosti v svojih začetkih posvečalo največ pozornosti problemom varnosti in dekolonizacije, je dejstvo, da je bilo bistvo svetovne gospodarske problematike vključeno v celotno strategijo gibanja«. To je dejal član predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik v uvodnem govoru na začetku razprave o temi ekonomske strategije neuvrščenosti drugega dne mednarodnega znanstvenega srečanja Tito - neuvrščenost - sodobnost na Brionih.
Ko je govoril o spremembah v'svetovnem gospodarstvu, ki bistveno vplivajo na določanje strategije gibanja neuvrščenosti, je predvsem poudaril tehnološki razvoj v svetu. Industrijska proizvodnja se povečuje ob zmanjšanju zaposlenosti, posledica tega pa ni le množična brezposelnost v industrijsko razvitih državah, temveč tudi okrepljene težnje protekcionizma, zmanjšanje zanimanja za delovno-intenzivne dejavnosti in uvoz iz držav v razvoju, kar vse vpliva tudi na celotno mednarodno delitev dela.
Kot je poudaril Stanovnik, je na poti uresničevanja nove mednarodne gospodarske ureditve temeljna strateška in najpomembnejša naloga vprašanje vnovičnega spoznanja razvoja, ki se ne sme zadržati le na ekonomskem področju in naj ne bi pomenil le večje proizvodnje, temveč pravičnejšo delitev. Razvoj kmetijstva in industrije kot tudi iskanje rešitev za problem energije zavzemajo posebno mesto v ekonomski strategiji neuvrščenosti. Velika zadolženost in obveznost odplačevanja dolgov blokirata gospodarstvo držav v razvoju, kar je po Stanovnikovi oceni eden od poglavitnih in naj hujših fenomenov, s katerimi se srečuje gibanje neuvrščenosti, (dd)
Jankovich o delu zasedanja K VSE
SARAJEVO — V zunanjepolitični oddaji sarajevske televizije Paralele je sodeloval tudi avstrijski zunanji minister dr. Peter Jankovich in ocenil, da so v dosedanjem delu dunajskega sestanka KEVS, katerega prvi krog se končuje ta teden, potekale plodne razprave o številnih življenjsko pomembnih vprašanjih detanta in sodelovanja v Evropi pa tudi o konfliktnih problemih. Po mnenju Jankovicha se večina držav usmerja h konstruktivnim možnostim evropskega procesa, ki postajajo opazne s pojavom vrste pozitivnih prispevkov in predlogov za prihodnost.
O odgovoru na vprašanje, v kolikšni meri so zunanji dejavniki vplivali na potek in vsebino razprave na Dunaju, je voditelj avstrijske diplomacije izrazil mnenje, da je vrhunsko srečanje v Reykjaviku opazno vplivalo na KEVS, najprej v obliki predčasne evforije, zatem pa z neupravičenimi razočaranji. Po Jankovichovem mnenju je potrebno vnesti več realizma v evropski proces glede na to, da obstoječe odnose med Vzhodom in Zahodom ocenjujejo nominalne vrednosti evropskega političnega ozračja.
Na vprašanje o nedavnem odgovoru severnoatlantskega pakta na budim-peštanski poziv držav varšavskega sporazuma je dr. Jankovich dejal, da sta Vzhod in Zahod kot še nikoli prej Zdaj pripravljena začeti pogovore o zmanjšanju klasičnega orožja, kar je že samo po sebi treba pozdraviti. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da ti pogovori ne morejo potekati, če govorimo o KEVS izključno med vojaškima zvezama, marveč v krogu vseh zainteresiranih vključno z nevtralnima in neuvrščenimi državami, ki so še posebej prizadete z nenormalnim povečanjem in izjemno navzočnostjo te vrste orožja v Evropi, (dd)
Komunistični gverilci so le nekajkrat napadli vojaške enote in oporišča
Zadovoljstvo na Filipinih po prvem tednu premirja Vlada se pripravlja na referendum za novo ustavo
MANILA — Danes opoldan bodo na Filipinskih otokih proslavljali prvi teden premirja med vladnimi silami predsednice Cory Aguinove in komunističnimi oboroženimi enotami Nove ljudske armade NPA.
Po osemnajstih letih nepretrganih oboroženih spopadov med državno vojsko in gverilo, so 27. novembra podpisali premirje, ki naj bi ostalo v veljavi vsaj 60 dni. To premirje naj bi omogočilo državi, da se v čimbolj umirjenem vzdušju pripravi na skorajšnji referendum o novi ustavi, ki bo 2. februarja 1987.
Posebna državna komisija je do danes zabeležila deset primerov v katerih so gverilci razbili premirje, zaenkrat pa ostajajo člani komisije mnenja, da ne gre za tako obsežne kršitve, zaradi katerih bi morala tudi vlada preklicati svoje obveze. Do najhujšega spopada med gverilci in vladnimi oboroženimi silami je prišlo predvčerajšnjim, ko je v Maladagu, v srednjih Filipinih, stotina gverilcev napadla
vojaško oporišče. Vnela se je bitka, ki je trajala šest ur, ni pa baje terjala človeških žrtev.
Za filipinsko vlado je torej premirje še vedno v veljavi, sicer pa je sam tekst premirja tako zasnovan, da je res težko razbrati, kdaj in kako ga kdo krši. V eni izmed točk premirja je npr. govor o orožju in o tem, ali imajo oboroženi gverilci prost vstop v mestna središča. Pri sestavi dokumenta so se izognili vsem najavljenim nasprotovanjem in opombam tako, da enostavno niso opisali pojma »mesto« in se izognili kamnu spotike, ki ga predstavljajo oboroženi gverilci.
Sicer pa si tako vlada kot Nova ljudska armada prizadevata, da se na Filipinih premirje vse bolj ustali. Vlada se tako pripravlja na referendum, gverilci pa imajo priložnost, da Filipincem, prvič po osemnajstih letih, predočijo tudi »politično« in »neoboroženo« sliko komunistične ilegale.
Na sliki jtelefoto AP): gverilci kljub premirju vadijo z orožjem.
Genadij Vasiljevič Kolbin zamenjal Dinmuhameda Kunajeva
Pomembna zamenjava v vodstvu KP SZ
Genadij Vasiljevič Kolbin
MOSKVA — Pred plenumom centralnega komiteja KP SZ, ki ga pričakujejo prihodnji teden, se je zgodila kadrovska sprememba, ki bo za gotovo potegnila za seboj spremembe tudi v politbiroju partije: na seji CK KP Kazahstana so namesto dosedanjega dolgoletnega prvega sekretarja Dinmuhameda Kunajeva izvolili Genadija Kolbina, doslej prvega sekretarja partije v uljanovski oblasti (na srednji Volgi). Kunajev je namreč najstarejši član politbiroja CK KP SZ tako po letih kot po stažu (od 1966 naprej je bil kandidat, po 1971 pa član).
Kratko uradno sporočilo, ki ga danes prenaša TASS, pravi le to, da so Kunajeva osvobodili od dolžnosti zato, ker gre v pokoj. To sicer ni nič čudnega spričo njegovih 75 let. Prav tako ne preseneča kadrovska sprememba v vrhu kazahstanske partije spričo dejstva, da se je vse zadnje mesece vlačila ta republika med »grešnimi kozli«: za vse slabosti so nekako pol avtomatično krive srednjeazijske tri republike (Uzbekistan, Kirgizija in Tadžikistan), poleg njih pa velikanski Kazahstan, ki se začenja v Evropi na Volgi, glavno mesto Alma-Ata pa ima že bliže kitajski meji, več tisoč kilometrov daleč od zahodnih meja na Kaspiju in Volgi.
Med tujimi opazovalci v Moskvi že dolgo krožijo ugibanja o tem, kdaj bo Gorbačov zamenjal stare člane politbiro-
ja (mednje spada zlasti še ukrajinski partijski šef Vladimir Sčerbicki). Enako pozornost zbujajo seveda vprašanja, kdo neki bo napredoval. Med sedanjimi kandidati za člana politbiroja sta na seznamu »čakajočih« teh tujih »sovjetolo-gov« zlasti moskovski prvi sekretar partije Boris Jeljčin in prvi sekretar beloruske KP Nikolaj Sljunkov. Jeljčin je daleč najbolj bojeviti pobornik sprememb v načinu življenja in gospodarjenja v sovjetski družbi, Belorusija pa velja za nekakšen vzor dobrega dela (zlasti slovi model gospodarnosti na beloruskih železnicah). Oba ugledna politika imata razmeroma močno publiciteto.
Sprememba na partijskem vrhu v pretežno neslovanski in muslimanski sovjetski republiki Kazahstanu preseneča opazovalce v tem, da je po nekaterih »evidencah« zdaj prvič zasedel položaj prvega sekretarja prišlek ruskega porekla. Genadij Vasiljevič Kolbin je rojen leta 1927 in je bil po letu 1975 drugi sekretar CK KP Gruzije (nenapisano pravilo veleva, da so na teh položajih predstavniki nevečinskega naroda, praviloma kar Rusi), poprej pa je bil drugi sekretar artije v sverdlovski oblasti (od koder prihaja tudi Jeljčin). adnja leta je vodil oblastno partijsko organizacijo v Ulja-novsku.
ANTON RUPNIK
KONVERTIBILNI V CCT PO FIKSNI OBRESTNI MERI
•	CCT se lahko rezervirajo pri okencih kreditnih zavodov še danes, 17. decembra; plačilo se bo vršilo 19. decembra 1986 po emisijski ceni 100%, brez kakršnekoli provizije.
•	Za prvo leto je doprinos bruto 10,65%, v naslednjih letih pa bodo bruto letne obresti enake doprinosu BOT na 12 mesecev, bruto 6,25% davka, plus premija, ki znaša 0,50 točke.
•	Od 19. do 31. decembra 1987 se lahko konvertirajo, na zahtevo lastnika, v šestletne CCT po fiksni obrestni meri 8,75% bruto letno, po enaki nominalni vrednosti.
CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Rezervacija občinstvu pri kreditnih zavodih
do 17. decembra
Emisijska cena
100%
Rok
Prvi letni kupon
bruto	neto
7 let 10,65%	9,98%
CCT
konvertibilni

Z zasedanja glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Težave nas ne smejo odvrniti od naših načelnih zahtev
GORICA — V ponedeljek zvečer se je v Gorici sestal glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je imel na dnevnem redu razpravo o trenutnem političnem položaju. Uvod v diskusijo je bilo poročilo tajnika Dušana Udoviča, ki je podal izčrpen pregled dogodkov v zadnjih mesecih.
Udovič je začel s poletno preosnovo vlade in s pozitivnim dejstvom, da je ministrski svet vključil v program tudi vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti. S lormalnega vidika je to bila zanimiva novost, čeprav so z vsebinskega vidika negativne plati prevladovale nad pozitivnimi. To je prišlo do izraza med oktobrskim srečanjem enotne delegacije s podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom, ki je zagovarjal postopnost v uresničevanju globalnega zakona in omejitev normativa na področja kulture in šolstva. Enotna delegacija je seveda ocenila, da problema zaščite Slovencev v Italiji ni mogoče postavljati na tak način in se je dogovorila za vrsto akcij. Med temi: obisk pri jugoslovanskemu ministru DizdareviČu (z njim se je srečalo zastopstvo ED), izdelavo enotne politične platforme zahtev, ki naj bi bila skupni imenovalec vseh komponent, razne pobude na drugih področjih.
Od teh so bile nekatere izpeljane, druge pa je treba še uresničiti. Pozitivno je vsekakor bilo srečanje z zunanjim ministrom SFRJ DizdareviČem tudi zaradi nastave, s katero je razčlenil manjšinsko problematiko, medtem ko je bil šef italijanske diplomacije Andreotti veliko bolj omejevalen. Vsekakor je bilo od italijansko-jugoslovanskih pogovorov v Rimu pričakovati zbližanje in pospešitev poti zaščitnega zakona, žal pa je incident v Tržaškem zalivu močno ohladil odnose med državama.
Udovič je obnovil dogodke, ki so sledili streljanju, ostro reakcijo italijanske strani in ob tem poudaril oceno SKGZ, da do incidenta ne bi prišlo, če bi bila odprta vprašanja rešena. Dogodek je nazorno pokazal, kaj se lahko zgodi, če se odprti problemi obravnavajo deklarativno in brez prave pripravljenosti, da se rešijo. Podčrtal je nadalje, da do streljanja ne bi smelo priti, saj na tej meji stvari ni mogoče reševati na tak način.
V nadaljevanju se je tajnik SKGZ dotaknil še odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo ter nedavnega sestanka Biasutti - Šinigoj ob srečanju dežel skupnosti Alpe-Jadran. Odnosi so se kot kaže izboljšali, dogodki prihodnjih mesecev pa bodo pokazali, če gre za dejansko odjugo. Termometer vzdušja bo nedvomno dejstvo, ali bodo odpovedi načrtovanih skupnih pobud preklicane. Pri tem je opozoril še na stalni pritisk krogov,
zlasti v Trstu, pa tudi v Gorici, ki nasprotujejo odpiranju meje in sodelovanju.
Udovič je izredno ostro ocenil stališče zagrebškega Vjesnika do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in ugotovil, da je to stališče, ki je bilo za manjšino izredno škodljivo, odraz nekih globljih negativnih teženj, ki se pojavljajo v Jugoslaviji. Prav zato je naloga SKGZ, da s še večjo pozornostjo informira jugoslovansko javnost o problemih manjšine in se s prepričevanjem bori proti dezinformaciji. V zvezi s problemom dezinformacije je z zaskrbljenostjo opozoril tudi na negativni pristop nekaterih italijanskih vsedržavnih časopisov.
Med negativne postavke tega obdobja je Udovič prištet še krizo Slovenskega stalnega gledališča in raz-
pletanje problema o lokaciji sinhrotro-na. Potem ko je ponovil načelno stališče, da je treba svetlobni generator graditi na zemljišču, ki je bilo prvotno določeno in dodeljeno Centru za znanstveno raziskovanje, je ugotovil, da je tržaški občinski svet odložil razpravo o lokaciji na januar, kar pa seveda ni jamstvo, da bo lokacija spremenjena.
Ob negativni oceni povečanega vpliva LpT v tržaških upravah, je Udovič ugotovil, da je celotni obračun analiziranega obdobja negativen. To pa nas ne sme odvrniti od načelnih zahtev in stališč. Treba se je z nezmanjšano energijo boriti za pravice manjšine, za odprto mejo, sodelovanje in sožitje. V tem okviru pa najbrž velja pregledati dosedanjo strategijo SKGZ in preveriti ali povsem ustreza položaju.
Iz zasedanja glavnega odbora SKGZ v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici
Iz razprave v glavnem odboru SKGZ
Michele Carlig
V razpravo je prvi posegel Slovenec videmske pokrajine Michele Carlig, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi možnih pritiskov. Sedaj so se namreč pričeli odpirati mladi ljudje, pričeli so razmišljati, kako bi uveljavili svojo slovensko identiteto in to na osnovi lastnega gospodarskega razvoja. Sedaj obstaja nevarnost, da bi se pozitivni proces ustavil. Filibert Benedetič je izrazil zaskrbljenost zaradi pisanja »Vjesnika« in to povezal s položajem italijanske manjšine na Hrvaškem. Poudaril je, da mora naša delegacija, ko bo obiskala Beograd, dopovedati, da je Jugoslavija vedno napredovala samo z odprtostjo in da so kakršne koli izolacijske tendence nevarne in škodljive. V tem kontekstu je tudi poudaril pomen kulture.
Mirko Primožič
Mirko Primožič je izhajal iz odnosov med manjšino in večino na Goriškem, ki so bili pred leti dobri. Sedaj pa se kaže in je več pokazateljev o slabšanju nacionalnih odnosov. V tej zvezi je navedel vrsto konkretnih primerov iz zadnjega razdobja in kritiziral župana, ki je postal zastavonoša kampanje, ugotovil pa je, da so bili zaprepadeni, ko je pokrajina odpovedala Trubarjevo razstavo. Obžaloval je čudno in nerazumljivo enotnost, ki se je izoblikovala okrog tega incidenta in dejstvo, da ne uspe objektivno informirati italijansko javno mnenje.
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE — Telefon 211090
najprimernejša božična
darila za otroke
§
Creation
Stummer
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Stojan Spetič
Stojan Spetič je v obsežnem posegu izhajal iz poslabšanja položaja in dejal, da moramo odločneje reagirati, ker pritisk na manjšine narašča. Višek smo dosegli v skupnem nastopu na Travniku, sedaj pa bi morali v manjšini razčistiti ključni problem povezovanja z italijanskimi demokratičnimi silami. Po njegovem mnenju je izbira neizbežna. Spetič je tudi govoril o pisanju Vjesnika, pri čemer je izhajal iz splošnih odnosov do manjšinskega vprašanja in nekaterih znanih sporov KPI s Hrvaško.
Bogo Samsa
Bogo Samsa se je odločno zavzel za vlogo slovenske narodnostne skupnosti kot subjekta v vseh odnosih, saj je tudi v tem primeru bila taka politika uspešna in je prispevala k utrjevanju načel odprte meje, sožitja in sodelovanja. Delna otalitev mednarodnih odnosov je rezultat spoznanja, da je v ljudi na obeh straneh meje globoko prodrla zavest o nujnosti sodelovanja in iz objektivnih pogojev v obeh državah. S tem pa se bistveni položaj ni rešil. Opozoril je tudi na zapleten položaj v Jugoslaviji, kjer prihajajo do izraza različne silnice in se moramo zavzemati za odprto in neuvrščeno, samo-upravljavsko Jugoslavijo, ki vidi v splošnem demokratičnem razvoju izhod iz gospodarske krize.
Samo Pahor
Samo Pahor je bil v svojem posegu dokaj kritičen do vodstva SKGZ. Po njegovem mnenju bi morali spet govoriti o Spomenici o soglasju, ki pa postaja vsak dan bolj oddaljen ideal. Pahor je menil, da bi bili morali takoj po podpisu osimskih sporazumov sprejeti dekret Predsednika republike, s katerim so tedaj ponujali uzakonitev vsaj dela naših pravic, ker bi nato lahko dosegli, da bi te pravice razširili od tržaške tudi na druge pokrajine. Potem ko je spet pozval k doslednemu posluževanju vseh skromnih pravic, ki nam jih priznavajo, je Samo Pahor poudaril, da moramo preučiti vse naše dosedanje ravnanje in obnašanje, da ne bi čez deset ali petnajst let ugotavljali, kako smo spet nazadovali kljub občasnim razjasnitvam.
Darko Bratina
Izhodišče razprave Darka Bratine je bila ugotovitev, da se je z manifestacijo na Travniku končal neki proces. S Travnikom smo odkrili v skupnosti dokaj močno družbeno in politično energijo, ki je nismo povsem izkoristili. V sedanjem položaju moramo vsaj delno spremeniti način svojega razmišljanja, skušati poenostaviti situacijo in napeti vse sile, da večinski narod ne bo dojemal naših zahtev z negativnim predznakom. Imeti pa moramo
jasno pred sabo cilje, ki jih želimo doseči. Prav zato je po mnenju Bratine treba investirati veliko v to, da popravimo podobo, ki jo o nas kot skupnosti dajejo nekateri mediji. Treba je vložiti v kulturo, vendar tako, ki bo imela odmev tudi v širšem prostoru. Pozitivna podoba pa bo dobro vplivala tudi na gospodarsko osnovo.
Suadam Kapič
Suadam Kapič se je v svojem prispevku k razpravi ustavil predvsem pri pomenu organiziranosti, s katero smo dosegli in dosegamo važne rezultate. Prav zato moramo krepiti lastno organiziranost, posvetiti več pozornosti šolstvu, povečati aktivnost SKGZ, delovati na področju obveščanja, da krepimo lastno podobo tako v Italiji kot tudi v Jugoslaviji. Kapič je pozitivno ocenil obisk delegacije SKGZ v Beogradu in priporočil tudi obisk in razgovore s hrvaškim vodstvom. Po njegovem mnenju je obenem potrebna tudi akcija do krajevnih političnih strank.
Ace Mermolja
Ace Mermolja je opozoril pred nevarnostjo depresije in malodušja. Zato se moramo krepiti kot skupnost, kljub negativnim dogodkom okoli nas, da bomo kos položaju in da poiščemo novo orožje, da bomo kos razmeram, v katerih živimo.Opozoril je na premajhno obveščenost o dogajanju v matici, obenem pa poudaril nujnost, da še bolj tvorno in aktivno sodelujemo pri razvijanju velikih potreb, kot je skupni kulturni prostor. Ob tem pa je treba tudi razčiščevati odnos do sosedov in najti poti, po katerih se da doseči nekaj pozitivnih rezultatov. Zaključil je s trditvijo, da kot skupnost potrebujemo bodrilne besede, akcije in dejanja, ki bodo krepili zaupanje ljudi v vodstvo.
Darij Cupin
V svojem posegu je Cupin opozoril na nujnost globoke analize o vzrokih, ki so doslej preprečili odobritev globalnega zaščitnega zakona. Nato je opozoril, da je incident v Tržaškem zalivu dokazal, da smo si delali iluzije o odnosih med Jugoslavijo in Italijo. V tem okviru moramo biti veliki realisti, vendar pa vztrajati na poti zahtevanja pravic, sožitja, odprte meje in sodelovanja. Treba je obnoviti odnose z vsemi strankami, sprejeti, kar pozitivnega lahko dobimo, se tako krepiti in okrepljeni vztrajati v našem boju.
Edvin Švab
Edvin Švab je svoje razmišljanje usmeril predvsem na problem povezovanja. Delo in naloge usklajujemo na sejah, v vmesnem obdobju pa ima glav-no nalogo povezovanja predvsem tisk. V tem okviru je Švab dokaj kritično ocenil delo PD, ki ni objavil nekaterih njegovih kritičnih misli in posegov na
__• : 1. „ 1: : A O T 7 <-1 in n i on i Vi Trn_
diteljev. V imenu prijateljstva ne smemo biti preveč prizanesljivi, saj je naš prispevek lahko najbolj koristen, če pridemo s kritiko na dan, ko je utemeljena in podkrepljena z dokazi. Švab je tudi opozoril na vrsto priložnosti, kot je lahko novoletna manifestacija za mir in kot so Prešernove proslave, za mobilizacijo celotne strukture in za bodritev naše skupnosti.
Pavel Stranj
Pavel Stranj je v svoji razpravi uprl pogled v prihodnost in poudaril, da včasih preveč gledamo na naš položaj z očmi, zazrtimi v sedanjost, medtem ko bi morali gledati na stanje tudi z vidika leta 2000. To analizo bi morali narediti na osnovi neke politične logike, da bi se znali primerno kretati. Pri tem je Stranj opozoril na pomen načrtovanja in ugotovil, da ima le gospodarstvo izdelan projekt, medtem ko bi podobne načrte morali imetu tudi za ostala področja delovanja.
w
Franc Škerlj
Škerlj je v svojem izvajanju izhajal iz dogodkov v Tržaškem zalivu in očital Primorskemu dnevniku preveč alarmistično poročanje. Dodal je tudi, da le ob močni matici bo manjšina zmagala v bitki za svoje pravice.
Boris Race
V	povzemanju razprave je predsednik ŠKGZ Boris Race naglasil, da so bili zadnji dogodki za nas kot skupnost hud udarec, na katerega pa je treba gledati realistično in poiskati prava sredstva za učinkovito delo. Dodal je, da je SKGZ pospešila načrtovane obiske v Beogradu in v Novem Sadu v zvezi z omenjenimi dogodki. V stikih s socialističnimi konferencami bo SKGZ orisala svoja stališča in poglede tukajšnjih ljudi na te probleme ter poudarila potrebo, da se te poglede primerno upošteva.
Med stališči je navedel predvsem vprašanje obnašanja na meji, ki mora ustrezati miselnosti določene sosednje države. Vsekakor ni mogoče, da velja enoten pravilnik na vseh mejah. V zvezi s pisanjem Vjesnika je dodal, da bo SKGZ skušala razčistiti vprašanje odnosa do manjšin še zlasti, če ima članek v Vjesniku širše ozadje.
Race je naglasil, da je doslej SKGZ v vseh stikih ponovila svoje načelno stališče do manjšinske problematike in da se ji zdi pot prepričevanja najprimernejša.
V	nadaljevanju je v odgovoru Samu Pahorju spomnil, kako je vsa skupnost soglasno zavrnila omenjeni dekret Predsednika republike in dodal, da je bilo tisto stališče pravilno.
V	zaključku je poudaril, da je treba zaupati v lastne moči in v lastno delo, potrebne pa so seveda tudi projekcije v prihodnost in ugotavljanje trendov. Poudaril je potrebo po večjem naporu za obveščanje Italijanov in dodal, da nas dejstvo, da leto, ki se izteka, ni bilo preveč pozitivno, ne sme odvrniti od prizadevanj v boju za naše pravice.
V tedanjem obdobju so na mednarodnem poprišču potekali zgodovinsko pomembni dogodki. Po zmagi Ljudske fronte na volitvah v Španiji v februarju 1936. leta se domače reakcionarne sile in mednarodni fašizem niso mogli sPrijazniti s takšnim dejstvom. V juliju so pod vodstvom 9enerala Francisca Franca in drugih generalov ter voditeljev španske fašistične falange sprožili oborožen upor proti zakoniti republikanski oblasti. Ogroženim španskim de-mokratičnim silam in vladi so kmalu priskočili na pomoč
protifašistični prostovoljci. Osnovali so mednarodne brigade, ki so se v številnih bitkah proti sovražniku proslavile z junaškimi boji. Interbrigadisti so prišli iz 53 držav. Bilo jih je okrog 30.000. Med prostovoljci so prevladovali komunisti. Ti so prišli iz matičnih dežel, iz emigracije v Franciji, v Sovjetski zvezi, v Argentini, v Belgiji in drugje. Samo s Primorskega in iz Istre je šlo v Španijo 107 prostovoljcev, iz Slovenije okrog 550, iz cele Jugoslavije pa okrog 1700. Po danih možnostih je v tistem težkem boju pomagala Sovjetska zveza v orožju in s kadri.
V Francovi fašistični vojski so bili najbolj krvoločni tako imenovani legionarji tujske legije iz Maroka. Njihov klic »Viva la muerte« (živela smrt) je tragično odmeval povsod, kjer so se pojavili. Za seboj so sejali smrt, mučenja in ruševine. Prav zaradi neposredne intervencije fašistične Italije in izdatne pomoči nacistične Nemčije, zlasti v avia-ciji, dalje zaradi oportunističnega vedenja zahodnih demokratičnih držav z izgovorom »neintervencije«, je bila v tisti veliki epopeji prvega oboroženega spopada z nacifa-šizmom leta 1939 poražena republikanska Španija.
Španski protifašistični borci pa so pridobili v oboroženem boju dragocene izkušnje. Iz njih so tudi zrasli vojaški in politični voditelji, ki so pozneje, v drugi svetovni vojni in pri nas med NOB, prispevali pomemben delež v orjaškem boju in k zmagi proti nacifašističnemu agresorju.
O Tomažičevih stikih s somišljeniki navajamo še nekaj pričevanj. Slovenski študent Vojmil Dekleva ga je spoznal jeseni leta 1935 v Zagrebu. Med drugim je o njem napisal: »V Triglav ga je uvedel Pavle Žavcer, ki je bil z mladim Tržačanom povezan po partijski liniji. Pino je hitro pridobil simpatije triglavanov. Bil je zelo razgledan in načitan. V debatah, ki so se razvnemale v društvu, mu je bil malokdo kos. Še danes ga vidim pred seboj. Bil je atletske postave. Nosil je očala, lase je imel postrižene na krtačo. Kot tržaški Slovenec se je Pino živo zanimal za razmere v Jugoslaviji. Rad je potoval, preučeval je kraje, predvsem pa se je poglabljal v to, kako živijo delovni ljudje. Večkrat je menjal stanovanje, da si je razširil krog znancev.
V zvezi z Biasuttijevim osnutkom o decentralizaciji
Tržaški pokrajinski svet zahteva večje pristojnosti in pooblastila
Tržaški pokrajinski svet se odločno zavzema za priznanje večje vloge tej ustanovi, ki naj omogoči njeno dejavnej-šo prisotnost v krajevnem upravno-političnem dogajanju, ki naj ustreza načelu, da je Pokrajina edina vmesna ustanova med Deželo in Občinami, z določnimi pristojnostmi pri usklajevanju delovanja krajevnih uprav na svojem teritoriju in pri načrtovanju posegov. To zahtevo je pokrajinska skupščina ponovno postavila na svoji zadnji seji v ponedeljek, ko je skoraj vso razpravo posvetila perspektivam, ki jih odpira osnutek deželnega zakona predsednika Biasuttija o decentralizaciji in podelitvi pooblastil krajevnim upravam.
S tem v zvezi je pokrajinski svet tudi izglasoval enotno resolucijo, ki uvodoma izreka priznanje Deželi, ker se je lotila pomembnega vprašanja pristojnosti krajevnih uprav, čeprav je po drugi strani glede tega parlament predolgo pasiven. Ker je doslej predsednik deželne vlade Biasutti svoj osnutek predložil samo deželnim združenjem krajevnih ustanov in torej dokument še ni uraden, ga tržaški pokrajinski svet poziva, naj ga čimprej da v obravnavo deželnemu odboru in svetu, da se omogoči o njem poglobljena razprava.
Resolucija nadalje ugotavlja, da je osnutek dvoumen glede vloge Pokrajine, če se bolje ne opredelijo pristojnosti občin in gorskih skupnosti, izraža pa še zlasti hudo zaskrbljenost v zvezi s 7. členom, ki grozi odvzeti Pokrajini skoraj vse pristojnosti v prid Tržaški občini. Ob tem pokrajin-
ski svetovalci izražajo odločno nasprotovanje izvotlitvi pristojnosti te ustanove in se nasprotno zavzemajo za dodelitev upravljanja Sklada za Trst pokrajinski upravi, kar zahteva seveda spremembo državne zakonodaje. V dokumentu tržaški pokrajinski svet tudi poudarja, da pravi načrt decentralizacije terja prenos kompetenc tudi glede gospodarskega in ozemeljskega načrtovanja ter strokovne vzgoje pokrajinskim upravam.
V sklepnem delu resolucija poziva deželno upravo, naj dodeljuje krajevnim upravam rajši prave pristojnosti in vloge kot pa samo pooblastila. V zvezi s finančnimi dotacijami, ki jih bo Dežela podelila skupaj z novimi pristojnostmi, je pokrajinski svet sprejel (ob vzdržanju KD, PSDI in PRI) popravek Liste za Trst, ki predlaga, naj bi bili prispevki ne le v sorazmerju s številom prebivalstva in s površino ozemlja, ampak tudi z davki, ki jih tržaško področje prispeva v državne in posredno v deželne blagajne.
Predsednik Locchi, ki je dokument predstavil in obrazložil, je po daljši razpravi, v katero so posegli zastopniki vseh svetovalskih skupin, sprejel obvezo, da bo pokrajinski odbor skrbno sledil razvoju postopka za decentralizacijo na deželni ravni in navezal potrebne stike za dodelitev Sklada za Trst pokrajinski upravi. Ob pomembnejših premikih se bo nato pokrajinski svet ponovno sestal, da nadaljuje obravnavo vprašanj, ki so povezana z okrepitvijo njegove pristojnosti in vloge.
Tržaški kvestor Mattera na srečanju s kronisti
Tržaški kvestor dr. Vito Mattera (na sliki drugi z leve) se je včeraj skupaj s sodelavci, šefom kabineta D'Acerbijem, načelnikom tujskega urada Petrosi-nom in letečega oddelka Padulanom, sešel na tradicionalnem srečanju ob koncu leta s tržaškimi kronisti. V odgovorih na njihova vprašanja je kvestor opravil kratek obračun delovanja sil javnega reda na našem področju. Ob tej prijetni priložnosti mu je predsednik združenja kronistov Giorgio Cesare podelil, kot priznanje njegovim prizadevanjem, »malega svetega Justa«
Predstavitev na včerajšnji tiskovni konferenci
Na Deželi stekla služba za usmerjanje mladine
Prof. Aleksander Rojc o ciklusu koncertov z naslovom »Mladi mladim«
Furlanija - Julijska krajina je prva italijanska dežela, ki je uvedla službo za usmerjanje mladih. Delovno ekipo sestavlja 30 diplomiranih psihologov, ki seznanjajo dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol z možnostmi nadaljnjega študija po končani obvezni šoli oziroma s perspektivami dela in zaposlitve. V skupini je tudi slovenska psihologinja, ki skrbi za usmerjevanje slovenskih dijakov na naših nižjih srednjih šolah na Tržaškem in na Goriškem.
Delovanje službe za usmerjanje mladih je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal deželni odbornik za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturne dejavnosti Dario Barnaba. Omenil je, da se je naša dežela že pred šestimi leti lotila tega vprašanja, takrat v sodelovanju s šolskimi oblastmi. Službo je sprva koordiniral Deželni zavod za poklicno izobraževanje IRFOP, od novembra lani pa skrbi zanjo Deželno ravnateljstvo za šolstvo. V prvih letih je bilo delovanje službe omejeno le na šole nekaterih šolskih okrajev, od šolskega leta 1985/86 pa "pokriva" služba celotno deželno območje s skupno približno 53 tisoč dijaki, od katerih je 18 tisoč dijakov tretjih in 15 tisoč dijakov drugih razredov. Med temi je tudi približno 550 dijakov slovenskih šol, za katere skrbi slovenska psihologinja. Njeno delo je bilo na tiskovni konferenci še posebej pohvaljeno.
Delovanje službe za usmerjanje mladih po končani obvezni šoli urejujeta deželna zakona št. 10 iz leta 1980 (znan po imenu "zakon o pravici do študija j in zakon št. 76 iz leta 1982 (zakon o poklicnem izobraževanju). Barnaba je opozoril, da v Italiji ni organskega zakona o usmerjanju: ministrstvu za šolstvo in njegovim perifernim strukturam je poverjena skrb za šolsko usmerjanje, Deželam pa za poklicno usmerjanje. Deželna služba za usmerjanje v bistvu usklaja obe smeri.
Deželni odbornik je nato naštel cilje, ki si jih je zadala služba. Najprej želi nuditi dijakom informacije o možnostih nadaljnjega šolanja in zaposlitve, da bi bili le-ti pripravljeni na kolikor toliko samostojno izbiro; skuša omogočiti čim boljši prehod mladih iz šolskega v delovno okolje; želi seznaniti učno osebje z vprašanji usmerjanja in družine z možnimi izbirami. Poleg teh velja omeniti še sodelovanje z ustanovami, ki se na deželnem območju ukvarjajo z usmerjanjem, in pripravljanje tečajev za usmerjevalce. Služba seveda sodeluje s šolskimi komponentami in tudi z Deželnim zavodom za izpopolnjevanje šolnikov IRRSAE.
Danes se v Gallusovi dvorani v Trstu začenja ciklus koncertov pod naslovom »Mladi mladim«, katerega organizator je Glasbena matica v Trstu, umetniški vodja tega ciklusa pa je prof. Aleksander Rojc. Njemu smo tudi zastavili vprašanje v zvezi z letošnjim ciklusom.
Za letošnjo sezono predvidevamo štiri koncerte. Menili smo, da je rav, da jih posamezno označimo ot komorne koncerte in da posvetimo veliko pozornost tudi njihovi komorni sestavi. Tudi letošnji koncerti bodo torej komentirani, kar pomeni, da bodo mladi umetniki, ki bodo na njih nastopali, tudi sami razložili pomen avtorja, skladbe in svojo iz-
biro. Letošnja sezona se tako začenja drevi z novostjo, ki ni le nekaj pomembnega za nas Slovence, temveč tudi za Trst sam. O večeru sem že spregovoril, želel bi samo, da bi ga naši, slovenski in italijanski glasbeniki, pravilno ovrednotili in da bi dobro uspel.
To je torej prvi koncert, s katerim začenjate letošnji ciklus koncertov »Mladi mladim«. Bodo tudi tokrat med nastopajočimi glasbene skupine iz matične domovine?
Kot sem že povedal, bodo nocojšnjemu večeru sledili še trije koncerti. Eden od teh bo posvečen skladatelju Schubertu. Z njegovimi
Vilinček z Lune med mladim občinstvom
Med glavnimi nalogami vsakega gledališča je skrb za mlado, najmlajše občinstvo, ki bo lahko skozi svojo rast in razvoj postalo potem tudi zvest obiskovalec gledaliških predstav.
Naše gledališče se te svoje naloge dobro zaveda, zato tudi poskrbi, da je vsako gledališko sezono vključena vsaj ena otroška predstava.
Včeraj je na primer naše mlado občinstvo obiskal Vilinček z Lune, kar je bilo seveda vse nekaj drugega, kot dogodivščine Rdeče kapice, Sneguljčice, ali drugih junakov poznanih pravljic.
Prihod tega drobnega žarka z Lune na Zemljo oziroma na Žabni otok in vse, kar sledi temu prihodu, je bilo za otroke, ki so se udeležili včerajšnje premiere, nekaj tako lepega, skrivnostnega, njihovi domišljiji tako blizu, da je predstava morala in tudi je lepo uspela.
skladbami bodo nastopili glasbeniki iz Celja, ki so prav v teh dneh gostovali tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predviden je tudi nastoji našega kitarista Igorja Starca, ki naj bi nastopil z že uveljavljeno italijansko flavtistko. Program moramo še definirati, vendar menim, da bi moral biti koncert nekje v januarju. V sklopu ciklusa bo nastopil še kvartet violončelov glasbene skupine Lorenz iz Ljubljane.
Koliko je bilo že skupno koncertov namenjenih mladim in koliko let že potekajo?
Potekajo že šesto leto, skupno pa jih je bilo okrog 25. Začetki seveda niso bili lahki, saj nismo vedeli, kako bo naše občinstvo nanje reagiralo in kakšne so njegove želje v tem pogledu. Začeli smo torej bolj potihem, vendar z velikim navdušenjem. Potem pa smo videli, da so nam dogodki dali prav in da je dobro, da po tej poti tudi nadaljujemo. Imeli smo v tem času več pomembnih nastopov. Tako smo v sklopu teh koncertov praznovali 25. obletnico Tria Lorenz, organizirali smo tudi prvi jazz koncert na Tržaškem konservatoriju. Udeleženi smo bili s svojim delovanjem tudi v letu, posvečenem glasbi v Evropi. Tu smo imeli ciklus monografskih koncertov Johanna Sebastiana Bacha. Na naših koncertih so nastopali tako priznani glasbeni ansambli iz matične domovine kot tudi glasbeniki iz Italije. Začeli smo s koncerti v Gallusovi dvorani, potem pa se je tej naši pobudi, po zaslugi ravnatelja tržaške slovenske radijske postaje dr. Fili-berta Benedetiča, pridružilo tudi vodstvo tržaške RAI s tem, da nam je dalo na razpolago svoj avditorij. Tu upam, da bomo lahko tudi letos odigrali ostale tri koncerte iz tokratnega ciklusa. Vabim vse ljubitelje glasbe, predvsem mlade, da se teh koncertov udeležijo.	N. L.
Prof. Lokar o kongresu Združenja za slovanska vprašanja
Slovenska problematika zanima tudi številčno močnejše narode
Gost rednega ponedeljkovega srečanja v Društvu slovenskih izobražencev je bil tokrat prof. Aleš Lokar, ki je prisotne seznanil s potekom in zaključki 18. zasedanja Ameriškega združenja za slovanska vprašanja. Kongres se je novembra meseca odvijal v New Orleansu, udeležilo pa se ga je okrog tisoč profesorjev iz najpomembnejših ameriških pa tudi evropskih univerz. Člani, razdeljeni v okrog sto delovnih skupin, so v prejšnjih letih večinoma razpravljali o jezikovni, gospodarski, politični in kulturni problematiki Rusije, manj »prostora« pa je bilo dodeljenega slovenskim vprašanjem. Letos pa je kongres v New Orleansu posvetil pozornost tudi tej tematiki; z njo so se ukvarjale kar tri delovne skupine. Prva skupina je razpravljala o jezikovnem ohranjevanju v lingvistično heterogenih državah, druga o manjšinskih jezikih kot sredstvu nacionalne identitete. Slednjo je vodil prof. Robert Minnich, ki se je posvetil predvsem raziskavi o jezikovnih različnostih in podobnostih v Ukvah in Bistrici v Ziljski dolini. Tretja delovna sku-pina se je posvetila vprašanju vloge slovenščine v Jugoslaviji. Svoj referat je predstavil prof. Dimitrij Rupel z univerze v Ljubljani. Zanimivo je bilo tudi poročilo o kontaktu in kontrastu slovenščine in srbohrvaščine ter referat Jožeta Velikonje o slovenskem izseljeništvu.
Po mnjenu prof. Lokarja je bil letošnji kongres izredno uspešen pa tudi na zelo visoki strokovni ravni. Zasedanja se je letos udeležil le kot diskutant, kaže pa, da bo naslednje leto vodil delovno skupino o problematiki kulturnega in gospodarskega prostora Alpe—Jadran. Za zanimanje ameriških in evropskih univezitetnih profesorjev za slovenska vprašanja pa se je treba zahvaliti tudi ameriški strokovni reviji »Slovene studies«, ki ima številne bralce med raznimi profesorji zahodnih univerz. Svoje predavanje je prof. Lokar zaključil s trditvijo, da »postaja svet vedno manjši.« Tudi prostorsko neznatna problematika postane zato za večinske narode lahko izredno zanimiva.	HJ
Svečano ob 10-letnici delovanja repentabrskega župnika Bedenčiča
Pred nastopom ženskega zbora »Rdeča zvezda«
V	telovadnici v Repnu je v nedeljo popoldne vladalo res slovesno vzdušje in praznično razpoloženje. Približno 400 krajanov se je namreč zbralo na prijateljskem srečanju, ki ga je v počastitev 10-letnice prihoda in plodnega pastoralno-družbenega delovanja župnika Toneta Bedenčiča, priredila repentabrska župnijska skupnost. Celotna prireditev, ki je spričo bogatega programa prerasla v pristno kulturno doživetje, je izžarevala čustva iskrene hvaležnosti človeku, ki je s svojim aktivnim pristopom znal v tolikšni meri razgibati delovanje repentabr-ske skupnosti.
V	slavnostnem nagovoru je Francko Mulič v imenu repentabrske župnijske skupnosti naglasil, kako se po enem desetletju zelo pozna prisotnost župnika in nihče ni pričakoval, da bo tako globoko in učinkovito zaoral v družbeno tkivo. Poleg uspešnega dušnopastirskega dela (v cerkev zahaja vse več vernikov) velja omeniti zavzeto vzgojiteljsko dejavnost na širšem socialnem področju in pa sposobnost, da je posredoval navdušenje in optimizem vsem generacijam. Ustanovil je ženski cerkveni zbor, mladinski zbor, skavtsko organizacijo in pokazal skrb za vse farane, predvsem za otroke, starejše in bolnike. Župnik ima tudi velike zasluge za ureditev cerkve, župnišča in sploh vse okolice na Tabru, ki je postal skupni spomenik in simbol tudi širše krajevne skupnosti. Misli s podobno vsebino je iznesel v italijanščini tudi Giuseppe Mobile.
Slavljencu je čestital tudi repentabrski župan Pavel Colja, ki je predvsem podrčrtal Bedenčičeve zasluge, da je rešil propada kulturni spomenik Tabor in znal ustvariti solidarnost v občini in preko politikov izven nje. Tako je ministrstvo za kulturne dobrine dodelilo dokajšnje finansiranje, pa tudi Kraška gorska skupnost je na priporočilo repentabrske občine prispevala v ta namen sto milijonov lir (prav pred nekaj dnevi so dodelili še nadaljnjih 20 milijonov lir).
Župniku je Karlo Guštin v imenu faranov izrekel zahvalo in mu izročil priložnostno darilo, čestitali pa so mu tudi predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus ter predstavnici KD Kraški dom in zbora Sv. Jerneja. Tržaški škof Bellomi pa je podčrtal župnikove kreposti v posebni poslanici.
Celotna kulturna prireditev, ki jo je napovedovala Loredana Guštin, se je prepletala s petjem in glasbo. Tako so poleg domačega ženskega zbora Repenta-bor, mladinskega in otroškega zbora Zvonček ter mladinskega ansambla Burja, ki jih vodi Bedenčič, nastopili še mladinski in dekliški pevski zbor Vesela pomlad, mešani zbor Sv. Jerneja z Opčin in ansambel Zvezda. Zadovoljstvo občinstva je doseglo višek na koncu, ko so še vsi nazdravili slavljencu in se zadržali v prijateljskem kramljanju.	B. S.
Prihodnjo soboto, 20. t. m., bo v Kulturnem domu na Proseku že tradicionalno srečanje ženskih pevskih zborov Prosek-Kontovel, Tabor z Opčin in Ivan Grbec iz Skednja. Letos pa bo na tej reviji sodeloval tudi novoustanovljeni ženski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi požr-tovalna dirigentka Marta Werk in z njo smo se malo pogovorili o tem nastopu.
»Z veseljem smo sprejeli vabilo, da se tudi Rdeča zvezda udeleži tega srečanja, ker pa vadimo komaj od marca letos, zbor še ni pripravljen na samostojni nastop, zato bomo sodelovale le pri skupnem izvajanju dveh pesmi vseh štirih zborov. To bo pravzaprav naše prvo soočanje s publiko, medtem ko načrtujemo za prihodnji 8. marec krstni samostojni nastop.«
Kako pa poteka vadba?
»Enaindvajset pevk, ki so v veliki večini začetnice, se dvakrat tedensko udeležuje vaj z velikim navdušenjem, resnostjo in predanostjo. Tehnične vaje dobro asimilirajo in v tako kratkem času je zbor pokazal presenetljiv napredek, saj smo na primer v samih petih vajah naštudirali obe pesmi za sobotni nastop. Vzdušje je odlično, odnosi so zelo kolegialni in družabnost je na višku, kar je po mojem zelo pomembno izhodišče za še nadaljnji napredek ženskega zbora Rdeča zvezda, ki si počasi začenja utirati svojo umetniško pot.«	(B. S.)
Do sobote plačati »davek na zdrahe«
Do sobote, 20. t. m., morajo plačati »davek na zdravje« obrtniki, trgovci, svobodni poklici, odvisni delavci in upokojenci, ki so poleg plače, oziroma pokojnine, razpolagali v letu 1985 še z drugimi dohodki. Obširno smo o tem že poročali v nedeljski številki, podrobnejša pojasnila pa nudi patronat INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8/b (tel. 62785). B. S.
Posvet na Tržaški univerzi bi zaslužil širšo razpravo
Stereotipi in (ne)razumevanje lastne ter drugačnih narodnostnih skupnosti
»Postave so prav take in take imajo tudi oči, kakor tisti Judje na starih podobah, ki Kristusa mučijo.« Tako je pred dobrim stoletjem pisal domov neki slovenski vojak iz Bosne, v katero je prišel kot pripadnik avstrijskih zasedbenih čet. V njegovem pisanju se očitno pojavlja stereotipna predstava o Turkih, kakršna se je na Slovenskem oblikovala že za časa turških vpadov v 16. in 17. stoletju in pozneje ob avstrijsko-turških vojnah. V stereotipu se protiturško razpoloženje povezuje s krščanskim čustvovanjem. Kako hudo so takšne predstave večkrat skregane z resničnostjo, nam lahko pove dejstvo, da je slovenski vojak označeval kot Turke (in jim seveda pripisoval »turške« lastnosti) ljudi, ki v resnici niso bili nobeni Turki, marveč bosanski muslimani. Zanj in za njegove slovenske in slovanske tovariše je najbrž
Za obnovitev delovne pogodbe
Danes stavka kovinarjev
Sindikati kovinarjev FIM-FIOM-UILM so za danes oklicali štiriurno pokrajinsko stavko, ki sodi v okvir boja za obnovitev delovne pogodbe.
Pogajanja so namreč tačas zašla v zelo težaven položaj, saj družba Federmeccanica in združenje Intersind vztrajata pri nepopustljivih stališčih, še zlasti kar zadeva skrčenje delovnega urnika, razporeditev delovnih dolžnosti in povišanje plač. Delodajalci so za te tri točke predlagali minimalne rešitve, ki so za kovinarje in njihove sindikalne organizacije povsem nesprejemljive. V okviru današnje stavke bodo predstavniki delavcev med 10. in 12. uro na Trgu Goldoni delili informacije o njenih vzrokih oziroma o problemih svoje kategorije.
nem nastopanju tudi v tistih predelih, v katerih tvorijo absolutno večino prebivalstva. Med Italijani je čut za enotnost veliko manj razvit, in to tudi tedaj, ko se s številnih ozirov dejansko nahajajo v položaju manjšine.
O furlanskih avtostereotipih, točneje o furlanski etnični zavesti, je predaval prof. Raimondo Strassoldo s Tržaške univerze. Navedel je vrsto podatkov iz treh socioloških raziskav, ki so jih izvedli v letih 1973, 1983 in 1985. Raziskave so se osredotočile na videmsko pokrajino. Med drugim so ugotovile, da furlanščino govori ali vsaj razume več kot 90-odstotna večina prebivalcev. Večina anketirancev, pa čeprav nekoliko manjša, je izrazila tudi potrebo, da bi se furlanski jezik krepkeje uveljavil v javnosti, zlasti v šolstvu.
Zaključno predavanje je imel tržaški zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Obravnaval je nekatere stereotipe o Južnih Slovanih, ki so se v zadnjih 200 letih razširili med Italijani. Le-ti so v svojih vzhodnih sosedih nekako do polovice 19. stoletja videvali predvsem »dobre divjake«. Uporabljali so kalupe, ki so se tedaj v zahodni Evropi splošno uveljavljali v razumevanju manj razvitih ljudstev in kultur. Takšno gledanje na Južne Slovane se pojavlja npr. v knjigi »Viaggio in Dalma-zia«, ki jo je padovski naravoslovec in pisatelj Alberto Fortis objavil leta 1774 v Benetkah.
Prof. Pirjevec je nato prikazal, kako se je v teh predstavah lik »dobrega divjaka« postopoma spremenil v lik »hudega divjaka«. Do preobrata je prišlo okrog leta 1848, ki je tudi — ali morda predvsem — Južnim Slovanom prineslo »pomlad narodov«. Točneje, številni Italijani odtlej videvajo v Južnih Slovanih še vedno »dobre divja-ke(<, ki pa naj bi postajali »hudi« po krivdi raznovrstnih hujskačev. Takšno gledanje je v drugi polovici preteklega stoletja razvil urednik časopisa »Voce Dalmatica« Vincenzo Duplan-cich, razširjeno pa je tudi v današnjih dneh. Prof. Pirjevec je kot primer navedel stališča, ki jih dandanes o Slovencih v Italiji zagovarja in širi tržaški odvetnik Giorgio Bevilacgua.
Žal Pirjevčevo in ostala predavanja niso vzbudila razprave, kakršno bi zaslužila, saj so načela vprašanja, ki bi poleg izvedencev morala živo zanimati tudi širše občinstvo. Sploh je bilo občutiti, da je bil dvodnevni posvet v naglici in zato nekoliko površno pripravljen. Na njem se je zbrala predvsem skupina strokovnjakov iz raznih evropskih držav, ki ima za seboj že nekaj študijskih srečanj. Pričakovati je, da bo v bodoče še poglobila svoje sodelovanje pri obravnavanju vprašanj, katerih odpiranje izpričuje dokajšnjo kulturno živahnost, pa tudi nekaj kulturnega in še drugačnega poguma. (mb)
Pokrajinski sindikat CGIL znova o stavki zdravnikov
Pokrajinsko tajništvo CGIL se je z novim tiskovnim sporočilom spet dotaknilo vprašanja stavke družinskih zdravnikov. Sindikat je v tej zvezi posegel že pred dnevi; takratni poseg je izzval protest stavkajočih družinskih zdravnikov, dan zatem pa je v polemiko posegel še deželni sindikat javnih uslužbencev CGIL, ki je skušal omiliti spor.
Pokrajinsko tajništvo priznava, da bo KZE odtegnila plačo stavkajočim zdravnikom za dneve stavke, vendar je tudi res, da stavkajoči zdravniki zahtevajo direktno plačilo od oskrbovancev. »Dnevni odtegljaj za zdravnika s tisoč oskrbovanci znaša približno 110 tisoč lir, zdravniki pa zahtevajo od strank 10 tisoč lir za recept, 20 tisoč lir za pregled v ambulanti in 30 tisoč lir za pregled na domu,« beremo v tiskovnem sporočilu. CGIL nadalje ugotavlja, da je občan, ki se zateče po zdravniško pomoč, plačal davke in druge prispevke in ima zato pravico do zdravstvene oskrbe. Kljub temu mora še enkrat plačati, kar je z davki v bistvu že plačal, razen če seveda ne zahteva od KZE povračila plačanih zneskov (pri tem pa je treba pojasniti birokratsko plat celotne zadeve: v bistvu imajo prizadeti malo možnosti za povračilo).
Sindikat CGIL poudarja, da je s kodeksom o samoureditvi stavk zaščitil do največje možne meje zakonite pravice občanov. Stavka zdravnikov v prvi vrsti ne prizadene vlade, proti kateri je uperjena protestna akcija, pač pa prebivalstvo. CGIL ponavlja, da to ni edini možni način boja in omenja vest iz vsedržavnega tiska, po kateri naj bi družinski zdravniki, včlanjeni v
bil pravi šok, ko so potem odkrili, da ti »Turki« govorijo soroden slovanski jezik in so slovanske narodnosti.
Pismo vojaka iz Bosne je navedel prof. Vasilij Melik na posvetu »Jezik, ethnos, narodnost: nacionalni stereotipi«, ki se je včeraj dopoldne nadaljeval in zaključil v konferenčni dvorani Ekonomske fakultete v Trstu. Znani slovenski zgodovinar je na simpoziju sodeloval s poročilom o nekaterih stereotipnih predstavah, ki so jih imeli Slovenci v 19. stoletju o drugih, zlasti sosednih narodih. Za njegovim so se včeraj zvrstila še tri predavanja, ki so obravnavala bolj ali manj ustaljene predstave o Nemcih in Italijanih na Južnem Tirolskem, o Furlanih in o Južnih Slovanih.
Južnotirolsko problematiko je obravnaval prof. Karl Stuhlpfarrer z Dunajske univerze. Po krajšem zgodovinskem uvodu, v katerem je obrazložil razvoj zlasti pravnega položaja nemške manjšine, je prikazal nekaj stereotipnih predstav o tamkajšnjih Nemcih in Italijanih. Zanimivo je, da je med Nemci zelo občutena potreba po enot-
Ali je tržaška kultura res odprta širokim evropskim kulturnim tokovom?
Krožek za gospodarska in politična vprašanja Vanoni je ob izidu petega in šestega zvezka revije »Ouaderni«, ki jo sam izdaja, priredil v ponedeljek v kongresni dvorani Trgovinske zbornice okroglo mizo z naslovom »Trst: velika kultura, odprta Evropi«. Za mizo so sedeli predsednik krožka Claudio Sambri, glavni urednik revije »Ouaderni« Eu-genio Ambrosi, predstavnik Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v komisiji vodilnih funkcionarjev delovne skupnosti Alpe—Jadran Fulvio Sossi in predstavnik dežele Veneta v isti komisiji Giorgio Dominese. Moderator okrogle mize pa je bil Guido Botteri.
Sambri je uvodoma razložil, kako se je krožek, ki se ukvarja v glavnem z gospodarskimi in političnimi problemi, odločil, da eno številko svoje revije posveti problemom kulture. Po njegovem mnenju ni prelomov med kulturo in politiko. Političnih in gospodarskih posegov ni mogoče načrtovati brez poglobljene analize kulturnega tkiva nekega mesta. Ko pa gospodarska vloga Trsta že propada, mu je mogoče ustvariti novo kulturno—menežersko podobo.
Ambrosi je orisal nastanek te številke revije »Ouaderni«. Zamisel se je porodila ob lanskih večkratnih srečanjih z gradeškim pesnikom Biagiom Marinom, ki je uredniški odbor revije spodbudil k podrobni analizi tržaškega kulturnega življenja. Odločilen izziv pa je bila razprava, ki se je letos poleti razvila na straneh italijanskega dnevnika, in ki je spodbudila številne tržaške kulturne delavce, profesionalce in ne, da izrazijo svoje mnenje o stanju kulturnih ustanov in njihovega poslanstva. Naslov te številke »Fragmenti velike kulture« je nastal iz prepričanja, da v Trstu velika kultura še vedno obstaja, treba pa jo je predramiti iz spanca preteklosti.
Nato je Sossi orisal organizacijsko in operativno strukturo delovne skupnosti Alpe—Jadran, osredotočil pa se je predvsem na kulturne prireditve. V okviru delovne skupnosti Alpe—Jadran ima Trst stvarne možnosti za kulturni razvoj, obstajajo pa tudi pogoji, da Trst postane kulturno
središče skupnosti, seveda le če bo znal pravočasno izkoristiti vse možnosti. Tako bi bilo mogoče prirediti številne kulturne manifestacije na glasbenem, likovnem in folklornem področju, pa tudi glasbene, literarne in televizijske natečaje. Za vse to pa je potrebno smotrno načrtovanje, zlasti pa je treba vložiti veliko truda. Sadovi pa bodo vidni šele čez nekaj let.
Dominese je nato postavil kot model prireditev Europa-genti, ki so jo letos prvič organizirali in z velikim uspehom. Namen organizatorjev je bilo odkriti skupno evropsko preteklost in kulturo in dokazati, da je dekadenca evropske kulture le sad kompleksa manjvrednosti, ki ga Evropejci imajo do severnoameriške civilizacije. Vse prireditve so bile osnovane na izzivalnem konceptu, da ima evropska kultura svetovno prvenstvo. "Duša“ te prireditve pa je geografsko zaledje Alpe—Jadran. Na isti način bi se morala tržaška kultura preroditi iz zavesti, da je njena vloga pomembna. Najprej bi morali prerasti vse dvome o bitnosti te kulture in konkretno delovati na tem področju.
Na koncu bi omenili le še poseg bivšega župana Ric-hettija, ki je izrazil mnenje, da bi za oživitev tržaške kulture najprej morali prerasti krajevne meje in se soočiti z italijansko in mednarodno kulturno stvarnostjo. Ščititi svojo identiteto in svoje specifične vrednote ne pomeni zapreti se v krog svojih izkušenj. Svojo kulturno identiteto lahko ohranimo na bolj učinkovit način, če se soočimo z zunanjim svetom.
O slovenski kulturi ni bilo slišati besede, čeprav sta v reviji tudi prispevka dveh slovenskih sodelavcev in večina piscev beleži slovensko prisotnost v Trstu. Tržaška kultura pa bo lahko odkrila svoje mednarodne razsežnosti, le ko bo imela posluh za vse kulturno bogastvo našega mesta, h kateremu prispevamo tudi Slovenci. Pogledati onkraj meja svojega tesnega prostora je popolnoma pravilno, kdaj pa se bomo soočali med sabo? (bg)
Italijansko zvezo splošne prakse (FIMMG), zahtevali od pacientov plačilo, zdravniki združenja SUMI pa ne.
Ob koncu omenja CGIL tudi vlogo družinskih zdravnikov v vsedržavni zdravstveni službi. V platformi delovne pogodbe so zdravniki zahtevali priznanje svoje profesionalnosti in možnost poklicnega razvoja, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na kakovost zdravniške službe. Pokrajinski sindikat CGIL meni, da so prav te točke bistvenega pomena in je o njih pripravljen razpravljati s FIMMG.
Barkovljani obiskali Janka Pertota
Okrog dvajset Barkovljanov, učencev domače šole, učiteljic, staršev in članov KD Barko vij e je na pobudo šole F. S. Finžgar v soboto obiskalo na njegovem domu v Sežani Janka Pertota, zaslužnega slovenskega učitelja, ki je te dni slavil svoj 90. rojstni dan. Prišli so, ko so bili okrog njega zbrani vsi njegovi najbližji. Prinesli so mu cvetje in brošuro o Barkovljah in ga povabili, da jih obišče. Slavljenec je bil obiska zelo vesel ter je dejal, da z ^velikim veseljem spremlja kulturno dejavnost v Barkovljah. Obljubil je, da bo obiskal šolo in tudi domače društvo.
Ustanovljeno združenje »Amici della Terra«
V preteklih dneh so v Trstu tudi formalno ustanovili ekologistično združenje »Amici della Terra« in na občnem zboru imenovali za pokrajinskega tajnika dr. Enrica Mazzolija, za člane tajništva pa Paola Angiolinija, Marianno Buttignoni, dr. Rolanda de Incontrero, Rito Jurada, inž. Alberta Russignana in Anito Vuch. Za glavna smotra svojega dela si je združenje postavilo zaščito Krasa (pri čemer nasprotuje namestitvi sinhrotrona pri Bazovici in se zavzema za lokacijo v okviru Območja za raziskave) in drugačno ureditev službe pobiranja smeti in delovanja upepeljevalnika, ki naj zagotavlja najmanjše možno onesnaževanje.
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
Gizela Caharija vd. Laghi
Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 14. uri iz nabrežinske cerkve.
Žalostno vest sporočajo: hčeri Vanda in Meri z družinama.
Nabrežina, 17. decembra 1986
TK Galerija predstavila novo monografijo Spacalove grafike
Lojze Spacal je spet zbudil zanimanje italijanske kritike, ki že več let pozor-do sledi njegovemu ustvarjanju in njegovemu umetniškemu pojavu. Pred kratkim je namreč pri založbi Venetemblemi izšla monografija njegovega grafičnega °pusa, ki jo je pripravil Vittorio Sgarbi. »Spacal - opera graffica 1935/86« je daslov knjige, v kateri so repirodukcije vseh njegovih grafičnih listov, do tistih z letošnjim datumom. Najnovejših seveda ni, zato pa visijo na stenah TK Galerije, kjer so sinoči monografijo predstavili.
Jure Mikuž, ravnatelj ljubljanske Moderne galerije, je poudaril posebnost te izdaje, ki ni navadna monografija. Temelji na grafičnem opusu, saj Spacal ni umetnik, za katerega je grafika le obrobna dejavnost. Pri njem se slikarstvo in grafika razvijata simultano in se dopolnjujeta. Ravno zato in zaradi izjemnega odnosa do materiala pa te grafike izžarevajo izredno energijo. Za Mikužem je Profesor Milko Renar spregovoril o pozornosti, ki jo je italijanska kritika posvetila Spacalu. (B. Gruden)
Na sliki ( z leve): Mikuž, Vecchiet, Spacal in Renar na včerajšnji prireditvi.
Tiskovna konferenca predstavnikov deželne sekcije ACI
Vse večja skrb za prometno varnost
Deželna sekcija Italijanskega avtomobilskega kluba ACI je včeraj na gradu Sv. Justa priredila tiskovno konferenco, na kateri je orisala svojo vlogo pri reševanju problemov italijanskega cestnega prometa in predstavila nove dejavnosti za leto 1987. Zastopali so jo predsedniki pokrajinskih sekcij: za Trst Alessandro Mancini, za Videm Asguini, za Gorico Tirel-li in za Pordenon Giorgio Garlato, ki je hkrati predsednik deželne sekcije. Organizacija, ustanovljena pred 80 leti, je znatno pripomogla k reševanju problemov, ki jih je povzročila množična uporaba motornega prevoznega sredstva.
V zadnjih letih si ACI močno prizadeva za smotrno in civilno vzgojo avtomobilistov. Zdaj, ko ima vsak tretji državljan osebno prevozno sredstvo, so najbolj pereči prav problemi obnašanja v prometu. Tega so včasih krivi tudi organi za prometno varnost, ki ne posegajo dovolj strogo. Velik problem je tudi pomanjkanje parkirnih prostorov in nesmotrna ureditev prometa v mestnih središčih, ki so med najbolj kaotičnimi na svetu. Italijanska zakonodaja je tu hudo pomanjkljiva in prav nanjo se je navezal občinski odbornik za urbanistiko in promet Vattovani, ki je orisal prizadevanja tržaške Občine za rešitev najbolj perečih prometnih problemov našega mesta. Faza njihovega preučevanja se bliža koncu in kmalu se bo začela operativna faza, med katero bodo povsem preuredili promet v središču mesta. Že prihodnjo nedeljo bodo z
zaprtjem središča za motorni promet naredili prvi preizkus za takšno preureditev.
Ravnatelj Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove Barison je izrazil potrebo po preureditvi cestnih znakov. Po njegovem mnenju bi z njimi morali zabeležiti vse spomenike naše dežele, biti pa bi morali tudi večjezični. Predsednik deželnega ACI je predstavil nove dejavnosti za leto 1987, ki bodo članom omogočile udobnejša in varnejša potovanja.
Pridržana prognoza za avtomobilista
Zdravniki oddelka za oživljanje v katinarski bolnišnici so si pridržali prognozo za 33-letnega trgovca Fulvia Archangelija, stanujočega v Ul. Cano-va 28, ki se je preteklo noč hudo ponesrečil na Ul. Flavia.
Zgodilo se je v noči od ponedeljka na torek, točneje pol ure čez polnoč, ko se je Archangeli s svojim sivomod-rim fiatom 131 peljal proti Žavljam. Natančno pod železnim nadvozom, v bližini odcepa stranske ceste proti industrijski coni, se je zaletel v guard-rail. Na tem mestu so bile v preteklosti že številne praviloma hude prometne nesreče, ki so se večkrat končale s smrtnim izidom. Silovitost udarca, ki je povsem uničil prednji del vozila, dokazuje, da je voznik vozil daleč prehitro, ne oziraje se na mokro in spolzko cestišče.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Fausto Veglia
Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost na pokopališče v Milje.
Žalostno vest sporočajo žena, hči, zet in vnuk ter drugi sorodniki.
Štramar, 17. decembra 1986
Žalovanju se pridružujejo družine Pirc, Bužinel, Bertok ter družina Abram iz Nabrežine.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Marije Ravbar vd. Brizzi
SVOJCI
Opčine, Melbourne, 17. decembra 1986
Povsem uspeli prireditvi
Prostorska stiska nam je preprečila, da bi v včerajšnji številki poleg člankov objavili še sliki z dveh karseda uspelih prireditev. Vsekakor pa, raje pozno kot nikoli! Zgoraj sobotni koncert pobratenih pevskih zborov na Opčinah, spodaj pa veseli Direndaj v nedeljo v Lonjerju
gledališča
kino
VERDI
Danes, 17. t. m., ob 20. uri ponovitev Bellinijeve opere NORMA.
GRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 20.30 bo na sporedu Topolovo delo UN'ORA D'AMORE. Režija -Francesco Macedonio. Prodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti ali uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča. Ponovitve do 21. t. m.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja 1987, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivako-vom.
izleti
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 21. t. m., avtobusni izlet na Plečnikovo razstavo v Ljubljani. Informacije in vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest: Ivan Brecelj, Antek Terčon in Mario Kralj.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 28. t. m., izlet v Ljubljano na Plečnikovo razstavo in na razstavo slovenskih impresionistov. Izletnikom bodo na razpolago umetnostni vodiči. Cena izleta, ki vključuje malico in kosilo, je 30.000 lir. Informacije pri Lucijanu Jagodicu (tel. 69297) in pri Ediju Godniku (tel. 415753). Odhod avtobusa je ob 7.30 izpred barkovljan-skega portiča. Vabljeni!.
Združenje Union v sodelovanju z Italijansko ustanovo za spoznavanje slovenske kulture in jezika prireja enodnevni izlet v Ljubljano na vodeni ogled Plečnikove razstave v petek, 26. decembra. Cena (samo vožnja) 10.000 lir. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 vsak dan od 17. do 19. ' ure, razen ob sobotah - tel. 61011.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava Draga Tršarja - skulpture, bron in keramika.
Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih. umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 3. januarja razstavljala svoje keramične izdelke ONDINA BRU-NETTI.
V	galeriji Cartesius bodo do 2. januarja na ogled grafike devetih slikarjev.
V	koprski galeriji Loža razstavlja do 19. decembra MILKO BAMBIČ. Urnik: vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
V	Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 je odprta razstava slovenske slikarke iz Milana Ljube Štolfa. Urnik: od 17. do 19. ure.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Do 23. decembra je odprta razstava BOGOMILE DOLJAK. Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
V	tržaški občinski galeriji bo od 18. do 28. t. m. razstavljala svoja dela slikarka VERA BURLINI.
ARISTON - 16.30, 21.30 Round Mid-night, dram., ZDA 1986, 130/ r. Ber-tnard Tavernier; i. Dexter Gordon, Francois Cluzet.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Storia d'a-more, dram., It. 1986, r. Francesco Ma-selli; i. Valeria Golino, Blas Roča Rey.
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 127'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Conne-ry, F. Murray Abraham.
FENICE - 17.45, 22.15 A proposito della notte scorsa, kom., ZDA 1986, 110/ r. Edward Zwick; i. Demi Moore, Rob Lowe.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Italian Fast Food, kom., It. 1986, 90/ r. Lodovi-co Gašperini; i. Sergio Vastano, Susan-na Messaggio.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 F/X - ef-fetto mortale, fant., ZDA 1986, 110/ r. Roy Mandel; i. Barbara Brown, Bert Denney.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 The Hit-cher - La lunga strada della paura,
dram., ZDA 1986, 97/ r. Robert Har-man; i. Rutger Hauer, Jennifer Jason Leigh, □
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Cattails pornogatte in amore, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 I vizi di Marylin,
□ □ .
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120/ prod. Walt Disney. CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Grosso guaio a Chinatovvn, fant., ZDA 1986, 111/ r. John Carpenter; i. Kirn Cattral, Kurt Russell.
LUMIERE FIGE - 16.30, 22.00 Fuori ora-rio, dram., ZDA 1985, 104/ r. Martin Scorsese; i. Griffin Dunne, Rosanna Ar-guette, □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 La sorella di Uršula, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Fremito d'amore,
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
KD Rovte-Kolonkovec v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja danes, jutri in v petek, 19. decembra, v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio 27 tridnevni tečaj s predavanji O KLETARSTVU IN VINOGRADNIŠTVU. Začetek ob 20. uri. Predaval bo agronom dr. Gregorič. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov NOV vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo v torek, 30. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Vabila so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B.
Slovenska zamejska skavtska organizacija prireja v soboto, 20. t. m., ob 15. uri v Marijanišču na Opčinah BOŽIČNO SREČANJE ZA NAJMLAJŠE ČLANE. Vabljeni vsi volčiči in veverice!.
SLOVENSKO STALNO „„ GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
VVolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer
RIBA ZA ŠTIRI
Režija JOŽE BABIČ
Premiera
—	v petek; 19. decembra, ob 20.30
ABONMA RED A - premierski
Ponovitve
—	v soboto, 20. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri
—	v nedeljo, 21. decembra, ob 16.00 ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
—	v soboto, 27. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri
—	v nedeljo, 28. decembra, ob 16.00 ABONMA RED G - druga nedelja po premieri
CASS/t RUlfALlE It D AUTIGIAM A 01»ICIHA-Tlgli:STIi:_____________
l-IKAMILMICA IN l■OSO^ILMICA OPČIMIl -TrtST
prispevki - prispevki

GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju z deželnim
sedežem RAI v Trstu
Ciklus koncertov
MLADI - MLADIM
Danes, 17. t. m., ob 20.30 v
Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29, v Trstu
DANIELA MARIA BIANCHINI,
sopran
MORENA MALAGUTI, klavir
La Diva d'Empire - glasba E. Satie Vabljeni!
razne prireditve
V	spomin na brata Marjana Pertota darujeta Milojka in Boris 50.000 lir za pevski zbor M. Pertot, 50.000 lir za SKD Barkovlje, 25.000 lir za ŠD Kontovel in
25.000	lir za TPK Sirena.
V	spomin na Marjana Pertota darujejo Nadia, Robi in Julka 20.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V-spomin na Marjana Pertota darujeta Julka in Lojze Vitez 50.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na bivšo sošolko Danilo Škamperle por. Zenič darujeta Danuška in Boži 30.000 lir za cerkev na Repentab-ru.
V	spomin na Marjana Pertota darujeta Annamaria in Lucia Buša 30.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Bineta Ločičnika darujeta Sonja in Dušan Šain 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Bineta Ločičnika daruje Irena Srebotnjak 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Bineta Ločičnika darujeta Majda in Dori Ostan 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
.^It°lnoSKO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom Ben Minoli
VILINČEK Z LUNE
Mladinska igra
Režija Sergej Verč
Danes, 17. decembra ob 10. uri. Jutri, 18. decembra ob 9.30.
čestitke
SKD Slavec želi IGNACIJU OTI ob 30-letnici dirigiranja še veliko uspehov.
šolske vesti
Glasbena matica Trst vabi na nastop, ki bo jutri, 18. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Gallusovi dvorani -Ul. R. Manna 29.
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel
prireja 20. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku SREČANJE ŽENSKIH ZBOROV. Poleg domačega zbora sodelujejo še zbori: Tabor z Opčin, I. Grbec iz Skednja in Rdeča zvezda iz Saleža.
KD F. Venturini vabi na ZAKLJUČNI NASTOP glasbene šole - odseka za harmoniko in otroškega zbora, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18.30 v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNI KONCERT v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanj ih.
SKD Barkovlje priredi SILVESTROVANJE. Za informacije telefonirati na št. 69297.
Slovensko planinsko društvo Trst
prireja jutri, 18. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr.) ob 20. uri DRUŠTVENI VEČER, na katerem bodo člani z diapozitivi prikazali planinsko delovanje v pravkar zaključeni sezoni. Vabljeni!
Grbčevi dnevi ob 20-letnici smrti IVANA GRBCA: osnovna šola I. Grbec priredi v petek, 19. decembra, ob 14. uri polaganje venca in šolsko prireditev SPOMINI NA IVANA GRBCA. Vabljeni!.
Godbeno društvo Nabrežina vabi na TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT v nedeljo, 21. decembra, v občinski telovadnici v Nabrežini s pričetkom ob
16.30.	Sodeluje moški pevski zbor Tabor z Opčin.	.
Godba na pihala Vesna - Križ vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu.
KD Rdeča zvezda organizira v soboto, 20. decembra ZIMSKI PLES z ansamblom Lojzeta Furlana, ki bo v športno-kulturuem centru v Zgoniku ob 20. uri. Vabljeni!
KD Primorsko - Mačkolje vabi na KONCERT TRAŽAŠKEGA OKTETA, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30 v srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - priredi v petek, 19. decembra,, ob 20. uri predavanje PAVLA'STRANJA O CAN-‘ KARJU V TRSTU. Vabljeni vsi, posebno dijaki.
KD Rovte-Kolonkovec prireja v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio 27 v soboto, 20. t. m., ob 20. uri nastop ČARODEJA RENORA s točkami v rokohitrstvu (na mednarodni ravni). Vabljeni!
Lovski zbor Doberdob in pevski zbor V. Mirk s Proseka-Kontovela prirejata v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku KONCERT PEVSKIH ZBOROV V DOBRODELNE NAMENE. Čisti dobiček je namenjen Kulturnemu domu - spomeniku padlim v NOB iz Briščikov.
SPDT vabi na DRUŠTVENI VEČER, ki bo jutri, 18. t. ni., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11). Predvajanju diapozitivov o društveni dejavnosti v iztekajočem se letu bo sledila družabnost. Vabljeni!
Ravnateljstvo DTTZ "Ž. Zois" sporoča, da bodo RODITELJSKI SESTANKI v prostorih zavoda (Vrdelska cesta 13/11) danes, 17. in jutri, 18. t. m., po naslednjem razporedu: danes, 17., ob 16.30: I. r. geom., ob 17. uri: I. a, I. b, I. c in III. r. geom., ob 18.30: II. a, II. b, II. c, II. r. geom., IV. r. geom. in V. r. geom.; jutri,18., ob 17. uri: III. a, III. b in III. c, ob 18. uri: IV. a, IV. b, V. a in V. b..
včeraj - danes
Danes, SREDA, 17. decembra
LAZAR
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 16.56 in zatone ob 9.03.
Jutri, ČETRTEK, 18. decembra
TEO
PLIMOVANJE DANES: Ob 3.13 najnižje -2 cm, ob 8.55 najvišje 46 cm, ob 16.11 najnižje -62 cm, ob 23.08 najvišje 25 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 7,7 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandro Saina, Car-lo Mascia, Rosa Di Prisco.
UMRLI SO: 72-letna Zorka Mljac por. Domenella, 81-letna Maria Ravbar vd. Brizzi, 77-letna Stefania Corda, 87-letna Mercede Talkner, 91-letna Maria Zocchi, 28-letni Ermanno Stossi, 83-letni Gaspare Contardo, 70-letni Nello Savadori, 65-let-ni Nicolo Perusich, 76-letna Olga Pockai, 86-letni Marcello Bracco, 59-letni Ermanno Virneri, 88-letna Giovanna Saraval, 45-letni Sergio Kobal, 61-letni Guglielmo Cosani, 77-letna Erminia Gherdol, 77-let-ni Giovanni Steli, 63-letni Faustino Veg-lia, 64-letna Marcella Flego.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Namesto cvetja na grob Danile Zenič darujejo družine Buscemi (Col) 10.000 lir, Succi (Repen 171) 10.000 lir, Guštin (Col 65) 10.000 lir, Purič (Repen 160) 10.000 lir, Škabar (Repen 135) 10.000 lir, Škabar (Repen 104) 10.000 lir, Bertolino (Repen 29) 10.000 lir, Škabar (Repen 4) 20.000 lir, Škabar (Repen 45) 15.000 lir, Destri-Gustin (Col 42) 10.000 lir, Ravbar (Col 23)
10.000	lir, Škabar (Repen 30) 15.000 lir, Hmeljak (Repen 77) 10.000 lir, Škabar (Repen 106) 10.000 lir, Guštin (Repen 71)
10.000	lir, Ravbar (Repen 95) 10.000 lir, Bizjak (Col 10) 15.000 lir za cerkev na Repentabru, Ravbar (Repen 2) 10.000 lir za mladinski pevski zbor Zvonček in Križman (Repen 90) 10.000 lir za ženski pevski zbor Repentabor.
V	spomin na Vittoria Denardu daruje družina Milič (Col 15) 50.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grobova Valerije iz Vogelj in Amalije iz Vrhovelj daruje družina Gustin-Destri (Col 42) 20.000 lir v isti namen..
Namesto cvetja na grob Bineta Ločičnika darujeta Stanka in Stano Pelikan
100.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Jušto Bogateč darujejo Nino in Rosa 20.000 lir, Mimi, Silvana in Liana 30.000 lir ter Marija Ferrari 10.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na Borisa Žafrana daruje Albert Derganc 10.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Borisa Žafrana darujeta Dani in Vilma 20.000 lir za SKD Slavec.
Ob tragični smrti tov. Erma Legiše iz Štivana izraža sekcija KPI iz Devina najgloblje sožalje svojcem in prispeva
50.000	lir v sklad dela.
Namesto cvetja na grob Jušte Bizin vd. Bogateč darujejo Danila, Alda in Tončka Košuta 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu in 30.000 lir za kriško sekcijo VZPI-ANPI.
Namesto cvetja na grob prijatelja Ivana darujeta Neva in Marjan 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na predragega moža in očka darujejo žena Darinka, hčerka Eva in sinček Bojan 100.000 lir za SKD Slavec,
100.000	lir za ricmanjsko cerkev, 50.000 lir za pevski zbor Slavec in 50.000 lir za cerkvene pevke iz Ricmanj.
V	spomin na dragega Borisa Žafrana darujeta Sergio in Cvetka Vatovac 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Pepco Bandel in Borisa Žafrana daruje družina Sternad 30.000 lir za ŠD Breg.
Manšuet Fonda daruje 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob prijatelja inž. Bineta Ločičnika darujeta Vinko in Kra-sulja Suhadolc 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na inž. Bineta Ločičnika daruje družina Močnik 30.000 lir za Dijaško matico.
Ob 6. obletnici smrti Meri Kosmine darujeta družini Kosmina in Trampuž
50.000	lir za Sklad M. Čuk.
mali oglasi
PRODAM ford ghia 1.300, letnik '79 avgust, metalizirane barve, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 200583.
DEKLE, izučeno za šiviljo, z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljstva ali umetne obrti. Tel. 211815.
PRODAM v centru Kopra veliko hišo z
■ vrtom, lepa pozicija, potrebno popravil, primerno za hotel ali urade. Tel. 212096 - Trst.
ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje v vili z vrtom na Opčinah ne stalno bivajočim v Trstu. Tel. 228390.
ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje v lepi hiši z vrtom v Repnu, primerno za dve osebi. Tel. 228390.
KUPIM staro enostanovanjsko hišo na Krasu ali v okolici Trsta. Telefonirati na št. 827094 od 14. do 15. ure.
PRODAJAMO panoramično gospodarsko poslopje, potrebno popravila, v Nasircu pri Kozini - 1 km od meje. Tel. 040/228156.
MIZARSKEGA VAJENCA, starega 17/18 let, išče podjetje Koršič. Tel. 54390.
VAJENCA ali VAJENKO s primerno šolo za hišno opremo, darom za risanje in za kontakt s publiko sprejme v službo malo podjetje. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Kontakt s publiko".
PRI SILVIOTU FERLUGI pri Piščancih dalje točimo na osmici domačo kapljico. Vabljeni!
PRODAM sliko Demetrija Ceja, 120 cm x 100 cm, iz leta 1983, za 3.000.000 lir. Tel. 51853.
V	SOVODNJAH damo v najem dobro vpeljano gostilno. Tel. 0481/882038.
V	RICMANJIH ima odprto osmico Jadran.
PRODAM skoraj nov plug za traktor "Bi-aggioli Voltorecchio" za 650.000 lir. Tel. 229349.
PRODAM za 500.000 lir BON v vrednosti
1.000.000 lir za nakup krznenega plašča Annabella. Telefonirati v večernih urah na št. 200812.
menjalnica
16. 12. 1986
Ameriški dolar				1390.—
Nemška marka 			 691,—
Francoski frank			 209.50
Holandski florint 			 610,—
Belgijski frank			 32.50
Funt šterling			 1970,—
Irski šterling			 1868 —
Danska krona			 180.50
Grška drahma 			 9.30
Kanadski dolar 			 990,—
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 822.—
Avstrijski šiling.......... 98.
Norveška krona .............. 181.-'
Švedska krona.............. 197.—-
Portugalski eskudo............. 8.70
Španska peseta................. 9.70
Avstralski dolar .......... 860.
Debeli dinar............... 2.50.
Drobni dinar................. 2.40.—
dH|>D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel. Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
ti in morje
vojko colja
sklad /nitja čuk
jelka cvelbar
Beaufortova lestvica jakosti za boljše spoznavanje morja
Po opisu Douglasove lestvice je skoraj obvezno, da se pobliže seznanimo tudi z Beaufortovo lestvico jakosti vetrov. Admiral britanske mornarice Francis Beaufort je leta 1805 sestavil lestvico za mirjenje hitrosti vetra glede na spremembe, ki jih ta povzroča pri plovbi fregate na jadra. To je še dopolnil z opazovanjem sprememb v naravi in na morju.
Od krimske vojne je Beaufortova lestvica v splošni rabi, zasledimo jo v vsaki meteorološki napovedi za pomorce. Navadne meteorološke napovedi izražajo jakost vetra v kilometrih na uro, v zadnjem času pa tudi v metrih na sekundo, kar je v skladu z novim merskim sistemom, a povzroča precejšnje preglavice običajnim uporabnikom meteoroloških napovedi. Prav zato bomo v predstavitvi te lestvice navajali tudi hitrost vetra v metrih na sekundo, v vozlih in seveda v starih kilometrih na uro.
Beaufortova lestvica se pričenja s stopnjo 0: morje je gladko kot ogledalo, dim se dviguje navpično, jadrnica se ne premika. Hitrost vetra: od 0 do 0,2 metra na sekundo, od 0 do 0,1 vozla ali od 0 do 1 kilometra na uro.
1.	stopnja: ponekod so manjše ali večje površine nakodrane z valovi, ki so visoki le nekaj centimetrov, dim že kaže smer vetra, ne pa lopatica na anemometru, jadrnica se začne premikati, a komaj uboga krmilo. Hitrost: vetra 0,3 - 1,5 metra na sekundo, 1 - 3 vozle ali '1 - 5 kilometrov na uro. Maksimalna višina valov na Jadranu je 5 centimetrov.
2.	stopnja: vsa morska gladina je nakodrana z nizkimi valovi, ki imajo steklen izgled in se ne lomijo, veter se že čuti na obrazu. Jadrnice se že pomikajo s hitrostjo od 1 do 2 vozla. Hitrost vetra: 1,6 - 3,3 metra na sekundo, 4-6 vozlov ali 6-11 kilometrov na uro. Valovi so visoki do 20 centimetrov.
3.	stopnja: zelo majhni valovi, ki pa se že ponekod lomijo in ustvarjajo redko peno, manjše jadrnice se že nagibajo in plujejo s hitrostjo do 4 vozlov. Hitrost vetra: 3,4 - 5,4 metra na sekundo, 7 - 10 vozlov ali 12 - 19 kilometrov na uro. Valovi dosežejo višino do pol metra.
4.	stopnja: valovi postajajo daljši in se penijo na večjem delu morske gladine. To je najugodnejši veter za jadranje, le najmanjšim 'jadrnicam lahko v neizkušenih rokah povzroča prve težave. Hitrost vetra: 5,5 - 7,9 metra na sekundo, 11 - 16 vozlov ali 20 - 28 kilometrov na uro. Valovi so visoki do 80 centimetrov.
5.	stopnja: valovi dobivajo že jasne podolgovate oblike in se penijo na vsej morski gladini, manjše jadrnice krajšajo jadra. Hitrost vetra: 8 - 10,7 metra na sekundo, 17 - 21 vozlov ali 29 - 38 kilometrov na uro. Valovi so lahko visoki do 1,30 metra.
6.	stopnja: pojavljajo se med nizkimi tudi visoki valovi, ki se penijo, veter pa nosi razpršeno peno v obliki dima z manjših površin. Na jadrnicah že drugič skrajšamo glavno jadro in se že pripravljamo na vrnitev v varni pristan, kamor so se manjše jadrnice že zatekle. Hitrost vetra: 10 - 13,8 metra na sekundo, 22 - 27 vozlov ali 39 --49 kilometrov na uro. Valovi dosežejo višino 1,9 metra.
7.	stopnja: visoki valovi se lomijo in veter raznaša dim na večjem delu morske gladine. Manjše jadrnice ne morejo na morje, večje pa že iščejo varna sidrišča. Hitrost vetra:
13,9	- 17,1 metra na sekundo, 28 - 33 vozlov ali 50 - 61 kilometrov na uro. Višina valov 2,60 metra.
8.	stopnja: valovi so zelo težki in visoki, vsa morska gladina je v dimu, za jadrnice se prične boj za obstanek, saj je vrnitev v pristan nemogoča. Hitrost vetra: 17,2 - 20,7 metra na sekundo, 34 - 40 vozlov ali 62 - 74 kilometrov na uro. Valovi dosežejo višino 3,50 metra.
9.	stopnja: valovi postajajo še višji, dim pene pa že zmanjšuje vidljivost. Hitrost vetra: 20,8 - 24,4 metra, 41 - 47 vozlov ali 75 - 88 kilometrov na uro. Valovi so visoki do 4,60 metra.
10.	stopnja: nad zelo visokimi valovi se pojavljajo še višji, morje dobesedno kipi, da je vidljivost otežkočena. Hitrost vetra: 24,5 - 28,4 metra na sekundo, 48 - 55,5 vozla ali 89 - 102 kilometra na uro. Valovi so visoki do 5,9 metra.
11.	stopnja: izredno visoki valovi, da manjše ladje dobesedno izginjajo v globokih dolinah med valovi. Hitrost vetra: 28,5 - 32,6 metra na sekundo, 56 - 63 vozlov ali 103 - 117 kilometrov na uro. Valovi so visoki do 7,30 metra.
12.	stopnja: to je zadnja stopnja po Beaufortovi jakostni lestvici, morje se spremeni v belo kipečo gmoto, zrak je prepojen z morskim dimom. Hitrost vetra 32,7 - 36,9 metra na sekundo, 64-71 vozlov ali 118 - 133 kilometrov na uro. Maksimalna višina valov 8,80 metra.
Po vsem tem moramo seveda pojasniti, da so podatki o višini valov le približni in se nanašajo na Jadran. Navedene so predvsem maksimalne teoretične višine. Vsak dopustniški kapitan, ki se je kdaj podal na morje, ko je burja pihala od 6 do 7 Beauforjev, ni zabeležil tako visokih valov, kot so navedeni v članku. Na višino valov namreč vpliva dolžina vodne proge in trajanje vetra. Angleži temu pravijo fetch. Zgovorni bodo podatki: za 300 kilometrov dolg fetch (vodna pot) ob vetru s hitrostjo 20 vozlov, kar nekako odgovarja 3 -4 Beauforjem. Po treh urah so valovi visoki 50 centimetrov, po 6 urah 1 meter, po 12 urah 1,20 metra, po 1 dnevu 1,70 metra, po dveh dneh 2 metra, po 3 dneh 2,50 metra in po štirih dneh 2,80 metra. Seveda pa je malo verjetno, da bi veter toliko časa neprestano pihal v isto smer z enako jakostjo.	v
Po vsem tem nam je torej lahko jasno, zakaj naša burja ne ustvarja takih valov, kot bi jih pričakovali iz naše razpredelnice. Traja že res lahko nekaj dni, ima pa zelo kratek fetch, da so v našem zalivu višine valov zanemarljive. Povsem drugačen pa je položaj pred Benetkami in ob srednje-talijanski obali Jadrana. Visoke valove pri nas lahko ustvarjajo le vetrovi južnega kvadranta. Ker pa je prehod depresij precej hiter, lahko jugo traja največ dva dni, da so 3-metrski valovi v našem zalivu statistična redkost. Seveda pa se kljub temu ne smemo šaliti, predvsem ne z burjo, ki kljub zanemarljivemu vzvalovanju ohranja vso svojo orkansko moč, da lahko trže jadra in lomi jambore.
Bitka proti avtizmu
Nadaljevali bomo danes s povzetkom članka, ki ga je o avtizmu objavila angleška revija Newsweek.
Približno sto do dvesto tisoč ameriških mladostnikov in odraslih je avtističnih. Prvi simptomi zastrašujoče motnje se vedno pojavijo pred tretjim letom starosti. Značilno je, da je medsebojni odnos med otrokom in okolico ne normalen: danes se lahko materi smeh-Ija, naslednjega dne pa se ji hladno umika.
Avtistični otroci razvijejo pomanjkljiv model govora. Lahko se zgodi, da kot odmev ponovijo zadnjih nekaj besed stavka, ki ga je izrekel nekdo drug (to imenujemo eholalijo) ali celo nikoli ne spregovorijo. Taki otroci tudi čudno reagirajo na občutke. Brian Pingree, na primer, ni jokal, ko se je udaril v glavo, ko pa ga je mati božala, je usločil hrbet, kot če bi ga speklo. Avtistični otroci skoraj vedno razvijejo tudi stereotipne gibe: zibajo se naprej in nazaj, vrtijo se na nožnih prstih, ali krilijo pred seboj z rokami. Končno so testiranja večinoma pokazala, kot pri duševno zaostalih, inteligenčni kvocient (IQ) pod 70. Iz še nepojasnjenih vzrokov je razmerje avtističnih dečkov nasproti avtističnim deklicam tri ali štiri proti ena. Med napačnimi prepričanji, ki so se porajala ob tej motnji, je bila tudi predstava, da se avtizem pojavlja predvsem v dobro vzgojenih, premožnih družinah. Danes pa je dokazano, da najdemo avtizem v vseh socioekonomskih plasteh.
Novo spoznanje, da je avtizem fizična motnja, je postalo osnova za poskuse zdravljenja avtizma s farmacevtskimi preparati. To niso zdravljenja brez pomena, kajti nekaj poskusov z zdravili je že pokazalo obetujoče rezultate. V svoji raziskavi je dr. Magda Campbell iz newyorškega Univerzitetnega zdravstvenega središča dajala avtističnim otrokom standardni preparat za shizofrenijo, imenovan Haldol. Ko ga je dajala v štiritedenskih presledkih, je bilo videti, da zdravilo zmanjšuje stereotipno obnašanje in celo izboljšuje učne zmožnosti. Predolgo uživanje Haldola vsekakor lahko povzroči resno mišično motnjo, ki jo označujejo kot zakasnelo diskinezijo: zaradi tega so strokovnjaki oprezni pri uporabi tega zdravila.
Medtem pa dr. Edward Ritvo iz Kalifornijske univerze v Los Angelesu preizkuša proti avtizmu preparat fenfluramin. Začetni poskusi kažejo, da to zdravilo lahko izboljša otrokov IQ kpt tudi njegovo obnašanje.
Četudi bi se zdravila pokazala za še tako učinkovita, bo še vedno glavna opora zdravljenja in nege avtizma intenzivna posebna vzgoja. Dr. Ritvo pravi: »Ti otroci potrebujejo visoko strukturiran program, ki naj bo koordiniran z dobrim domačim okoljem. To daje otrokom najboljšo priložnost, da dosežejo svoje zmožnosti.« Terapija obnašanja, pri kateri je otrok stalno nagrajen za napredek, je ključ za program. Ko odrastejo, dobijo lahko avtistični otroci poklicno pripravo ter delo, po možnosti tako, ki ne bo zahtevalo veliko dejavnosti med osebami. Za Briana Pingreeja je bilo koristno oboje: posebna vzgoja in fenfluramin. Sedaj, ko je star devet let, obiskuje redni tretji razred, ki so mu dodana »obogatitvena« navodila za računanje in branje. Zadnji dve leti je jemal to zdravilo. Njegova mati Carmen pravi: »Pomagalo mu je uglasiti se s svetom!«
T:'.! H I;
:
:

današnji televizijski in radijski sporedi
Milil
	
	
i R*11
10.35	Nadaljevanka: Puccini (5. in zadnji del)
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Dokumentarec o tkaninah
15.30	Dokumentarec o Antarktiki
16.00	Film: Durante 1’estate (dram., It. 1970; r. E. Olmi; i. R. Parracchi, R. Callegari)
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Durante lestate (2. del)
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Quark
20.50	Nanizanka: Professione pericolo!
21.40	Dnevnik
21.50	Politična tribuna
22.30	Filmske novosti
22.35	Športna sreda in dnevnik
RAI 2	1
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec o naravi
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.05	Rubrika: Italijansko združenje Arniči deijfiori
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - Una coppia modello
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Un mestiere da signori (r. Edouard Molinaro; i. P. Arditi, E. Bouix, A. Girardot, 1. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Nad.: Atelier (4. epizoda)
23.25	Dnevnik
23.35	Film: La tarantela dal ventre nero (krim., It. 1971; r. Paolo Ca-vara; i. G. Giannini, C. Auger)
L ®
13.00	Nadaljevanka: I miserabili (Vic-tor Hugo, 7. del)
13.45	Variete: Speciale Dadaumpa
13.55	Tečaj ruščine
14.25	Inf. odd.: Jaz in številke - Matematika in kompjuterji
14.55	Simfonični koncert pod vodstvom Gian Luigija Gelmettija
15.40	Informativna oddaja: Znanost in tehnika - Italijanski roboti
16.10	Informativna oddaja: Znanost za vse - Od pepela do pralnega praška
16.40	Variete: Dadaumpa, Canzonissi-ma '68
18.05	Glasbena oddaja: Rockline - najboljše pesmi angleške top lestvice
19.00	Dnevnik
19.35	Rubrika: Rekordne ženske
20.05	Izobraževalna oddaja: Meteorološki riziko
20.30	Film: Spartacus (zgod., ZDA 1960; r. Stanley Kubrick; i. Kirk Douglas, Laurence Olivier)
23.25	Aktualna odd.: Tišina... sanjamo 0.20 Dnevnik
RTV Ijubljana_____________
9.00	TV Drama: Ščurki (groteska Toneta Čufarja, r. Aleš Jan, i. Boris Kočevar, Aleksander Valič, Evgen Car, Anica Sivec - prenos predstave SNG Maribor)
16.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroški program: Slovenske ljudske pravljice - Kuhar Repin-celj
17.45	Otroška nad.: Zlata ribica - Pismo (Dedakovič-Vajevec)
18.15	Izobraževalni niz: Razvoj satelitske TV - Veliki spektakel (1. del, prod. TV Zagreb, scenarij in redakcija Božidar Kneževic)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Celjski obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Pomladna simfonija (biog., NDR 1984, r. Peter Shamoni in Hans A. Neuzig, i. Nastassja Kinski, Herbert Gr6nemeyer)
21.50	Dokumentarec: Stena ne sme biti prazna
22.05	Dnevnik
22.20	Dokum.: Pogled na Jemen
UP) TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo obravnavala blagovno menjavo med Jugoslavijo in Italijo v letu 1986 s posebnim ozirom na medsebojni promet in višje oblike sodelovanja. Oddaja je bila posneta med zasedanjem mešanih komisij Jug-Ital in Ital-Jug v Portorožu.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Glasbena oddaja: Hamburger ■ Serenade (r. Pupi Avati)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Knjižne novosti
22.35	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.05	Zgodovina boksa
i jjg| CANALE 5
8.40	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita
da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tutti in famig-lia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Znan. odd.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Webster,
18.30	Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Buon Anno Musiča
23.00	Znanstvena oddaja: Big Bang, vodi Jas Gawronsky
23.45	Rubrika za avtomobiliste: Cadillac, vodi Cesare Cadeo
0-35 Nanizanka: Sceriffo a New York
! ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Swi.tch
10.10	Film: La fortuna di es-sere donna (kom., It. 1956, r. A. Blasetti; i. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianni)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, Mimi, Mas-ters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: 01ympia (kom., It. 1959; r. Mario Russo in Michael Curtiz; i. Sophia Loren, Mauri-ce Chevalier)
17.30	Nan.: Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie,
18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Matt Houston
22.50 Film: M'e caduta una ragazza nel piatto (kom., 1970, r. Roy Bo-ulting; i. Peter Sellers, Goldie Hawn)
0.40 Nanizanka: Vegas
f|> ITAHA1	|
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Lbve me Li-cia
20.30	Nagradna igra: OK! II prezzo e giusto
22.40	Rubrika: Controcor-rente
23.30	Nanizanke: La citta degli angeli, 0.30 Ser-pico, 1.30 Simon and Simon
EPjiglf TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
15.45	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie, Tran-
sformers, Mask, Vol-tron
19.30	Nanizanka: Foxfire
20.30	Film: American čigo-16 (dram., ZDA 1980; r. P. Šchrader; i. R. G ere, L. Hutton)
22.20 Film: Il caso Mattel (dram., It. 1972; r. F. Rosi; i. Gian Maria Vo-lonte, Peter Baldwin)
24.00	Film: Le tre ragazze (kom., ZDA 1979; r. Ted Post; i. Barbara Eden, Tony Roberts)
^_____TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Inf. oddaja: Sanita °9gi
20.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
22.00	Inf. oddaja: Le associa-zioni dello shopping
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
j teleouattrcTI
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Almanah: Raziskovanje in gibalne dejavnosti; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek, Glasbeni mozaik; 13.20 Ce-cilijanka 1986; 13.40 Glasbene skice;
14.10	Čas in prostor: Gospodarska problematika; 14.40 Mladinski pas: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina; 16.30 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: violinist Massimo Belli in pianist Silvio Sirsen; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene ski-
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za...; 10.40 Lokalne postaje; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Zbori; 18.30 S knjižnega trga;
19.00	Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Medigra; 19.50 Likovni odmevi;
20.00	Večer simfonikov RTV Ljubljana; 21.30 Glasbeni nokturno; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, Poročila; 6.00 Glasba;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30,
17.30,' 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.Q0 -
12.00	Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba;
16.15	Edig Galletti; 17.10 Bubbling; 18.33 Iz klasičnega repertoarja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jesensko dopoldne; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.30	Pogjovor z odvetnikom; 21.00 Oddaja za italijanske poslušalce: Laltra Trieste - Ostali Trst; vmes, podnevi in ponoči, glasba.
Zaradi prepirov med Tržačani in Furlani težave s podaljšanjem zakona
Križi in težave goriške proste cone
Kaj se dogaja z našo prosto cono? Bo zakon podaljšan? Za eno, tri ali več let? S takimi vprašanji se ubada človek s ceste v Gorici, s takimi vprašanji se seveda ubadajo politiki, gospodarstveniki, sindikalisti. Ne le vodilnih, tistih, ki nam tako ali drugače krojijo našo usodo, marveč vse prebivalstvo zanima, kako bo s tem zakonom. To pa predvsem zaradi prepirov med Tržačani in Furlani in ker smo se Goričani znašli v navzkrižnem ognju dveh deželnih mogotcev, ki hočejo vedriti in odločati nad našo glavo.
Prosta cona pomeni za nas v Gorici kisik. Še vedno je precej tovarn, v katerih uporabljajo kontingente proste carine in drugih davkov. Ko teh kontingentov ne bi bilo, bi še marsikatera od preostalih tovarn zaprla vrata in delavci bi ostali na cesti. Svojčas smo imeli pri nas več tovarn. Ko so se carine znižale pa so prevozni stroški postali previsoki, da bi krili dobiček zaradi neplačane carine. Tako smo doživeli zaprtje ene tovarne za drugo. V glavnem so jih lastniki odprli nekje drugje v Venetu, v Lombardiji pa še kje drugje.
V Gorici nas to sicer ni veliko skrbelo. V letih ko sta se tod cedila med in mleko zaradi vsakodnevnega prihajanja kupcev iz Jugoslavije, če nisi dobil dela v tovarni, si ga koj dobil v
trgovini. Ko pa se je pipa takratnega jugoslovanskega blagostanja zaprla, tedaj so se pričeli odpusti tudi v trgovinah, marsikateri novopečeni trgovčič je spustil navojnice in jih ni več odprl. Šedaj imamo pri nas precej brezposelnosti. Zato je še vsako delovno mesto v tovarni zelo pomembno. Bodisi da gre za ohranitev starega delovnega mesta kot tudi za kako novo delovno mesto. To velja tudi za slovensko prebivalstvo, saj je tudi med našimi mladimi že precej brezposelnih.
Ko je Gorici in Goriški uspelo priti v paket Altissimo, ki je bil prvotno namenjen samo Trstu (sicer pri nas po skoro enem letu niso še dali nobenega konkretnega predloga, kako izkoristiti obilna sredstva, ki so v tem paketu) se je goriškim politikom in gospodarstvenikom zdelo pošteno dati kaj v zameno Tržačanom. Zaradi tega, ker konec letošnjega leta zapade zakon o prosti coni, je bil dan predlog, da se en kontigent proste cone, bencinski, razširi tudi na Tržaško.
Predlog, ki so ga osvojile vse politične in gospodarske sile, je romal v Rim. Tam pa se je nekaj zataknilo. Tudi in predvsem na pritisk videmskih gospodarskih in političnih krogov. Furlanski industrije! so že od ne-
kdaj grdo gledali na prosto cono v Gorici. Vendar so to še nekam dopuščali, saj tistih nekaj tovarn pri nas jim ni povzročalo preglavic. Bolj jezni so bili na goriške avtoprevoznike, ki imajo nekaj (pri nafti sicer razlika v ceni ni velika med gorivom proste cone in tistim v prosti prodaji v vsej državi), ker se je v našem mestu utrdila precej gosta mreža avtoprevoznikov, ki delajo z uspehom.
Zaradi tega, tako pravijo v Vidmu, Furlane najbolj skrbi, da bi podoben kontingent goriva za kamione lahko imeli tudi tržaški avtoprevozniki. To naj bi spravilo na kolena furlanske avtoprevoznike. Tudi v Furlaniji je namreč precej krize, še zlasti v gradbenem sektorju. Ta pa se v veliki meri poslužuje tovornjakov.
Sicer pa, resnici na ljubo, je treba povedati, da je minister za finance Vi-sentini že imel resne.pomisleke o tem, da bi kontingente goriv raztegnili tudi na Trst. Takrat so trž.aški politični in gospodarski krogi zagnali vik in krik. Pa je iz Rima prišla obljuba, da bo zakon o goriški prosti coni podaljšan, tak kakršen je sedaj v veljavi in da bodo kontingent goriva dobili tudi na Tržaškem. Vendar pa bi bil zakon ostal v glavnem nespremenjen, podaljšan naj bi bil za nadaljnja tri leta.
To je sprožilo upravičene proteste v Gorici. Podjetniki bodo zakon potrebovali za daljše obdobje. Dan je bil predlog, da bi zakon veljal 15 let. Industrij cu niso namreč dovolj tri leta, da opraviči investicijo v tovarno. Vrh vsega je bil v Gorici dan predlog, da bi bilo moč znotraj zakona spreminjati kontingente, upoštevajoč trenutne potrebe gospodarstva.
Pa se je vse nekje zataknilo. Že pred nekaj dnevi je goriška KD preučila to vprašanje in izrazila svojo zaprepašče-nost. V ponedeljek zvečer je predsednik Goriške trgovinske zbornice sklical sestanek zaiteresiranih politikov, upraviteljev, gospodarstvenikov, sindikalistov. Bil je v Rimu. Povedal je, kaj se tam kuha. Podprl ga je tudi senator Battello, ki se je konec tedna v Rimu pozanimal, kako je s stvarjo.
Znaki niso najboljši. Novega zakona najbrž ne bodo v parlamentu utegnili obnoviti do 31.decembra. Zaradi tega naj bi vlada izdala le odlok, ki pa se mora v parlamentu odobriti v roku dveh mesecev. V sedanjem osnutku zakona je sicer predvidena raztegnitev kontingentov bencina v vso Goriško pokrajino in tudi na Tržaško. Vendar pa je tisti, ki je sestavljal besedilo, upošteval besedilo prejšnjih zakonov, tistih, ki so bili v veljavi do leta 1975,
ko je bil zakon podaljšan za deset let in seveda posodobljen. Vprašljivi so tudi prelevmani. V Goriški sklad se namreč vsako leto zliva nekaj milijard lir, ki jih Goričani plačujemo na vsak liter bencina, na goveje meso, na druge kontingente.
Zahteva Goričanov je ta, da parlament pred iztekom leta odobri zakon z veljavnostjo treh let in da se takoj potem prične izdelovati nov zakon, ki bi imel daljšo veljavo. Sicer pa velja povedati še nekaj, s čemer niti goriška niti tržaška javnost ni seznanjena. V Gorici plačamo na vsak liter bencina nekaj sto lir v Goriški sklad. Zaradi tega je sedanja cena bencina proste cone približno enaka tisti, ki jo plačamo na črpalkah čez mejo. V Trstu bi najbrž plačali bencin dvesto do tristo lir ceneje, ker tam ne bi imeli prelevmana.
Vedeti je treba tudi nekaj drugega. V Rimu se sedaj zavzemajo za to, da bi bil Gorici odvzet del ugodnosti iz paketa Altissimo, tisti del, ki bi ga Gorica dobila od starega, iz leta 1949, režima proste cone. Zaradi tega se v Gorici marsikdo sprašuje, mimo in ob prepirih med Tržačani in Videmčani, ali se je sploh izplačalo podpreti zahtevo raztegnitve kontingenta na eno sosednih pokrajin. (mw)
Se ena pobuda Kluba starih študentov
Na Ilovici v Baški grapi odkrili spominsko obeležje Zorku Jelinčiču
»V tem kraju je živel Zorko Jelinčič, rojen 1900 v Logu pod Mangartom, umrl 1965 v Ljubljani, veliki Slovenec - ideolog odpora proti fašističnemu nasilju in eden od organizatorjev planinstva na Primorskem. Klub starih goriških študentov.« Tako piše na spominski plošči, ki so jo v nedeljo odkrili Jelinčiču na čast na pročelju nove šole na Ilovici v Podmelcu v Baški grapi.
Slovesnost, ki so jo pripravili domači učitelji v okviru Krajevne skupnosti Kneže s pomočjo in na pobudo Kluba starih goriških študentov, je bila praznik celotne Baške grape. Velika množica iz cele Primorske je sledila programu, ki ga je povezoval učitelj iz Livka Ivan Rutar, osrednji govor pa je imel zgodovinar in direktor novogoriškega muzeja dr. Branko Marušič, ki je svoje izvajanje tako zaključil: »Naj nas ta spomin na človeka iz naše preteklosti budi in združuje tako kot pred desetletji. Bodimo strpni in pravični v naših sodbah. Končal bom z besedami, ki jih je leta 1967 napisal France Bevk: Bil je idealist, ki pri svojem delu nikoli ni zasledoval osebnih koristi, zato se mi upira, da se mu dela krivica. Če hočemo njegovo delo in prizadevanje poplačati z nekim priznanjem, je ime-
novanje skromne ulice po njem najmanj, kar mu lahko damo. Zaslužil je mnogo več.«
Slavje je odprl pevski zbor Šimen Golja s Kneže, recitacije in kulturni program pa so pripravili domači otroci pod vodstvom Jolande Dolič in drugih učiteljic, ki poučujejo prav v tej šoli, na kateri stoji od nedelje spominska plošča Zorku Jelinčiču.
Ob prisotnosti predstavnikov pri-
morskih planinskih društev in mnogih starejših Jelinčičevih znancev je v imenu Kluba starih goriških študentov, ki skrbijo za to, da spomin na razne svetle osebnosti Primorske iz naše polpreteklosti ne tone v pozabo, ploščo odkril Evgen Božič. Sledila je še družabnost, ki je jasno dokazala, poleg slovesnosti same seveda, da je volja po kulturnem in socialnem udejstvovanju v Baški grapi še kako živa.
Stališče Občine v Novi Gorici
Oživiti sodelovanje čez mejo s poštenimi in odkritimi stališči
Odnosi med Italijo in Jugoslavijo ter med Slovenijo ter Furlanijo-Julijsko krajino se normalizirajo po kratkotrajni krizi, do katere je prišlo po incidentu v Tržaškem zalivu. To še zlasti po daljšem in odkritem pogovoru med Šinigojem in Biasuttijem in po stiku diplomatov, ki so zadolženi za izvajanje osimskih sporazumov. To so ugotovili včeraj popoldne na seji Komisije za stike z zamejstvom pri Občinski skupščini v Novi Gorici, ki jo je vodil predsednik Lojze Lah.
Enostavna odpoved sodelovanja s strani goriške občine ter pokrajine ostaja trenutno skoro izključna siva lisa v teh odnosih. Po obsežnem histo-riatu o enostavni prekinitvi odnosov s strani italijanskih upraviteljev in kasnejših dogodkih, je bilo rečeno, da bi čimprej moralo priti do ponovnih stikov. Vendar, kot je naglasil novogoriški župan Bašin, z jasnimi in odkritimi ter poštenimi stališči. Prijateljstvo ne sme biti le lepotilna fraza, če ne drži tudi v težkih trenutkih. Rečeno je bilo, da je treba biti v sodelovanju s sosedom odkriti. Govor je bil o stikih, ki so se kljub temu odvijali čez mejo, še zlasti na sindikalnem področju.
Andrej Škerlavaj, predsednik komisije za mednarodne odnose pri Skupščini SRS, je ob koncu razprave pou-
Kako dalje o upepeljevalniku?
V prihodnjih dneh naj bi v Gorico prišel deželni odbornik Bomben, da bi tukajšnjim upraviteljem povedal mnenje Dežele o edinem upepeljevalniku za Goriško. Govori se, da misli Dežela potencirati napravo pri Sovodnjah. To pa je vzbudilo upravičene proteste prebivalstva Sovodenj in Občinske uprave. Znan je odpor Sovodenjcev sedanji napravi, ki trenutno služi le goriškim potrebam. Kaj bo šele potem, ko bo upepeljevalnik služil trikrat tolikšnemu prebivalstvu. O stvari bo govor danes v pokrajinskem svetu, kjer so nekateri svetovalci postavili predsedniku vprašanja o tem.
Občina Doberdob dodelila prispevke domačim društvom in organizacijam
Občinski svet ostro obsodil fašistično mazaško akcijo
Občinski svet v Doberdobu je na ponedeljkovi seji odobril dodelitev prispevkov društvom in organizacijam v doberdobski občini za leto 1986. Kot je povedal župan, so letos - sicer s precejšnjo težavo - lahko določili v ta namen 5 milijonov lir, za prihodnje leto pa se že ve, da prispevki v taki obliki ne bodo več mogoči. Občinski
Uspel Gospodarski praznik SDGZ
V Kulturnem domu v Sovodnjah so v soboto praznovali slovenski gospodarstveniki z Goriškega. Kot vsako leto je bil tudi letos prirejen od SDGZ že kar tradicionalni Gospodarski praznik. Prijetno je bilo tudi letos, še zlasti so bili gostje zadovoljni nad večerjo in hitro postrežbo, za kar so poskrbeli člani Kulturnega društva Sovodnje. Predsednik goriškega odbora SDGZ Anton Nanut je pozdravil vse prisotne gospodarstvenike in tudi goste iz Trsta ter iz Slovenije. Tudi letos so vsi udeleženci'srečanja dobili v dar keramični izdelek, s katerim bodo obogatili že kar veliko domačo zbirko le-teh.
svet je potrdil porazdelitev, za katero so se upravitelji okvirno domenili na sestanku s predstavniki društev.
Štiri večja društva, to so kulturna društva Jezero, Hrast in Kras ter godba Kras, bodo prejela po 750 tisoč lir, društvo Kraških krtov 400 tisoč, po 300 tisoč lir prejmejo taborniki, skavti, krvodajalci in ŠD Jamlje, po 200 tisoč pa sekciji VZPI v Doberdobu in Jamljah.
Na isti seji je občinski svet izrekel enoglasno strogo obsodbo mazaške akcije prejšnji teden v Dolu. Župan Lavrenčič je ostro ožigosal akcijo, ki je po njegovem mnenju rezultat obnašanja nekaterih po uboju ribiča v Tržaškem zalivu. Neznane osebe, ki pa pripadajo dobro znanim desničarskim silam, skušajo tudi z zaostrovanjem svojim raidov kvarno vplivati na mirno sožitje v naših krajih. Občina zato ostro obsoja tako početje in je neznance tudi formalno prijavila policijskim organom zaradi mazanja.
Mazaško akcijo sta odločno obsodila v imenu obeh političnih skupin v občinskem svetu svetovalca Jarc in Karlo Ferletič. Prvi je taka vandalska dejanja označil kot nedemokratična in barbarska ter pristavil, da se v letu 1986 podobne stvari ne bi smele več dogajati. Ferletič je k obsodbi dejanja, ki predstavlja hudo žalitev za Slovence, dodal ugotovitev, da se taka dejanja ponavljajo tudi zaradi 40-letnih neizpolnjenih obljub raznih vlad. Odlašanje z zakonsko zaščito omogoča manevrski prostor fašističnim silam.
Občinski svet je nato sprejel predlog podžupana Legiše, da se odboru in načelnikoma svetovalskih skupin po-
veri naloga za izdelavo resolucije, ki naj vsebuje ostro obsodbo fašističnega razgrajanja v doberdobski občini.
Na dnevnem redu sta bila tudi najema dveh posojil. Za prvo v znesku 44 milijonov lir bodo zaprosili Tržaško hranilnico, denar pa uporabili za že predvideno varianto pri gradnji nižje ' srednje šole. Drugo posojilo, v znesku skoraj 82 milijonov lir bo Občina zaprosila pri Zavodu za depozite in posojila. Denar bodo uporabili na nakup novega šolabusa.
Nelahko nalogo je občinski svet imel pri določitvi denarne vsote, ki naj jo občinski uslužbenci prejmejo kot nagrado za povečanje produktivnosti v triletju 1983-85. Razpoložljivih je okrog 20 milijonov. Devetdeset odstotkov te vsote bodo razdelili na osnovi poklicnih nivojev osebja, preostalih 10 odstotkov pa z ozirom na dejansko opravljene delovne nadure v upoštevanem obdobju. Večina svetovalcev je izrazila mnenje, da je taka porazdelitev pravičnejša od predloga samega osebja, ki ni upošteval opravljenih nadur.
m
i

R
l
C
RG
ii
Brj
|| It
Ulil
E.
D
tek
ob
i«
icii

daril temeljna načela jugoslovanske zunanje politike, to so spoštovanje suverenosti, nevmešavanja in aktivne koeksistence. Ta morajo veljati tudi v obmejnem prostoru, kar je brez dvoma v korist obmejnega prebivalstva. Sedanji položaj ob goriški meji ni dober. Zaradi tega je treba narediti vse, da se tako stanje premosti, ter je treba sosedu tudi pošteno in na dostojanstven način povedati, kako naj se vnaprej odvijajo prijateljski odnosi.
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev priredi v nedeljo, 28. decembra, ob 16.uri tradicionalno Silvestrovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poskrbljeno bo za večerjo, prosto zabavo. Na programu bo tudi nastop kabaretne skupine z Opčin Beseda 86. Vpis do 18. decembra med 10. in 12. uro na sedežu društva v Ulici della Croce 3 ter pri poverjenikih. Vstop izključno z vabilom.
Mladinski odsek KD Sovodnje vabi danes, v sredo, 17. decembra, ob 20.30 na predvajanje diapozitivov o zanimivem potovanju sovaščanov po Zambiji. Predvajanje bo v Kulturnem domu.
Knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici priredi danes, v sredo, 17. decembra, ob IŠ.uri v okrogli dvorani Centra Delta predstavitev 2. zvezka zbranega dela Alojza Gradnika in monografije Bohinj Joca Žnidaršiča.
Šola Glasbene matice vabi jutri, 18. trn., ob 20. uri na nastop gojencev v predavalnici v Ul. Croce 3.
kulturni dom
Slovensko planinsko društvo vabi danes, v sredo, ob 18. uri v malo dvorano Kulturnega doma na predavanje o slovenski alpinistični odpravi Karakorum 86. Sodelovala bosta vodja odprave Viki Grošelj in Duško Jelinčič, ki bosta prikazala dva dokumentarna filma ter vrsto diapozitivov o osvajanju osemtisočakov.
kino
Gorica
VERDI 17.15 — 22.00 »Mission«.
CORSO 17.15 — 22.00 »Velluto blu«. VITTORIA 17.30 — 22.00 »Sensi bestia-li«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00	20.00 »Policijska akade-
mija I«.
DESKLE 19.30 »Protokol«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel.‘21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
Nova telefonska številka
PROMETNE POLICIJE V GORICI
22-333
JADRANSKI
KOLEDAR
Včeraj so v prostorih Založništva tržaškega tiska predstavili Jadranski koledar s knjižno zbirko in običajnim stenskim koledarjem.
Urednik knjižnih izdaj Marko Kravos in Miran Košuta sta prisotnim dejala, da je koledar s knjižno zbirko nekakšna »krona« enoletnega delovanja Založništva tržaškega tiska. Založba je letos izdala nad 60 knjig, med temi tudi dela, ki so imela velik odmev pri nas in v Sloveniji. K iskanju vedno večje prodornos-
ti pa sodi seveda tudi Jadranski koledar.
Sam koledar, ki ga je uredil Dušan Kalc se nam letos predstavlja v novi grafični in vsebinski obliki. Likovni del je obogaten z barvnimi fotografijami, vsebinsko pa je koledar agilnejši. Veliko je mnenj, zapisov, ki gredo od politike, gospodarstva tja do kulture in literarnih prispevkov. Brali bomo lahko tudi daljše reportaže, etnografske zapise in vrsto drugih zanimivih prispevkov. Bogat
je tudi sam koledar, ki posveča vsakemu mesecu po več strani.
Posrečena se nam zdi tudi knjižna zbirka, ki bo vsekakor naletela med ljudmi na lep odziv. Tu je knjiga Marije Vojskovič »Tržačani«. Avtorica je na predstavitvi povedala, da je po rodu Ljubljančanka. Njena družina pa se je med dvema vojnama preselila v Trst in od tod je pisateljica nabrala vrsto spominov iz življenja malih ljudi, ki jih je sedaj na duhovit in plastičen način zapisala.
O priročniku »Prva pomoč« je spregovoril avtor dr. Srečko Herman. Poudaril je, da gre za resnično poljuden priročnik, kjer imajo narisane ilustracije veliko težo in omogočajo uporabo priročnika tudi neveščim ljudem. Seveda je tudi pisanje temu primerno. Tretja knjiga je znano delo Grahama Greena »Tretji Človek«.
Posebne omembe velja tudi stenski koledar, ki si ga je zamislil Filip Fischer. Koledar prinaša reprodukcije »Slovenskega taroka« Hinka Smrekarja. Uvodno besedo je napisal Ferdo Šerbelj. Koledar je likovno opremil Andrej Vodopivec. Oprema celotne zbirke je delo Grafi-centra, v katerega sodi tudi opremljevalec stenskega koledarja.
novost na knjižni polici
Zen ali »Vrata brez vrat«
Knjižna zbirka Kondor si je za svojo 235.(!) zaporedno izdajo izbrala skrčen, zato pa strnjeno-informativen pregled o filozofiji in miselnosti »zena« in sicer v obliki zenovskih zgodb ter koanijev, poantiranih poučnih anekdot, ki jih spremljajo jedrnati odgovori oziroma pojasnila. Dejstvo je, da je v poslednjih desetletjih »zen« doživel posebno med zapadnimi intelektualnimi krogi pravo renesanso, ne glede na zgodnji datum svojega izvora, ki se giblje tam med drugim in četrtim stoletjem našega štetja. Ta podatek o proučevanju »zena« in njegovih modrosti pa prav gotovo ne preseneča, vsaj če poznamo nekaj okvirnih smernic ter odzivne in vplivne azijske miselnosti. V mnogo večji meri kot n. pr. budizem »zen« razvija mirno, harmonično, v sebi uravnoteženo osebnost, ki ji je cilj najti samo sebe, namreč osebnost, povsem enkratno in izvirno individualnost. Slednja je po vsej verjetnosti v sodobnih časih močno ogrožena in zapostavljena, zakaj kljub drugačnemu videzu najbrž živimo življenje splošnih in ne posameznih interesov, kolektivnih ciljev in idealov, ne pa izostrene individualnosti, kar se nam sicer ves čas dozdeva. V tej točki naših sodobnih zavestnih predvsem pa nezavednih problemov nas v pretiran optimizem zavaja predvsem čisti intelekt, razum, ki pa - kar se sliši paradoksno -v svoji čisti obliki verjetno ne vpliva kreativno na »zdravje« človekove osebnosti in duševne higiene.
»Zen« v tem smislu loči dvoje stanj duha: 1) odtujeno izgubljanje v zaprtem krogu utečenih miselnih predstav, ki jih pogojuje logično-analitično razmišljanje - z drugimi besedami čisti intelekt, ki v bistvu operira s splošnimi in neindividualnimi posegi ter 2) zenovsko zavest, ki je osvoboditev v prejšnji točki navedene napetosti. Osvoboditev se zgodi preko »razsvetlje-
V znamenju novega francoskega zgodovinopisja
O italijanski zgodovinski reviji »Zgodovina in dosje«
nja«, spoznanja, ki je »prehod, ki ga ni«, »vrata brez vrat«. Za ilustracijo navedimo misel ene od poučnih zgodbic: ko učenec omeni učitelju, da je po njegovem nenavezanost pot do osvoboditve, ga učitelj vpraša, če se torej čuti navezanega. Učenec osuplo odvrne, da ne in učitelj ga pomenljivo povpraša, zakaj potem govori o navezanosti kot o problemu, če pa slednja ni njegov problem. Prehod v spoznanje, v harmonijo, je torej posebne vrste preskok, preskok v povsem drugo, drugačno stanje, ki pa ni ekstatično, ampak mirujoče in osrečujoče, pravzaprav srečanje s samim seboj. Preskok je večkrat osupljiv, kakor za koga, dejstvo pa je, da je prava resnica človeka v človeku samem. To ljudi bega, da »s prižgano svetilko sprašujejo za ogenj«, zakaj »tvoj riž je kuhan že dolgo tega«. Po tej osupljivi in istočasno preprosti logiki ljudje, ki ne razumejo in ne morejo ali nočejo razumeti tega, lahko iščejo resnico do sodnega dne pa je ne bodo našli. Zakaj stranpot resnice je vsa tista utečena logicistika, ki zapira pot do samega sebe; stranpot je oboževanje velikih idej in ljudi - v zenovskih zgodbah lahko ozmerjaš tudi velikega učitelja Budo -, vnaprejšnjih vrednot ali trajne zasužnjenosti določenim idealom. Vse je v gibanju in »modrec, ki misli, da razume, se v tistem hipu povrne med nevedne in nesrečne«.
Odlika »zena«, ki jo je mogoče tvorno aplicirati v naš trenutek, pa je prav gotovo usmeritev, ki se ne preveša v metafiziko in metafizični dualizem takšne ali drugačne vrste. Modrost pravi, naj človek ne išče onstranstva izven kroga življenja in smrti, vsak nameren napor in oklepanje relativnih smislov je docela brez pomena in ne more vzpostaviti harmonije v človeku. Človekovo lastno bistvo je danost, samodejnost, ki ju je treba odkriti, vse ostalo je nategovanje na večje ali neprimerno kopito, ki človeka oddaljuje od njega samega. V tej točki »zen« odkriva presenetljivo preprosto dialektiko, po kateri je »večnost prav tale hip«, večnost se izraža tudi in predvsem v trenutku in se v njem celovito
Dolga leta je ostajalo snovanje in proučevanje francoskih zgodovinarjev, ki so svoje izsledke objavljali v reviji »Annales« in so po njej dobili tudi ime, znano le v akademskih krogih. S pristopom novega francoskega zgodovinopisja, ki sta ga uvedla zlasti Marc Bloch in Lucien Febvre, so bili seznanjeni le poklicni zgodovinarji in ozek krog strokovnjakov. Šele v zadnjem desetletju je močno poraslo zanimanje za nov tip zgodovine, ki je preusmerila svojo pozornost od političnih dogodkov k proučevanju družbenih, gospodarskih in geografskih silnic. Zgodovinarji, ki so zavrnili tradicionalno zgodovinopisje in ozkog-ledno omejujočo politično zgodovino, so se z novimi metodološkimi oprijemi spoprijeli z zgodovinskimi premiki, ki so se zvrstili v dolgih obdobjih, s počasno spreminjajočimi družbenimi in mentalnimi strukturami. Novo zgodovinopisje je končno posvetilo primerno pozornost gospodarski zgodovini, materialni kulturi, privatnemu
življenju, čustvom, moralnim vrednotam itd.
In prav na to zgodovinopisje, ki je tudi širšo javnost obogatilo z novim zgodovinskim pogledom in ponudilo celovitejše tolmačenje preteklosti, se navezuje nova zgodovinska revija STORIA E DOSSIER (Zgodovina in dosje), ki je prejšnji mesec prvič izšla pri založbi Giunti. Namen novega mesečnika je seznaniti širši krog bralcev z dosežki mednarodnega zgodovinopisja. Zato je tudi založnik pritegnil k sodelovanju enega izmed najuglednejših francoskih zgodovinarjev, me-dievista Jacguesa Le Goffa. Pri zasnovi revije pa sodelujejo tudi drugi priznani francoski in italijanski zgodovinarji. Kljub temu da je v zadnjem času metodološki pristop šole »Annales« v Italiji v kritičnem pretresu, tako da nekateri že napovedujejo končni polom tega zgodovinopisja, je torej založba Giunti prepričana, da je največkrat preokostenelo italijansko zgodovinopisje prepotrebno francoskega
kreativnega vetra. Povedati je tudi treba, da novi mesečnik še zdaleč ne zanemarja političnih dogajanj, vendar jih vključuje v širše časovne in geografske dimenzije. Prispevki, ki so objavljeni v prvih dveh številkah, kritično obdelujejo vprašanja antične, srednjeveške, moderne in sodobne zgodovine. V ospredje stopajo odprta vprašanja zgodovinopisja: razmerje med zgodovino in arheologijo, barbarski obredi, poraz nepremagljive turške vojske pri Lepantu, proučevanje zgodovine privatnega življenja.
Prva priloga izpod peresa Michela Šota pa je posvečena letu 1000 in mitu, ki se je ob tem letu izoblikoval. Od XVI. stol. vse do razsvetljenstva se je širilo prepričanje, da so takratne evropske množice pričakovale konec sveta. Danes, ob podrobnem proučevanju srednjeveških virov, pa lahko ugotovimo, da je srednjeveški človek že pred letom 1000 in tudi potem videval raznovrstna nebesna znamenja, zmaje, pošasti in pričakoval božjo kazen za pregrešno življenje. Krutosti, revščine, bede in epidemij se je hotel izogniti, ne toliko s pričakovanjem apokalipse, temveč zlate dobe, ki naj bi le-te sledila.
Dosje druge številke je medtem posvečen drugemu, še vedno odprtemu zgodovinskemu vprašanju, zatonu antičnega sveta. G. Arnoldi in G. elemente nam ponujata v pretres raznovrstna tolmačenja o koncu antičnega sveta, od Polibija vse do Montesguie-uja, obravnavata razmerje med Vzhodom in Zahodom, med Rimljani in barbarskimi ljudstvi, med krščanstvom in poganstvom.
Sodelavci novega zgodovinskega mesečnika predstavljajo svoja opažanja, preverjajo nove hipoteze, iščejo nove poti pri poučevanju preteklosti. Posredujejo nam večplastnost zgodovinskega dogajanja, ker zavračajo enosmerno in enostransko gledanje. Obenem zasledujejo jasnost, s katero lahko približajo svoje izsledke širšemu krogu bralcev. Omembe vredna je tudi oblikovna plat revije, ki je prava odlika publikacije, saj reproducira umetniške stvaritve iz obravnavanih obdobij.
Revija torej nudi nove spodbude posebno tistim, ki se z zgodovinsko snovjo ukvarjajo v šoli. Pouk zgodovine ostaja namreč kljub vsem akademskim in publicističnim dosežkom največkrat nezanimiv. Prekomerni nocio-nizem in ozkogledno tolmačenje preteklosti odvračata veliko večino dija-
kov od zgodovinske snovi in ji ne dovoljujeta, da bi si pridobila trden kolektivni zgodovinski spomin.
V Cankarjevem domu o AIDS
Cankarjev dom je ta teden poskrbel za zanimivo temo: s pomočjo filmskih projekcij in gledališke predstave ter s pogovorom strokovnjakov republiškega komiteja za zdravstvo in nekaterimi tujimi gosti bo skušal osvetliti vprašanja o AID-S'.' bolezni, ki trenutno pretresa svet. V ponedeljek so predvajali celovečerni film »Buddies«, drugo filmsko delo pabo na vrsti jutri: »Brez žalostne pesmi« Nicka Sheehana -reportažni film, je pričevanje bolnikov in strokovnjakov. Prvi, ki so se v Sloveniji lotili obravnavanja tega žgočega vprašanja, so mariborski {jledališčniki, ki so s pretresljivo izpovedjo poskrbeli za vznemirljiv gledališki dogodek. O kugi 20. stoletja je spregovoril William M. Hof-fann v drami »Tako kot je«. Za mariborski gledališki ansambel je delo režiral Vinko Moderndorfer. Prav to delo, na sporedu je danes zvečer, naj bi predstavljalo izhodišče, seveda skupaj s filmoma, za jutrišnji pogovor s strokovnjaki. Projekcije filmov, gledališka predstava in pogovor potekajo vse dni v Mali dvorani Cankarjevega doma.
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELLICCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
izraža. V tem smislu »zen« tudi do kraja harmonično in umirjeno, pravzaprav osrečujoče, odkriva razmerje med snovnim in brezsnovnim, v ta namen podaja otipljivo primero s hišo, ki je pravzaprav najzgovornejša s svojo votlostjo. Bistvo hiše je namreč iz samih praznin, kar pomeni, da je »korist v snovnem, v brezsnovnosti pa je bistvo.« Od te točke pa »zen« ne išče dalje, ker od tu dalje se pričenjajo vprašanja, ki so izven resnične človekove danosti, od tu dalje se lahko tudi pričenja prekletstvo, ki razpne človeka v prevelike naloge, ki jih s svojimi možnostmi in čuti ter čutili preprosto ne more zaobseči. — Kaj naj bi bil torej »zen«? Definicij je neskončno, ker je tudi ljudi neskončno, splošna intelektualna razlaga pa pravi, da je molčeča filozofija dejavnega preseganja odtujitve. Zaradi te odlike je stopila v naš čas in razmišljane.
JANEZ POVŠE
Od leta 1927
smo na razpolago svojim cenjenim odjemalcem z naj lepšimi zlatarskimi izdelki priznanih mojstrov iz Valenze ter z urami prestižnih znamk.
zlatarna	nrarna
LAURENTI-STIGUANI
TRST — LARGO SANT0RI0 4
suucitchn
Karim Azad razstavlja v galeriji v Sežani
V sežanski Mali galeriji bodo odprli razstavo likovnih del slikarja Karima Azada iz Ajdovščine. Do pričetka prihodnjega meseca je na ogled ciklus z naslovom »O ženskah«, ki je na slikarska platna upodobljen v mešani tehniki. Skupaj z Goriškim muzejem, Goriško galerijo in Galerijo Mebni iz Nove Gorice so pripravili pester katalog.
Karim Azad izhaja iz Iraka. Rodil se je 1954. leta v Arbilu, kjer se je šolal na bagdadskem Inštitutu za likovno umetnost. Studijsko se je izpopolnjeval na Ljubljanski akademiji za likovno umetnost, kjer je obiskoval še specialko za grafiko pri prof. Zvestu Apolloniu. Imel je že več samostojih razstav v Ljubljani, na Vrhniki, v Trstu, Čačku, Idriji, Piranu, na Jesenicah; sodeloval je na skupinskih razstavah v Iraku, Jugoslaviji in na razstavah v Rimu, Firencah, Benetkah, Damasku ter na 15. mednarodnem ex temporu v Piranu. Udeležil se je raznih slikarskih kolonij ter prejel študentovsko nagrado Inštituta za likovno umetnost v Bagdadu.
Neznana mu ne ostaja tudi italijanska umetnost. Iz vseh teh različnih izkušenj je izoblikoval samosvojo simbolno govorico, za katero je značilno prepletanje pripovedne in znakovne strukture, dialog risbe in barve, domiselnost, iznajdljivost in premišljena organizacija slikarske ploskve. Gledalčevo pozornost pritegneta tudi dve objektivni dejstvi. Avtorjevo kulturno zaledje je bistveno drugačno od našega. Slikar tudi temeljito pozna pridobitve evropskega modernizma, Ki jih skozi filter lastne občutljivosti usklajuje z vzhodnjaško barvitostjo in leposlovnimi prvinami. Azadovo slikarstvo je slikarstvo igre, igro pa pojmuje kot bistveno človeško dejavnost in je zato ne gre obravnavati zgolj kot nekaj frivol-bega. Azadove likovne igre vsebujejo poezijo in muziko, čarobnost odkrivanja neznanega in ritma prepletajočih se linij, ki s svojim vstopanjem v barvno telo dajejo površini, na kateri se pojavljajo, dinamiko in napetost. Vendar v njih ni nič dokončnega. Njegovo slikarstvo si ne zastavlja analitičnih ciljev in ne stremi k posredovanju morečih eksistenčnih spoznanj, ampak poudarja radost ustvarjanja kot radost biti v svetu.	OLGA KNEZ STOJKOVIČ
KUPUJ NA OPČINAH - VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ


1.	nagrada FORD SIERRA 1800 cc
2.	nagrada FORD ESCORT 1300 cc
3.	nagrada FORD FIESTA 1100 cc
CASSA RURALK CD ARTIGIANA- ORIONA HRANILNICA IN R0S03ILNICA-0RČINC
Do 31. 12. 1986 dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko velikega nagradnega žrebanja Božič ’86.
Smučanje: na slalomu za SP v Madonni di Campigho
Zmaga Edalinija na zelo težki progi
MADONNA Dl CAMPIGLIO — Očitno včerajšnji prvi uspeh Ivana Edalinija ni bil naključen. To je bila sicer prva zmaga tega 25-letnega smučarja, vendar pa dejstvo, da so letos Italijani osvojili tri zmage, štiri druga ter tri tretja mesta, priča o vrednosti in pomenu te afirmacije.
Včerajšnja slalomska proga je bila res težka in »zahrbtna«. Začrtal jo je tehnik italijanske reprezentance Tul-lio Gabrielli, ki je ključni vratci postavil na najhujšo strmino malo pred ciljem.
Od 84 tekmovalcev jih je po prvem spustu ostalo le 29, ob koncu tekmovanja pa 19. Odpadli so taki smučarji kot Nillson, Wenzel, Girardelli, Toetsch, Pramotton, Petrovič in še drugi. Slednji je imel malo pred odstopom drugi najboljši čas. Že po prvem spustu je tako imel presenetljivi Edalini najboljši čas pred Križajem, Maderjem in Stenmarkom.
V drugem spustu je Edalini vozil previdno, vendar se mu je ta previdnost obrestovala. Na drugo mesto se je prebil Stenmark, na tretje pa Gaspoz,
Joel Gaspoz (Švica)
ki je imel v tem spustu najboljši čas. Križaj je zdrknil na četrto mesto, Ma-der pa je pristal na petem. Zurbriggen je vozil »anonimno« ter osvojil končno osmo mesto.
»Smučarski cirkus« se bo sedaj preselil v Slovenijo. Proga za veleslalom, ki bo v petek, in za slalom, ki bo v soboto, je pripravljena, kot je torej
pripravljen športni praznik v Kranjski gori. Favorita ni, čeprav domači navijači računajo na domači uspeh.
VRSTNI RED: 1. Edalini (It.) 1'45"79; 2. Stenmark (Šve.) r45"98; 3. Gaspoz (Švi.) 1'46"24; 4. Križaj (Jug.) l.'46"54; 5. Mader (Av.) 1'46"57; 6. Wallner (Šve.) 1'46"67; 7. Bittner (ZRN) 1'46"77; 8. Zurbriggen (Švi.) 1'46"97; 9. Jagge (Nor.) 1'48"37; 10. Furuseth (Nor.) 1'49"31.
LESTVICA ZA SP: 1. Zurbriggen 105, 2. Pramotton in Wasmeier 93, 4. Stenmark 66, 5. Gaspoz 63, 6. Mueller 62, 7. Heinzer 51, 8. Stock 43, 9. Erlac-her 42, 10. Strolz 39.
Pred ženskim slalomom za SP
Zaplet pri Jugoslovankah
COURMAVER — Pred današnjim ženskim slalomom za svetovni pokal je prišlo v jugoslovanskem taboru do hudega in nepričakovanega zapleta. Iz še nepojasnjenih razlogov sta tekmovalki Katra Zajc In Mateja Svet zapustili prizorišče tekmovanja in odšli domov.
Šport in zabava v športni palači
V ponedeljek zvečer je bila tržaška športna palača nabito polna. Na prijetni prireditvi v dobrodelne namene (izkupiček večera je namreč šel združenju AGMEN, ki skrbi za otroke, ki so zboleli za rakom) so se med sabo spoprijele ekipe Triestine, Stefanela, Cividina in časnikarjev, vendar pa nobena od teh ekip ni nastopila v svojem športu. Večer je bil torej zabaven, zmagala pa je Triestina pred Stefanelom, Cividinom in časnikarji. Na sliki vidimo zbrane ekipe pred nastopom.
Nogomet: povratna tekma osmine finala pokala UEFA
Že tretjič Inter - Dukla

m
*
Boj za vrh terja vse večji napor
MILAN Pravijo, da v tretje gre rado. Drevi ob 20.00 (tudi po TV 1) bo namreč spet na vrsti povratno srečanje med Interjem in Duklo. Pred tednom dni so to tekmo zaradi megle prekinili kakih 15 minut pred koncem pri vodstvu Interja z 1:0.
Tekme tudi naslednjega dne niso mogli odigrati (vreme se ni nič popravilo) in_tako so se odločili, da se igra danes. Če bo spet megla, bodo tekmo ponovili jutri, vendar v Genovi.
Da bi si srečanje ogledalo več ljudi, je vodstvo milanskega prvoligaša odločilo, da je vstop žensk in otrok prost. Tekma namreč ni, vsaj v predvidevanjih, posebno zanimiva. Inter je že zmagal v gosteh z 1:0 in je torej malo verjetno, da bodo nogometaši Dukle končni izid spremenili.
Inter bo predvidoma nastopil v naslednji postavi: Zenga, Bergomi, Man-dorlini, Baresi, Calcaterra, Passarella, Fanna, Piraccini, Altobelli, Matteoli, Rummenigge. Rezervni igralci bodo Malgioglio, Tardelli, Cucchi, Pozzoni in Rivolta.
Košarka: drevi v rimski športni palači
Dalipagic in Tanjevic na »Ali stars game«
RIM — Italijanska košarkarska zveza je objavila seznam igralcev, ki bodo drevi ob 20.30 v rimski športni palači nastopili na tekmi »Ali stars game« med najboljšimi tujci A-l in A-2 lige. Igralci so sledeči: A-l: Wright (Fantoni), Fredrick (Scavolini), Lamp (Hamby), Gervin (Bancoroma), Schmidt (Mobilgirgi), Thompson (Di-varese), McAdoo (Tracer), Stokes (Die-tor), Gay (Arexons), Douglas (Yoga), Dalipagic (Giomo), Bantom (Bancoroma). Trener: Tanjevic (Stefanel).
A-2: Mitchell (Segafredo), Crow (Fa-car), Williams (Filanto), Ebeling (Li-berti), Anderson (Liberti), Norris (Be-netton), Landsverger (Jollycolombani), Restani (Jollycolombani), Lampley (Corsa Tris), Orange (Annabella), Hordges (Annabella), Bryant (Viola). Trener Bucci (Enichem).
Polovica prvenstva je za nami in sedaj lahko damo objektivnejšo analizo trenutne razporeditve ekip. V A skupini premočno vodi Cocaglio, ki je pravo presenečenje prvenstva, in to ne samo zaradi prihoda odlične evropske naraščajniške podprvakinje Arisijeve, ampak tudi po zaslugi Cor-bettove. Na drugem mestu je naš Kras Globtrade, ki je glede igre vidno napredoval, vendar bi glede tehničnih sposobnosti lahko dosegel še boljše rezultate. Razen Bernardičeve, ki je izrazita obrambna igralka, predvajajo ostale članice prve ekipe dinamično moderno napadalno igro, ki sloni predvsem na hitrosti. To terja izredne fizične in psihične sposobnosti in pa veliko vadbe. Krasove predstavnice se počasi uvajajo v novi koncept igre, manjkata pa jim še odločnejši pristop in pa večja samozavest. Trenutno je
za Krasom Globtrade novinec lige, Roy iz Milana, ki se je okrepil z odlično drugokategornico Morettijevo, ki z Bevilacguovo tvori jedro ekipe, in pa odlično dvojico, kar je pri tem tekmovanju bistvene važnosti. Zadnjeuvr-ščeni Recoaro iz Bočna pa letos ni dorasel ostalim in se sedaj le pripravlja na play-off fazo, ko bo srečal ekipo iz Maratee. Izid srečanja bo odločal o nazadovanju v B ligo, saj je Stetan Neapelj že izpadel, ker se je prvenstvu odpovedal.
Na splošno lahko rečemo, da je letošnje prvenstvo kakovostnejše od lanskega, predvsem zaradi prihoda novih mladih igralk. Povedati je namreč treba, da vse te igralke že nekaj let vadijo z odličnimi kitajskimi trenerji, saj so vse članice raznih reprezentanc in so bile letos celo na enomesečnih pripravah na Kitajskem. Nekatere boljše italijanske igralke trenirajo dnevno 4 po ure. Za naše razmere pa je to neizvedljivo, vendar če hočemo sledilti napredku v namiz-
nem tenisu, moramo tudi mi povečati obseg treningov in izkoristiti vsak prosti čas za vadbo.
V B skupini je slika še jasnejša. Državni prvak Surgelati Arena je sam na vrhu lestvice, saj je s prihodom svetovno znane Kitajke Qibao Xiang nepremagljiva ovira za še tako dobro ekipo v Italiji. Novinec v tej skupini ekipa Ouatro Mori iz Cagliariju pa zaseda drugo mesto z državno reprezentantko Busnardovo na čelu. Tennis Tavalo Maratea pa je trenutno brez točke na zadnjem mestu.
Sedaj še kratka ocena o sistemu tekmovanja. To, kar smo izjavili pred začetkom prvenstva, se je izkazalo za pravilno. Tak turnirski sistem ne ustreza današnjim razmeram, tako da so tudi tisti, ki so se ogrevali za to varianto (Surgelati Arena in Recoaro Bočen) sedaj izrazili svoje pomisleke (stroški so npr. večji, srečanja določi žreb in tako gledalci ne vedo, kateri tekmi bodo sledili, tako da so ekipe zgubile še tisto skromno občinstvo, ki so ga imele).
V Kopru ob sodelovanju Jadra in Nautilusa
Prvo združeno športno društvo
Rokomet: v 5. kolu moške D lige
Samo remi za Krasovo vrsto
Košarka: L jugoslovanska liga
Še en spodrsljaj državnih prvakov
Včeraj so igrali 9. kolo v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Zadar, ki je v pokalu prvakov premagal celo moštvo Žaljgirisa, je po^ nedeljskem domačem porazu proti Šibenki tudi včeraj izgubil, tokrat v Tuzli proti poprečni Slobodi DITA.
V derbiju kola je Partizan (Djordje-vič 27 točk, Divac 21) odpravil C. zvezdo, splitska Jugoplastika je v gosteh premagala Rabotničkega, medtem ko je Gibona brez težav obračunala z ekipo MZT.
IZIDI 9. KOLA: Gibona - MZT 101:80 (49:45); Partizan - C. zvezda 97:84 (40:33); Rabotnički - Jugoplastika 67:84 (34:29); Bosna - Budučnost 79:76 (50:41); Sloboda DITA - Zadar 86:76 (49:35). Danes: Šibenka - Borac.
LESTVICA: Gibona 18; Partizan 14; Jugoplastika, C. zvezda in Šibenka 12; Bosna 10; MZT in Zadar 6; Sloboda DITA, Budučnost in Borac 4; Rabotnički 2. Šibenka in Borac imata tekmo manj. (nb)
Koper je dobil prvo združeno športno društvo. Pred dnevi je bil namreč ustanovni občni zbor Pomorskega športnega društva, ki sta ga ustanovila jadralni klub Jadro in veslaški klub Nautilus. S tem je bila realizirana dolgoletna pobuda jadralcev, da se športi na vodi združijo v enotnem društvu, katerega naloga bi bili med drugim predvsem enotni razvojni programi. Kot prvi cilj je organizacija centra športov na vodi, ki naj bi prerastel v republiški center. Društvo ni zaprtega tipa in vanj se lahko vključijo vsi klubi, ki se ukvarjajo s športi na vodi. Prvi predsednik društva je Janko Kos-mina.
Jubilej koprskih jadralcev
Koprski jadralci slavijo letos svojo 35. obletnico: leta 1951 so se namreč slovenski jadralci prvič pojavili na našem morju in takratno Velo preimenovali v Jadro. Na svečanosti, posvečeni jubileju, so podelili priznanja najboljšim jadralcem v zadnjih petih letih ter pregledali prehojeno 35-letno pot, v (jateri so dosegli imenitne rezultate. Ze 10 let so Koprčani najboljši jadralni klub v Jugoslaviji, zabeležili so 218 nastopov v državni reprezentanci,
osvojili 43 naslovov državnih in 9 balkanskih prvakov, enajstkrat so se uvrstili med prve desete na svetovnem prvenstvu, šestnajstkrat med prve desete na evropskem prvenstvu in enkrat med prve desete na olimpijskih igrah. Izkazali so se tudi kot dobri or-ganzatorji največjih regat, tako svetovnega prvenstva v optimistu in evropskega prvenstva v olimpijskem razredu 470.
Tudi v jubilejnem letu so nadaljevali z uspehi. Najuspešnejša je letos posadka Mitja Kosmina - Goran Sosič, ki sta evidentirana kandidata za nastop na olimpijskih igrah v Seulu.
Svečanosti so se udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij Kopra, sosednjih klubov, zamejskih klubov Čupe in Sirene, jadralne zveze Jugoslavije in Slovenije ter predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu Odo Kalan. Za novega predsednika so izvolili Janka Kosmino, ki je prejel posebno plaketo za 35-letno nepretrgano delo v klubu. Plakete so prejeli še Marijo Cerkvenik in Mirko Kosmina za 30-letno in Vilijem Orel za 25-letno dobo v jadralnem športu. (Kreft)
KIINTER NABREŽINA 28:28 (15:17)
KRAS TRIMAC: Klinc, Marko Sardoč 3, Milič 2, Mitja Grilanc 1, Sandro Grilanc 4, Gruden 2, Kozlovič 1, Rase-ni 10, Skupek 5, Košuta, Simoneta, Predonzani.
V svojem tretjem nastopu je članska ekipa Krasa le remizirala z mladinsko vrsto nabrežinskega Interja. Krašovci so povsem odpovedali sredi prvega polčasa, ko so vodili z 9:6: v napadu so izgubili glavo, podajali nasprotniku naravnost v roke, tako da so gostje z delnim izidom 11:3 povedli s 17:12. K sreči so stisnili zobe in ostro odgovorili, tako da so ob koncu polčasa zaostajali le za dva zadetka, v prvih minutah nadaljevanja pa so vodili z 21:19. Ko je že vse zgledalo, da bodo nasprotnika končno pustili za sabo, so kljub dobro izpeljanim protinapadom naredili še nekaj naivnih napak, a proti koncu srečanja niso izkoristili igralca več in neodločen izid je še najpravičnejši za oboje.
Jutri ob 21. uri se bodo mladinci Krasa Trimac v srečanju 3. kola v Tr-
žaški športni palači pomerili z veterani Cividina. (Z. S.)
Stane Rozman v Kopru?
KOPER — Kot smo zvedeli v atletskem klubu Koper, je državni reprezentant Stane Rozman, član celjskega Kladivarja in trenutno najboljši jugoslovanski dolgoprogaš, zaprosil matični klub Kladivar za izpisnico z željo, da prestopi v atletski klub Koper. Sedaj je samo vprašanjel, če bo Kladivar izdal Rozmanu izpisnico. (J. Kreft)
Donkovi prvo mesto
SOFIJA — Na anketi, na kateri so sodelovale športne redakcije vseh časopisnih agencij, štirih balkanskih političnih glasil in redakcije športnih časopisov, je bila za športnika Balkana proglašena Bolgarka Jordanka Donko-va, svetovna rekorderka na 100 m ovire. Sledijo: 2. Štefka Kostadinova (Bol. - atletika), 3. Tamara Kostake (Rom. -plavanje), 4. Dražen Petrovič (Jug. -košarka), 5. Nikos Gallis (Gr.- košarka), 8. Rok Petrovič (Jug. - smučanje).
Namizni tenis: v ženski B ligi uspeh Doma in dvojni poraz krasovk
AZZURRA - KRAS GLOBTR. A 5:2
Paganelli - Obad 2:1 (21:10, 20:22, 21:16), Musina - Guštin 2:0 (21:18, 21:10), Terracer - Ukmar 1:2 (17:21, 21:13, 11:21), Musina - Obad 2:0 (21:16, 21:9), Paganelli - Ukmar 1:2 (12:21, 21:14, 8:21), Terracer - Guštin 2:0 (21:19, 22:10), Musina - Ukmar 2:0 (21:11, 21:19).
V najvažnejšem srečanju 5. kola drugoligaškega prvenstva je Azzurra na domačih tleh gladko premagala prvo postavo Krasa Globtrade, ki je s tem porazom praktično izgubil upanje na prvo mesto, kar pa ni bistveno, saj se bodo v play-off za napredovanje uvrstile prve štiri ekipe, ostale štiri pa se bodo borile proti nazadovanju. Gonilna sila Goričank je bila Musinova, a tudi Paganellijeva in Terracerjeva sta bili močnejši kot smo pričakovali.
KRAS GLOBTRADE B -
DOM GORICA	1:5
M. Raubar - Lutman 0:2 (10:21, 14:21), T. Raubar - Fabbro 2:0 (21:18, 21:19), Mosetti - Vodopivec 0:2 (13:21, 19:21), T. Raubar - Lutman 0:2 (16:21, 19:21), M. Raubar - Vodopivec 0:2
(16:21, 19:21), M. Raubar - Vodopivec 0:2 (8:21, 15:21), Mosetti - Fabbro 0:2 (18:21, 13:21).
Domovke so s Krasovo B postavo opravile le lažji trening, saj domačinke nikakor niso mogle biti kos Vodo-
pivčevi in tovarišicam. Vsa srečanja so se zaključila z gladkim 2:0, tudi tisto, v katerem sta se pomerili Tanja Raubar in Sabina Fabbro in ki je pripadlo krasovki. Raubarjeva je tedaj izid izenačila na 1:1, sledile pa so štiri neopo-
Dva dni ostrih bojev v Zgoniku
V soboto in nedeljo je bila v Zgoniku vrsta srečanj v okviru 1. ženske namiznoteniške A lige. Krasova dekleta (na sliki med srečanjem z milanskim Royem) so pokazala velik napredek, a tudi nekaj starih pomanjkljivosti, tako da se prav vse ni izteklo, kot so želele.
rečne zmage domovk, ki so pokazale realno razliko med ekipama.
MOŠKA C LIGA
LEONIANA VICENZA -
KRAS GLOBTRADE	5:2
Simeone - Robert Milič 1:2 (16:21, 22:20, 19:21), Gostardo - Bole 0:2 (11:21, 19:21), Russo - Colja 2:0 (21:18, 21:12), Simeone - Bole 2:1 (21:23, 23:21, 21:18), Russo - Milič 2:0 (21:11, 21:12), Gostardo - Colja 2:0 (21:18, 21:13), Russo - Bole 2:1 (21:7, 16:21, 21:14).
V izredno pomembnem srečanju za obstanek v ligi je Kras Globtrade znova ostal praznih rok. Proti zadnjeuvr-ščeni Leoniani iz Vicenze, ki do nedelje ni imela za sabo nobene zmage, je nerodno, a povsem prepričljivo izgubil in sedaj deli skupaj z ekipo iz Vicenze zadnje mesto na lestvici z dvema točkama v petih nastopih. Glede na to, da bodo letos nazadovale kar tri od osmih nastopajočih ekip, petouvrščena pa tudi ne bo povsem na varnem, bo prvenstvo za krasovce odslej zelo zahtevno. (Z. S.)
obvestila
SLOVENSKO PLANINSKO
DRUŠTVO TRST
prireja v nedeljah, 11., 18., 25. jtanu-arja in 1. februarja 1987 SMUČARSKI TEČAJ za člane društva. Vpisovanje na sedežu društva (UL sv. Frančiška 20/III. nad.) ob ponedeljkih od 19. do 21. ure ter jutri, 18., v petek, 19., in v soboto, 20. t. m., od 10. do 13. ure. Tečaj bo v Ravasclettu oz. na .Zoncolanu, odhod avtobusov pa ob 6.30 izpred tržaške sodnijske palače (Foro Ulpiano).
PRIMOTOR KLUB
vabi svoje člane, da se udeležijo skupnega silvestrovanja. Rezervacije zbira glavni organizator Robi Slavec tudi po telefonu (228118) vsak dan od 18. ure dalje.
MEBLO
obvešča, da bo odhod avtobusa v Mogliano Venelo za povratno pokalno tekmo Mogliano - Meblo jutri, 18. t. m., ob 17.30 s trga v Nabrežini-
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG organizira v dneh 11., 18., 25. januarja in 1. februarja smučarske izlete s tečaji za začetnike v Sappado (2-krat), Forni di Sopra in Arnoldstein (Avstrija). Vpisovanje do petka, 19- t-m, od 20.30 od 21.30 v društvenem sedežu. Istočasno bo deloval servis za popravilo smučarske opreme.
	naše peterke mladinskih	prvenstvih			
Smola Kontovelovih kadetov


N
Slogašice (under 18) končale nepremagane
Bregova ekipa under 16 s trenerjem Jurkičem
___________KADETI____________
DON BOSCO -
KONTOVEL ES	88:87 (50:40)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 8 (2:3), Kocman 21 (4:5), Rupel 10 (2:2), A. Sterni 2, Stanissa 17 (3:7), Gruden 10, P. Sterni 21 (1:5), Bogateč, Acerbi, Birsa.
3 TOČKE: Kocman 3.
Po šestih kolih so Kontovelci prvič premagani zapustili igrišče. Klonili so pred peterko, s katero so si delili prvo mesto. Tržačani so dosegli zmagoviti koš le 4 sekunde pred končnim žvižgom. Naši so slabo igrali predvsem v prvem polčasu in v začetku drugega dela igre. To so Tržačani izkoristili in
Za lokostrelce Našega prapora
Odlično v Mestrah
Lokostrelci Našega prapora z vznožja Brd so z uspehom nastopili na tekmovanju za koledar državnih tekem. Najbolj uspešna je bila Vesna Lutman, ki je zmagala med začetnicami. V isti kategoriji je 3. mesto dosegla Elizabeta Tomšič. Med dečki je bil Boris Lutman drugi, med začetniki pa je David Coceani dosegel 3. mesto. Tekmovali so še Ivan Zotti, Aleksander Coceani, Zdenka Ferlat in Milovan Lutman.
Naše lokostrelce čaka že v nedeljo druga tekmovalna preizkušnja. V Tolminu bodo namreč sodelovali na tekmovanju na razdalji 25 metrov.
s pomočjo sodnikov dvakrat celo vodili s 14 točkami razlike (14. min. 35:21, v 24. min. 60:46). Nato so odločno reagirali in predvsem po zaslugi Stanisse, ki je zadeval kot za stavo, v 30. min. uspeli izenačiti. V 34. min. so plavi prvič povedli s 76:77. V poslednjih minutah srečanja pa so gostitelji imeli nekoliko več športne sreče in s tem tudi zmagali. (M. R.)
SOKOL - SERVOLANA 71:68 (38:25)
SOKOL: Gerli 2, Šuligoj 6 (0:2), Saksida, Škerk 7 (1:2), Stanissa 14 (2:4), Pavlina 17 (7:9), Bogateč 2, Pertot, Le-sica 16 (1:2), Sosič 7 (2:3).
PROSTI METI: 13:23.
Sokolove! so prišli do druge zmage. V prvem polčasu so gospodarni na igrišču, a v drugem polčasu so Skedenj-ci z agresivno obrambo in dobrim napadom nadoknadili razliko ter povedli dve minuti pred koncem tekme z 8 točkami prednosti. Toda Nabrežine! so do poslednje minute z dobro obrambo in hitrimi protinapadi zamudo nado-
knadili in zmagali s tremi točkami prednosti.
BOR ADRIAIMPEX -
FERROVIARIO A 85:79 (38:42)
BOR ADRIAIMPEX: Lippolis_ (0:2), Simonič, Cecco, Krasna 6 (2:2), Škerk 24 (4:7), Pertot 3 (1:2), Race, Cupin 10 (2:4), Bajc 29 (4:8), Smotlak 13 (1:3).
3 TOČKE: Bajc 1.
Zmaga borovcev tokrat ni bila lahka predvsem zaradi neugodnega igrišča in panike, ki zajame borovce pred nasprotnikovo consko obrambo. V drugem polčasu je prišlo do preobrata; z agresivnim »pressingom« so nadoknadili zaostanek in povedli ter zmagali kljub temu da so morali na klop Lip-polis, Smotlak in Krasna.
Tokrat je treba pohvaliti vse igralce zaradi napredka v obrambi, še zlasti pa Bajca in Škerka, ki sta bila nosilca igre v napadu ter Smotlaka za doprinos pod košema. (Furlan Luka)
LESTVICA: Don Bosco 12, Bor Ad-riaimpex in Kontovel Electronic Shop 10, Ferroviario A in Ricreatbri 8, Santos in Alabarda 6, St. Azzurra in Sokol 4, Servolana 2, Ferroviario B.
_____________DEČKI
BREG - KONTOVEL ES	74:105
(32:58)
BREG: Corbatti 4, Punis 2, M. Bandi 4, Zeriali 11 (2:2), Virno, Mocor, Rosso 2, Novak 5 (1:1), Gerdol, V. Bandi 19 (1:8)
KONTOVEL: Emili 3 (1:2), Kralj 12 (4:4), Pečar 7 (1:3), Ban 10 (0:2), Rebula 29 (5:5), Gulič 24 (0:4), Gregori 6, Budin 12, Badalič 2, Bizjak.
Okrnjeni Brežani so se z uspehom upirali objektivno močnejšim Konto-velcem le v prvih dveh četrtinah. V preostalem delu srečanja so prišli na svoj račun tudi igralci, ki običajno manj igrajo ter so si tako lahko nabrali dragocenih izkušenj. (Stojan)
_________MINIBASKET____________
Turnir Obersnel
BOR - FINCANTIERI	43:35
BOR: Štokelj, Jogan 18, Jagodic, Furlani, Colja 1, Oberdan 7, Sancin 6, Gregori 2, Omari, Uršič 4, Furlan, Brazzani 5.
V prvi tekmi turnirja Obersnel, ki ga organizira Don Bosco, so najmlajši Borovi minikošarkarji prepričljivo zmagali. Zelo dobro so naši igrali v prvi in tretji četrtini, v katerih so pokazali dobro skupinsko igro. V tem delu se je posebno izkazal Jogan. Razveseljivo je dejstvo, da je v ekipi dosti začetnikov, ki so dobro opravili svoj krstni nastop, kar daje dobro upanje za bodoče nastope. (Adriano Kovačič)
SIOGA SKLAD MITJA ČUK -
LE VOLFI 3:0 (15:3, 15:10, 15:6)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Dr-novšček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Maver, Mijot, Morpurgo, Šosič, Susič, Vidali.
Tudi v zadnjem kolu so slogašice gladko zmagale. Kljub temu, da so nastopile v okrnjeni postavi, so brez težave izpeljale vsako akcijo in ker je bila tekma zanje v bistvu le lažji trening, so tudi preizkušale hitro igro v napadu, kar jim je velikokrat tudi uspelo. Sloga Sklad Mitja Čuk je tudi letos tako premočno osvojila pokrajinski naslov, v vsem prvenstvu pa je izgubila le dva seta.
VIRTUS - BOR FRIULEXPORT 3:2
(2:15, 7:15, 15:10, 15:11, 15:3)
BOR: Vidali, Viler, Vitez, Grbec, Knez, Bandelj, Del Piero, Mauri, Supe-rina in Rojc.
Borove barve je tokrat branila ekipa under 16. Po prvih dveh nizih je zgle-dalo, da bo zlahka zmagala, nato pa se ji je zataknilo. Vsekakor srečanje ni bilo pomembno, saj so bile borovke že pred tekmo matematično druge na lestvici in brez možnosti za osvojitev prvega mesta.
LESTVICA: Sloga Sklad M. Čuk 20, Bor Friulexport 14, Sokol in Vir-tus 8, OMA Armes 6, Le Volpi 0. Sokol in OMA Armes imata tekmo manj.
UNDER 18 MOŠKI
INTER 1904 - BOR	3:1
(15:10, 15:7, 5:15, 15:12)
BOR: D. in E. Starc, Sedmak, Hmeljak, Marega, Jercog, Clemente, Biber, Švab in Balbi.
Borovci so pričeli srečanje s precej nezaupanja v lastne sposobnosti in s pretiranim spoštovanjem nasprotnika. To je bilo najbolj vidno v prvih dveh nizih. Ko so se te bojazni otresli, so dokaj dobro nadaljevali in izdatno vodili v tretjem in tudi še v četrtem nizu vse do stanja 12:9. Potem ko je pristavil svoj kanček pristranski sodnik, je bilo zanimivega srečanja za borovce konec. (A. S.)
SLOGA - CUS	3:0
(15:4, 15:5:, 15:1)
SLOGA: Čač, Gulič, Hrovatin, Ker-pan, Komar, Malalan, Maver, Sain.
Kot je razvidno že iz izidov posameznih setov, so slogaši v vseh igralnih elementih prekašali svoje nasprotnike. Tri kola pred koncem prvenstva ostajajo tako še vedno glavni favoriti za osvojitev pokrajinskega naslova, saj so še nepremagani. Čaka jih seveda še povratna tekma proti drugouvrščenemu Interju, vendar je zaenkrat razlika med osvojenimi in izgubljenimi seti odločno v korist naše šesterke. (INKA) LESTVICA: Sloga 16, Inter 1904 14, Bor 8, Rozzol 6, Pallavolo Trieste in CUS 2.
NAŠ PRAPOR VAL - FUTURA TORRIANA 3:0 (15:9, 15:7, 15:8)
NAŠ PRAPOR: Vogrič, Štekar, Lutman, Zavadlal, Bucinelli, Gulin, Princi.
Tudi tokrat, čeprav v okrnjeni postavi, je združena ekipa premagala nasprotnika in si tako pridobila nov par točk. Pohvaliti je treba vse igralce, saj so v tej tekmi stopili na igrišče tisti, ki
ponavadi sedijo na klopi in ,so svoj nastop opravili nad pričakovanji.
V prihodnji tekmi, ki jo bodo odigrali v gosteh, pa se bo odločalo o zmagovalcu prvenstva, saj se bodo naši pomerili z ekipo ACLI iz Ronk, ki zdaj vodi na lestvici z dvema točkama prednosti. (M. V.)
UNDER 16 ŽENSKE Skupina A
VOLLEV CLUB - SLOGA B	1:3
(15:5, 13:15, 9:15, 12:15)
SLOGA B: Čebulec, Drasič, Habi, Grgič, Križmančič, Pieri, Purič, Repinc, Stopar, Škerk, Vidali.
Mlade slogašice so po štirih kolih še vedno nepremagane. V soboto se tekma za naša dekleta ni dobro začela, saj je Sloga gladko izgubila prvi set. Vendar so igralke dobro uredile svoje vrste, značajno reagirale in s preudarno igro tudi osvojile četrti par točk.
Skupina B
BREG AGRAR - CUS	3:1
(15:1, 15:6, 9:15, 15:5)
BREG. AGRAR: Pečar, Glavina, Co-ren, T. in N. Canziani, Kraljič', T. in E. Žerjal, Sancin.
V prvih dveh setih so se Brežanke dobro izkazale, nakar so v tretjem setu popustile. Nasprotnice so to priložnost izrabile in zmagale. V zadnjem setu so se Brežanke potrudile in nasprotnice premagale.
Igra obeh ekip je bila zadovoljiva in na obeh straneh igrišča so dekleta izvedla nekaj lepih akcij. Brežanke so se seveda v zadnjem setu veliko potrudile, da ne bi razočarale pričakovanj občinstva in da bi dokazale vsem, česa so zmožne. (N. C.)
V nedeljo rainiodbojkarski turnir v Gorici
V nedeljo zjutraj bo v telovadnici goriškega Kulturnega doma vse živo. Zbralo se bo namreč 60 mladih odbojkarjev, ki bodo sodelovali na turnirju v miniodbojki, ki ga pripravljajo OK Val iz Štandreža, KŠD Naš prapor z vnožja Brd, KD Briški grič iz Števerjana ter KD Kras iz Dola. Gre za pobudo, s katero štiri društva, ki uvrščajo v svojo dejavnost tudi odbojko, bodo dala možnost najmlajšim, da se izkažejo. Božično-novoletni turnir v miniodbojki pa je tudi priložnost, da se naši mladi športniki ob mreži bolje spoznajo in navežejo tesnejše prijateljstvo.
Prva srečanja se bodo pričela ob 9. uri in bodo trajala vse do popoldneva. Zaradi pomembnosti dogodka bi kazalo, da se poleg mladih športnikov pobude udeležijo tudi starši in prijatelji naših odbojkarjev.
/ :	? "i .J		naši	no.no,	netaši v mladinskih	prvenstvih - naši	nogomet	asi	v mladinskih prvenstvih	
UNDER 18
Skupina H
FIUMICELLO - KRAS	4:1 (1:1)
STRELEC ZA KRAS: Alan Škabar v 30. min.
, KRAS: Purič, Švab, Grgič (Kavalič), Černe, Leban, Leone, Alan Škabar, Žagar, Ferluga, Kalc, Šuc (Sedmak), 15 ■ Lucijan Škabar, 16 Umek.
Proti še nepremaganim gostiteljem so krasovci utrpeli precej pekoč, čeprav pričakovan poraz. V prvem delu srečanja so bili naši enakovreden nasprotnik. Alan Škabar je spretno izkoristil napako obrambe in zatresel mrežo, malo kasneje pa je zadel vratnico. Lepo priložnost je zamudil tudi Švab. Domače moštvo je imelo štiri izredno nevarne napadalce, ki so bili za sicer solidno Krasovo obrambo prava uganka. (R. B.)
Skupina I
BREG - S. ANDREA	0:5 (0:2)
BREG: Petronio, P. Tamaro, Hervat, Boneta, Bevk, Steržaj, M. Tamaro, Ker-setich, Jerman, Diminich, Pitacco (Cot-tar, Giuressi, Slavec, Paiano, Švara).
Brežanom očitno ne gre od rok. Vsak poskus menjave se ni obnesel in trenerju še ni uspelo najti učinkovite rešitve, ki bi privedla do ugodnega rezultata. Po spodbudni igri prejšnje sokole s prvouvrščenim Edile Adriatica, so Brežani tokrat proti povprečnemu nasprotniku igrali porazno. Nekaj več So pokazali le v prvem polčasu. Edino enkratno priložnost je zamudil Jer-eian. (Diego)
LESTVICA: Edile 20, S. Sergio 16, Čhiarbola 15, Roianese in S. Andrea JB. S. Luigi Vival Busa 12, S. Vito 11, Plimpia in Costaliinga 10, Ponziana *n Opicina 9, Campanelle in Monte-kello 6, Breg 2.
II NARAŠČAJNIKI
JČNIOR AURISINA - PRIMORJE 3:0 (1:0)
PRIMORJE: Blažon (Štolfa), Sullini, rincival, Mesar, Tence, Stefančič, rusinelli (Luxa), Gruden, Tomasettig, ^■a9ar, Crisani (Zorzut).
Zarji povratni derbi cicibanov z Bregom
Povsem zaslužen poraz Prosečanov, ki so igrali precej neurejeno in pustili pobudo gostiteljem, ki so že v prvih minutah povedli. Do konca prvega polčasa so naši le redkokdaj prišli do vrat. V drugem polčasu je pri rdeče-rumenih zadovoljil le Gruden z nekaj osebnimi akcijami, Frasinelli je imel dve dobri priložnosti, ni pa jih izkoristil. Gostitelji so še dvakrat zatresli mrežo gostov in si zagotovili zmago.
LESTVICA: Muggesana 27, Portua-le 24, CGS in Fortitudo 22, Monte-bello 20, Giarizolle 17, S. Luigi 16, S. Andrea 14, Zaule, Domio in Olimpia 13, Campanelle, Costalunga in Junio 12, Primorje 9, Opicina 5, Čampi Flisi 3, Don Bosco 0.
NAJMLAJŠI
PORTUALE - BREG	0:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Buzzi
BREG: Giglifano, Ota, Strain, M. Gombač (d. p. Grilanc), Švab, K. Daz-zara, Mauri, R. Gombač, Pellizzari (d. p. Švara), P. Dazzara, Buzzi, Degrassi.
Brežani so proti Portualeju igrali za zmago, a mokro travnato igrišče jih je precej oviralo. Plavi so v prvem polčasu vseskozi napadali in imeli nekaj ugodnih priložnosti. Samo odlični posegi nasprotnikovega vratarja so Brežanom onemogočili, da bi zadeli.
FOTOREX
V drugem polčasu so Brežani vendarle lepo povedli z Buzzijem, ki je preigral branilca in vratarja. V nadaljevanju so Dolinčani pazili bolj na končni izid in dobro kljubovali nasprotnikovim napadom. (R. G.)
TRIESTINA - PRIMORJE odložena
LESTVICA: S. Giovanni in CGS 22, Olimpia, S. Sergio in Breg 21, Mon-tebello 20, Triestina 16, Čampi Elisi 14, Zaule in S. Luigi 13, Portuale, Fortitudo in Giarizzole 12, Don Bosco 11, S. Vito 9, Primorje 4, S. Andrea 3, Opicina 2.
ZAČETNIKI
PORTUALE - PRIMORJE 0:1 (0:0)
STRELEC: Digovič
PRIMORJE: Franza, Pahor, Dolia, Štolfa, Mirjan Trampuš, Zacchigna, Vodopivec, Manuel Trampuš, Digovič, Sardoč in Kante.
Rdeče-rumeni so igrali nekoliko bolje od Tržačanov. Gostje so imeli premoč na sredini igrišča, vratarja pa sta bila skoraj brez dela, saj streli niso bili nevarni. V drugem polčasu so naši igrali odločneje, Vodopivec je najprej preigral branilca in nato streljal, žoga je šla mimo vrat. Nevaren predložek Pahorja je vratar s težavo ubranil. Prav isti igralec je iz strankega polo-
HERMES
PROGRESS
COPY
REGISTRSKE BLAGAJNE HERMES
z dvema seštevkoma 1.750.000 lir + IVA s štirimi seštevki 1.950.000 lir + IVA
Prodaja in servis: TRST - Drev. XX. septembra 62 - Tel. 040/577626
žaja podal žogo na sredino, kjer je Digovič realiziral.
BREG - COSTALUNGA 0:4 (0:4)
BREG: Rapotec, Matkovič, Bajec, Grilanc, Poretti, Lavrica, Bandi, Punis, Grbec, Vrše, Kalc, (Argenti, Čuk, Ker-mac).
Bregovi začetniki so proti prvouvr-ščeni Costalungi zaigrali najbrž najslabšo letošnjo tekmo. Ne glede na neuspeh je bilo med igralci opaziti dokajšnjo utrujenost. Prav gotovo se bodo Brežani v nadaljevanju prvenstva še izkazali in igrali kakor znajo in zmorejo. (R. G.)
LESTVICA: Costalunga in Fani 20, S. Luigi 17, Chiarbola 15, Breg in CGS 12, Primorje 11, Altura 4, Campanelle in Portuale 3.
CICIBANI Skupina A
PONZIANA - PRIMORJE 8:0 (5:0)
PRIMORJE: Sandri, Guštin (Emili), Purič, Sardoč, Nadlišek, Širca, Kuk (Rebula).
Gostitelji so s precejšnjo lahkoto pregazili rdeče-mmene. Prejšnjo soboto so naši fantje zelo dobro igrali proti močnemu Sonciniju, tokrat so res razočarali proti na papirju enakovrednemu nasprotniku. Vsi so odpovedali, le Purič ni kriv za popolno katastrofo. Gostitelji so‘igrali hitro in natančno, tako da so že po prvih minutah vodili kar s 3:0. Razlika v golih bi lahko bila še večja, če v drugem polčasu ne bi trener Ponziane zamenjal kar pet standardnih igralcev. (Maksi)
LESTVICA: Soncini 26, Ponziana in Fani 21, Chiarbola 17, Opicina 12, S. Luigi Vivai Bus& 11, Zaule in Ser-vola 10, Primorje in Costalunga 9, Montebello 8, Fortitudo 0.
Skupina B
BREG - ZARJA	0:3 (0:3)
BREG: Argenti, Corbatti, Rapotec, Čuk, (d. p. A. Paoletti), Sancin, Ker-mac, P. Paoletti.
ZARJA: M. Urdih, K. Pussini, Grgič, D. Pussini, Tence, Lipovec, Jurinčič, Sancin, L. Urdih, Glavina.
STRELCI: Jurinčič 2, Lipovec.
Zarjini igralci so si uspeh prislužili že v prvem polčasu, ko so najprej dvakrat z Jurinčičem in nato z Lipovcem zatresli nasprotnikovo mrežo.
V drugem polčasu se je z vstopom na igrišče A. Pavletiča položaj vidno uravnovesil in Brežani so prišli do protinapadov. V vrstah Brežanov se je tokrat poznala odsotnost Grbca. (R. G.)
LESTVICA: Giarizzole 26, S. Luigi Vivai Busa 24, Chiarbola 20, Fortitudo 17, Soncini in Zarja 13, Altura in Esperia 11, Breg 8, Zaule 6, Ponziana 5, Campanelle 0.
Skupina C
OLIMPIA FANI - ZARJA A	8:0
ZARJA: Bellafontana, Družina, Metlika, Kočevar, Križmančič, Doljak, Pos-sega.
Po nekaj prepričljivih nastopih je mlado moštvo Zarje spet klonilo pred močnim moštvom Olimpie. Rezultat je povsem realen, vendar moramo pripomniti, da je Zarja nastopila v dokaj nepopolni postavi,, saj so bili odsotni kar štirje igralci zaradi bolezni.
(Miran Žagar)
LESTVICA: Fulgor 24, Fani 23, Inter S. Sergio 18, Portuale 17, S. Giovanni in S. Andrea 14, Supercalle 13, CGS 12, Domio 10, Zarja 5, Muggesana 4, S. Vito 0.
PRVENSTVO CSI
ZARJA - S. NAZARIO	1:4
STRELEC ZA ZARJO: Poropat
ZARJA: Malalan, Pipan, Berzi, Ple-han, Renčelj, Kralj, Jurinčič, Gunter in Moris Hrvatin, Poropat.
Brez dveh ključnih igralcev kot sta Pavatič in Ferluga, je Zarja morala spet okusiti grenkobo poraza. Tokrat sedijo na zatožni klopi obrambni igralci, ki so bili v mnogih primerih preveč površni in so dopustili nasprotnikom preveč prostosti. Upajmo, da bo v nadaljevanju prvenstva trener lahko računal na razpoložljivost vseh igralcev, in tudi dobri rezultati ne bi smeli izostati. (Mirjan Žagar)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumii Samsa
Izdaja in liska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
17. decembra 1986
Izvedla naj bi ju baskovska organizacija ETA
V Barceloni atentata na francoski firmi
BARCELONA — Včeraj opolnoči sta v središču Barcelone, glavnega mesta Katalonije, eksplodirali dve bombi, ki sta ranili devetnajst oseb in povzročili ogromno gmotno škodo v dveh zgradbah. Vest so javnosti sporočile krajevne oblasti. Odgovornosti za omenjena atentata doslej ni prevzela še nobena organizacija, vendar so ju po sodbi predsednika katalonske dežele Jordija Pujola storili pripadniki baskovske teroristične organizacije ETA.
Teroristi so si za cilj svojih atentatov izbrali španski podružnici dveh francoskih firm, družbo za žgane pijače Ricard in francosko pohištveno veleblagovnico Roche Bobois.
Prvi atentat so izvedli dve minuti čez polnoč. V zgradbi iz cementa in stekla je po eksploziji nastal požar, detonacija pa ni razbila šip samo na Ricardovi zgradbi, ampak tudi po vsej soseščini. Stekleni drobci so ranili devet oseb.
Pol ure po prvem je sledil drugi atentat na pohištveno trgovino, kjer je
eksplozija povzročila hudo razdejanje. Zažgala je tudi razstavljeno pohištvo in zlasti tekstil. Pri gorenju sintetične-a tekstila je nastal strupen plin, ki je ušil stanovalce v zgornjih nadstropjih. Številne so gasilci rešili skozi okna, pet pa so jih zaradi zastrupitve odpehali v bolnišnico. Med 19 ranjenci v dveh atentatih ni nobenega s hujšimi poškodbami.
Predsednik katalonske dežele Pujol je takoj prišel na kraj atentatov in izrazil zaskrbljenost zaradi povečanja dejavnosti baskovske organizacije ETA. Po njegovem je ETA večkrat nameravala svoje atentate iz Baskije in Madrida prenesti v Katalonijo, ker se v trimilijonskem mestu storilci lahko skrijejo.
Sedanjo ofenzivo baskovske teroristične organizacije ETA je povzročil francoski predsednik Chirac, ki je v zadnjih mesecih aretiral in izgnal v Španijo ali deportiral v države tretjega sveta številne pripadnike ETA, pri-begle iz Baskije v južno Francijo, od koder so vodili akcije v Španiji.
V Palermu umorili korejskega zdravnika
Neznanci so včeraj v središču Palerma s pištolo umorili korejskega zdravnika Park Chung Unga, specialista v akupunkturi. Vzrokov umora še niso ugotovili.	(Telefoto AP)
Umor v Palermu: oče ubil hčer
PALERMO — Brezposelni delavec je z električno žico zadušil svojo hčer, dveletno Giuseppino Cilona. Tragedija se je zgodila v kletnem stanovanju brez oken, v skrajno revnem predelu Palerma. ■
Benedetto Cilona, 42-letni moški močne postave, je lastno hčer ubil v navalu krize. Vse življenje je z opotečo srečo iskal zaposlitev: včasih je delal, najpogosteje pa ne. Ko se je po poroki z Giuseppino Rubino rodil prvorojenec, sta ga poslala v rejo k ženini materi, ker ga zakonca nista mogla preživeti: oče ni imel dela, mati pa je bila gospodinjska pomočnica. Oče ga je lahko videl samo nekajkrat na leto.
Pred nekaj leti sta zakonca dobila kletno stanovanje, brezposelni mož pa je začel zahajati v gostilne. Avgusta 1984. leta se je rodila deklica. Njena mati je takrat dobila stalno zaposlitev pri neki bogati družini. Zdoma je odhajala zgodaj zjutraj, vračala pa pozno zvečer. Benedetto Cilona je zaman iskal zaposlitev, ki bi omogočila, da bi vsa družina živela pod isto streho.
Včeraj ob 14. uri se je iz stanovanja slišalo strašno kričanje, so povedali sosedje. Beda je porodila zločin.
Policaji pa taki!
So pa res sitni ti ameriški policaji: niti na božička se ne zanesejo več. Za kroniko: posnetek je iz San Francisca.
(Telefoto AP)
Kubanski vojaški manevri največji v zgodovini otoka
HAVANA — Sedem od skupno deset milijonov Kubancev je sodelovalo v vojaških manevrih »trdnjava 86«, največjih v zgodovini te otoške države. V njih je Castrov režim preveril sistem »vsenarodne obrambe«, ki so ga sprejeli po prihodu Ronalda Reagana v Belo hišo.
V	slogu »tropskega komunizma« se je vsa Kuba v petih dneh prejšnjega tedna spremenila v pravo trdnjavo. V manevrih so simulirali ameriški zračni napad, padalski desant in ameriško okupacijo dela kubanskega ozemlja. Temu se je, kot rečeno, »postavilo po robu« skoraj vse kubansko prebivalstvo od skrajnega zahoda pa do vzhoda. Poleg redne vojske in varnostnih sil notranjega ministrstva so se izkazali predvsem pripadniki teritorialne obrambe in dobro izurjene enote več kot milijon rezervistov obeh spolov. Na »zasedenem« ozemlju so se v odporu pp-služili tudi primitivnega orožja in pasti iz vietnamske vojne.
Da bi ta »vojaška fiesta« izpadla najbolj realistično, je poskrbela Reaganova administracija, ki je drugi dan manevrov poslala nad karibski otok vohunsko letalo SR-71, »črno ptico«, ki je dvakrat počez preletela otok. To je seveda izzvalo splošni gnev prebivalstva in množične manifestacije.
Manevri so tako prerasli v splošno obsodbo Reaganove politike v Srednji Ameriki. Ob sklepni manifestaciji so se na govorniškem odru poleg vrhovnega poveljnika Fidela Castra in domačih voditeljev zvrstili nikaragovski in salvadorski komandanti ter trojica pripadnikov nikaragovske protiletalske obrambe, ki so sestrelili ameriško transportno letalo z orožjem za contrase in zajeli ameriškega plačanca Hasenfusa.
V	vsej tej ljudski koreografiji pa ni izostala niti bolj konkretna problematika, ko je partijski sekretar Havane poudaril isto »borbeno odločnost« tudi pri reševanju notranjih napak.
Zmaga liste Via la Falcucci
RIM — Italijanski dijaki so z nedavnimi demonstracijami pokazali, da jim ministrica za šolstvo Falcuccijeva ni ravno pri srcu. Prejšnji dan pa je njihov odpor do predstojnice potrdil tudi volilni rezultat v 59. volilnem okrožju v Siracusi. Lista z imenom »Via la Falcucci« je namreč prejela 5012 od 7862 oddanih glasov. Taista lista »Via la Falcucci« se je predstavila tudi novembra na volitvah v zavodski svet, vendar jo je volilna komisija zavrnila, ker »žali dostojanstvo ministrice«.
»Dijaški volilni uspeh — sporoča Proletarska demokracija — je najboljši odgovor na ministrovo objestnosti in predstavlja poraz zatiralske politike šolskih oblasti v Siracusi.«
Atentat sredi Belfasta
V atentatu na neko policijsko postajo v središču Belfasta je bilo ranjenih 7 oseb, silovitost eksplozije pa je bila tolikšna, da so posledice vidne v nekaj sto stanovanjih v bližini kraja atentata.	(Telefoto AP)
Turinski sekciji PSDI so zarubili pohištvo
TURIN — Na sedežu turinske federacije socialdemokratske stranke bi lahko ostali brez predsedniške mize, lesenih in furnirastih stolov, foteljev in nekaj omar. To pohištvo so jim zarubili, ker še niso poravnali trimilijonskega dolga lastniku tiskarne Orograf Walterju Francesconiju. Njemu so junija 1984, ko se je PSDI pripravljal na volilno kampanjo za evropski parlament (glavni kandidat je bil Pierluigi Romita), naročili 5.000 propagandnih plakatov, ki jih še niso izplačali.
Francesconi je že lani prosil za pomoč odvetnika. Takrat je turinska sekcija PSDI izplačala lastniku tiskarne borih 300.000 lir. Francesconiju je po nadaljnjih šestih mesecih brezupnega čakanja potrpežljivost povsem pošla, njegov odvetnik pa je sprožil sodni postopek proti PSDI. Pohištvo bi jim morali zarubiti že avgusta letos, turinski socialdemokrati pa so zaradi poletnega oddiha zaprli svoj sedež in sodni postopek so morali preložiti na 29. oktober, ko so jim odnesli pohištvo skupne vrednosti 4 milijone in pol lir.
O jezikavem admiralu in »netaktni« grofici
BENETKE — Reški admiral v pokoju Nereo Benussi je 'demantiral vest, da se bo odrekel tožbi proti grofici Lucii Tito Zavaglia Ricci-ardellijevi. Kot smo že poročali tudi v našem dnevniku, gre za dokaj nearistokratsko afero med admiralom in grofico, ki urejuje, kot je to danes v modi, stike z javnostjo (pravijo jim puhlic relations) za beneške hotele Ciga.
Admiral Benussi je grofico tožil, ker ga »ni« povabila na slavnostno večerjo, ki so jo priredili po podelitvi letošnjih nagrad Campiello v Ciga hotelu Gritti Palače. Benussi trdi, da je (blagor njemu) že petde-
set let stalni gost hotelov Ciga, da izhaja, tako kot grofica, iz aristokratske družine in da je imel vso pravico do prisotnosti na sporni večerji. Ogorčeno je izjavil, da ga je grofica pregovorila, naj se ne udeleži mondenega večera iz povsem osebnih razlogov, zato pa od nje zahteva, da se mu javno opraviči. Temu je nato dodal, da je grofica Zavagli znana zaradi svoje »netaktnosti« in se mu čudno zdi, da je lahko sploh postala PR tako uglednega podjetja kot je Ciga. Tokrat bi morala, po logiki beneških zdrah, grofica tožiti admirala.
Radikalci so zadihali: verjetno jih bo 10.000
RIM — Radikalcev (takih, ki so za izkaznico PR izplačali »solidarnostno« vpisnino) je že devet tisoč. Med tistimi, ki so pred božičem darovali svojo vsaj poimensko podporo stranki, da je ne bi vodstvo razpustilo, sta igralca Sandra Mondaini in Raimondo Vianello, pevca Vasco Rossi in Fabio Concato ter politične osebnosti, kot so minister za informacije Burkine Faso, izraelski poslanec gospa Sulamit Aloni, dva duhovnika in odvetnik pariškega prizivnega sodišča Jean Jacgues de
Felice.
Radikalci gledajo zdaj z večjim ravnodušjem na termin, ki so si ga zastavili, saj jim bo verjetno res uspelo še pred koncem leta izdati izkaznico št. 10.000. Vodstvu radikalne stranke pa je riziko očitno všeč, saj so si že zastavili nov cilj: 5.000 vpisnin za leto 1987 do 31. januarja. Kdor se namreč vpisuje zdaj, se ne sme vpisati tudi za 1987, takih, ki so se vpisali pred decembrom in so zdaj pripravljeni poravnati še enoletno članarino, pa je komaj 857.