NO. 107
r--------- *0, ^<KSicj	_______
^r°oklu °^ar, 6'25~c* ,h «WT	iLOV»iii«
n> A/. ) ■ l''r ••! !/c_'AH«UA®« OMUT	National and International Circulation	MORKINQ NCWSPAPfit
r1! TT'TTX'T A XTTX J/-\TTTi-\	•»»/■wm. A-«r	_____
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 2, 1969
MOUKINO NGWSPAPCi
STEV. LXVII — VOL. LXVD
Msgr. dr. iole Žabkar pronundj in nadškof
Slovence msgr. Jože Žabkar, ki je že nad 20 let v vatikanski diplomatski službi, j'e bii imenovan za pronun eija in nadškofa.
RIM, It. — Sv. oče Pavel VI. je 20. majnika imenoval dosedanjega stalnega opazovalca sv. sedeža pri UNESCO v Parizu našega rojaka prelata dr. Jožeta Žabkarja za apostolskega pro-nuncija na Finskem in za apostolskega delegata v skandinavskih deželah. Istočasno ga je “pro haec ’ imenoval za naslovnega nadškofa mesta Viru-num pri Gospe Sveti na Koroškem.
Dr. J. Žabkar je bil rojen 24, dec. 1914 v Ljubljani. Njegov oče, doma z Dolenjskega, je bil pozneje lekarnar in župan na Jesenicah na Gorenjskem. Po opravljeni gimnaziji je odšel najprej v Canisianum v Ino-most, pozneje pa v Rirn. Leta 1939 je bil posvečen v duhovnika. Nekaj časa je bil v dušnem parstirstvu v Gorici, odkoder je njegova še živa mati. Po raznih intervencijah mu je uspelo priti no papeško diplomatsko visoko šolo. Ko jo je opravil, je stopil v papeško diplomatsko službo. Najprej je bil zaposlen v papeškem drž. tajništvu v oddelku za Srednjo Evropo, krajši čas (1948-49) je bil uradnik na nun-; ciaturi v Pragi, kasneje spet krajšo dobo v Kinshasi (Leo-poldvilleu) v Kongu, 1. 1966 pa ga je papež poslal za stalnega opazovalca pri mednarodni u-stanovi za kulturo, vzgojo in znanost (UNESCO) v Parizu. Ril je tudi papeški zastopnik pri svetovni zvezi katoliških mednarodnih organizacij.
Njegovo najnovejše delovno mesto na Finskem in v skandinavskih deželah je postalo prazno, ker je bil njegov prednik imenovan za papeškega zastopnika v Egiptu. Značilno je tudi, Ja je bil dr. Žabkar obenem imenovan za naslovnega nadškofa v Virunum, kjer je bil do preseljevanja narodov sedež katoliške škofije. Slovenski katoličani, zlasti tudi mi zdomski in zamejski, se izredno veselimo in želimo novemu nadškofu rojaku Jr. Žabkarju na njegovem no-vem službenem mestu veliko u-spehov in božjega blagoslova.
Rdeči v Moskvi se niso sporazumeli
MOSKVA, ZSSR. — Zastopniki kakih 70 Komunističnih Partij z vsega sveta, ki so se pretekli teden razgovarjali tu o resolucijah in predlogih za glavno konferenco komunističnih par-bj, ki se začne 5. junija, se niso tnogli zediniti. Tako so sporna vPrašanja prepustili v odločitev Sami konferenci.
Moskovskim predlogom je nasprotovala skupina kakih 10 Partij pod vodstvom Italijanske Komunistične partije.
.showers
Vremenski
prerok pravi:
Večinoma oblačno in hladnejše. Najvišja temperatura okoli 73.
Novi grobovi
Amos Hansan
Na svojem domu na Alberton Rd. je preminul včeraj 57 let stan Amos Hansan, mož Molly, roj. Kog, oče Jamesa in Katherine por. Lindič. Pogreb bo iz Brickmannovega pogreb, zavoda na 21900 Euclid Avenue v sredo ob devetih zjutraj na Lakewood pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen jutri popoldne ob dveh.
Tracey Ann Matsko
V	petek je bila ubita od avtomobila, ko se je peljala s kolesom pred svojim dom am na 20390 Westport Avenue, 3 leta stara Tracey Ann Matsko, hčerkica Arthurja J. in Shannon, roj. Fink, sestra Arthurja in Marka, vnukinja Josepha in Mary Matsko (Philrpsburg, Pa.) in Josepha in Rose Anne, roj. Klovora, Fink (Arbor Ave.). Pogreb je danes ob 9.15 iz Zele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Križa cb desetih, nato na All Souls pokopališče.
John Mavsar
V	petek je umrl na svojerp domu na 1765 Sherwood Blvd., Euclid, O., 72 let stari John Mavsar, mož Anne, ro^. Tomšič, oče Johna in Mary Ann, 3-krat stari oče, brat Mary Gregorič (Calumet, Mich.). V letih 1928-1945 je bil solastnik in sb upravnik Mavsar Market na 23721 Lakeland Blvd., nato je bil v raznih drugih podjetjih, dokler ni leta 1967 stopil v pokoj. ko ga je zadela srčna kap. Pokojnik je bil rojen v Novem mestu, od koder je prišel v ZDA leta 1913. Pogreb bo iz Želeto-vega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev sv. Felicite ob 9i30, nato na All Souls pokopališče.
George J. Polodna
V	Suburban Community bolnišnici je umrl nenadno 45 let star: George J. Polodna s 7110 Liberty Rd. v Solunu, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Van Doren Iron Works Co., veteran druge svetovne vojne, mož’ Albine, roj. Smrekar, oče Joan, Barbare, Linde, Georgiann in Georgea Jr., sin Mary, roj. Oli-
(Dalje na 3. strani)
Podpiranje tujine po rantisli R. M. Nixona
Predlog za pomoč tujini je sestavljen v znamenju varčevanja in v podpiranju domačega gospodarstva.
WASHINGTON, D. C. — Kot vsako leto je administracija pripravila tudi letos program za podpiranje tujine. Prvi načrt je predložil še Johnson, pretekli teden pa Nixon svojega, ki je naravno močno politično pobarvan. Nixon je najprvo znižal končni znesek namenjen za podpiranje. Res je skresal nekaj postavk, da je dobil manjše številke za posamezne države. Po tej poti znaša Vrednost njegovega podpiranja le $2.2 bilijona za podpiranje tujih gospodarstev in $375 za podpiranje oboroževanja zavezniških držav. Skupna vsota je manjša od tiste, ki jo je predlagal Johnson. V resnici to ne drži, kajti Nixon je rekel, da bo še posebej predlagal dodaten izdatek v znesku $275 za financiranje prodaje o-režja in municije. Končno zahteva torej Nixonova taktika več kot Johnsonova.
Drugače v zakonskem predlogu prevladuje duh prejšnjih zakonov, kot je bil ustvarjen že I. 1954, ko je Kongres odobril prvi zakon o podpiranju. Ideja sama ni imela že od začetka nobenega dobrodelnega namena. Hotela je bolj podpreti izvoz tistega našega blaga, posebno poljedelskega, ki ga imamo pre-
V	Argentini streljajo vojaki na demonstrante
BUENOS AIRES, Arg. — Vlada gen. Onganie je poslala proti delavstvu in študentom, ki demonstrirajo proti njej, vojaštvo. Najprej je prišlo do hudih izgredov in spopadov v mestu Rosario, pretekli teden pa v Cordobi. V petek je streljalo vojaštvo v tem mestu na kolono delavcev in študentov, ki je korakala iz predmestja v dve milji oddaljeno središče mesta. Pohod je bil v okviru enodnevnega splošnega štrajka proti “policijskemu nasilju” tekom prejšnjih demonstracij v Rosariu in drugod.
V	Cordobi, so kot trdi poročilo vlade, njeni nasprotniki začeli streljati na vojake iz zased. V spopadih je bilo dveh dneh vsaj 10 mrtvih. Policija je streljala na železniške delavce v Tucu-manu, ko so hoteli zažgati železniški voz.
Sedanji nemiri so najhujši od onih v letu 1955, ki so prisilili diktatorja Juana Perona k odstopu in odhodu v tujino. Začeli so se v prvi polovici maja in dobivali vedno večji obseg. Predsednik gen. Ongania trdi, da so za nemiri komunisti, proti katerim je njegova vlada vse od svojega nastopa pred tremi leti odločno in trdo nastopala.
Agnew brani Vietnam
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik ZDA S. Agnew je na Spominski dan govoril pred spomenikom Neznanega vojaka na
Arlingtonskem vojaškem poko-več. Tako se je zgodilo, da z gor-' pališču. Dejal je, da ZDA brani-njim zakonom podpiramo tudi jo v Vietnamu lastno nedotak-
Pompidou in Poher!
Vedno večje ladje gradijo
LONDON, Vel. Brit. — Ko se velike potniške, razkošne ladje umikajo iz prometa in jih nadomeščajo manjše, pa še te ne več za potovanja preko morja, ampak bolj za počitniška križarjenja po morjih, gradijo vedno večje ladje za prevoz nafte, oziroma olja. Za enkrat ima največje petrolejske ladje Gulf Oil Co. štiri od njih so sposobne sprejet na enkrat po 326,000 ton olja vsaka. Po velikosti jih bo
Pri včerajšnjih predsedniških volitvah v Franciji ni dobil nihče potrebne absolutne večine, tako bodo 15. junija ponovne volitve, ko bodo volivci odločali med kandidatoma Pompidou jem i n Po-herjem, ki sta pri včerajšnjih volitvah dobila največ glasov. Pompidou je dobil nad 44' i , Poher le nad 23'( .
PARIZ, Fr. — George Pompidou, kandidat degaullovcev, se je pri včerajšnjih predsedniških volitvah boljše odrezal, kmalu prekosila ladja s 372,000;kot so mu napovedovali. Dobil tonami, ki jo gradijo na Japon-[je 44.14G , nekako toliko kot
De Gaulle sam pri zadnjih predsedniških volitvah. A. Fo-
škem.
Gradnja tako velikih ladij ima svoje težave. Z izjemo japonskih ladjedelnic, ki imajo v tem pogledu največ skušenj, saj so one
her, začasni predsednik republike, je dobil 23.38'< glasov, precej manj, kot so mu jih na-
začele te ladje velikanke prve povedovali še pred enim ted-graditi, se vse ladjedelnice po!nom- Nad pričakovanje veliko svetu bore s težavami. Do 200,- 8Jasov Je dobil komunistični 000 ton teže še gre, kar je čez, je kandidat Duclos 21.43/č. Pred
pa že nerodnejše.
Kljub težavam so se tudi ladjedelnice v Nemčiji, Veliki Britaniji in drugod lotile gradnje .	, ,	,
novih ladij velikank. Napovedu-lje nap0vedal’ da bo v slučaJu
i zmage imenoval za predsedni-
enim tednom so mu jih napovedovali komaj polovico tega. Odpovedal je kandidat socialistov Gaston Deffere. četudi
jejo, da bodo gradili ladje z obsegom do milijona ton. Take ladje bo mogoče graditi v novem doku ladjedelnice Harland & Wolff v Belfastu v Veliki Britaniji.
izvoz tobaka in sicer v okviru akcije “Hrana za mir”. Kaj ima akcija za mir opraviti z izvozom tobaka po 'ugodnejših pogojih, kot jih daje svobodni trg, je vsaj težko razumeti. Smo pač tako daleč, da doma preganjamo potrošnjo tobaka, zunaj dežele jo pa podpiramo.
V gornjo akcijo so vključena darila in posojila. Razlika med
Ijivost, se varnost.
bore
Če se niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite se danes!
tem federacija poklanja kom navadno v kulturne namene.	i
Kaj bo Kongres napravil, ne obema ni velika, kajti pogoji zaVemo. Lani ni bil podpiranju na-
plačila so velikokrat taki, da klonjen, kajti izglasoval je za „_________________
dolžniki plačajo le del obvez inI$900 manjše izdatke kot jih se-Mjudstvo lahko uspešno prevzela se to v svojih valutah, ki jih po-1 daj zahteva Nixon.	odgovornost za lastno varnost.
General vidi zmago
HARLINGEN, Tex. — Gen. Lewis W. Walt, namestnik poza svojo lastno veljnika marinskega zbora, je dejal v razgovoru na Spominski dan po svojem slavnostnem govoru v spomin padlih, da "komunistična propaganda vztrajno skuša prepričati naše ljudi, da je vojno vojaško nemogoče do-dolžni-! Ihti”-
“Možno jo je dobiti vojaško in mi jo dobivamo,” je izjavil ma-rinski general. Nato je pripomnil, da bo prišel dan, ko bosta južnovietnamska armada in
KAIRO, Egipt. — Poročila o sudanski revoluciji prihajajo iz Kaira in Beiruta, dajo pa pregledne podatke le o poteku upora, ne pa o političnem ozadju zanj in o ciljih novega revolucij onarnega režima.
Revolucija ima videz tipične vojaške akcije. Organizirali so jo polkovniki in majorji, med uporniki ni niti enega vidnega generala. Vodstvo u-pora je bilo v rokah polkovnika Al-Maneirija, ki je postal tudi predsednik revoluci-jonarnega odbora. Revoluci-jonarni odbor ni samo spodil vseh prejšnjih politikov z njihovih mest, je tudi takoj ukinil vse stranke, prepovedal zborovanja, ustavil vse časopise in zaprl vsa letališča. Obenem je zagrozil s smrtno kaznijo vsem nezadovoljnežem.
Revolucijonarji so postavili tudi novo vlado, ki imajo v njej civilisti večino, pa tudi ministrskega predsednika v osebi bivšega advokata Awa-dallah, ki je svoje dni tudi vodilno sodeloval pri organizaciji narodne poklicne fronte. Ta fronta je 1. 1964 prekucnila vojaško diktaturo generala Abbouda. Abboud sam je leta 1958 prišel do oblasti na po-
Revolučijo v Sudonu kaze znake vojaškega upora
doben način: prekucnil je takratno civilno vlado. Tako se vrstijo sudanske revolucije kot na tekočem traku vsakih 5-6 let.
Da ima sedanja vlada vojaški značaj, se vidi po njenem delovnem programu. V svojem prvem oklicu res trdi, da bo preganjala korupcijo in nespodobnost civilnih politikov, toda obenem tudi poudarja, da bo pomagal vojaštvu zopet do tiste veljave, ki jo zasluži, in da bo poskrbela, da dobi dežela res dobro narodno obrambo, ki je do sedaj ni imela. Da se novi režim pri izvrševanju te naloge ne bo ceremonil s civilisti, priča sestav sedanje vlade. V njej je res večina civilistov, toda glavna politična ministrstva so pa v rokah polkovnikov in majorjev.
Bolj jasna je zunanja politika novega režima. Je izrazito nacijonalistično pobarvana. Dočim je prejšnja vlada stala pod vplivom sudanskih konservativnih sil, ki so bolj vpoštevale vero in tradicijo, kot napredek in nacijonali-zem, je novi režim čisto arabsko pobarvan. Tako močno je takoj v prvih izjavah poudaril svojo privezanost na arab-
ske ideale, da izgleda, da je pri sedanji revoluciji igrala glavno vlogo struja, ki zagovarja čim tesnejši naslon na Egipt in egiptovsko politiko. To se vidi po tem, da ognjevito zagovarja vse Naserjeve ideje, da dvije napada Izrael in mu grozi z uničenjem, da poudarja solidarnost vseh A-rabcev in da naslanja v zunanji politiki na levo, pri čemur kaže očitne simpatije do Moskve, zato pa napada kapitalizem in imperijalizem. Novi režim bo tudi reorganiziral sudansko gospodarstvo po e-giptovskem vzorcu.
Seveda pa tudi v Sudanu beseda ni konj. Kar sedanji režim obljublja, bo ravno tako mogel le deloma izvršiti kot tudi vsi prejšnji režimi niso kaj prida ustvarili in je pri njih vse ostalo na besedah.
Manjka pa poročil o solidnosti novega režima. Prvi vtis pa je, da je ni preveč. Na vojaški strani smemo pričakovati nezadovoljnost med generali, ki bodo vsi odromali v pokoj ali pa celo v begunstvo. Značilno je namreč, da je novi režim postavil nove poveljnike v vseh vojaških okrožjih, da pa med njimi ni niti
enega generala. Trenja med sudanskimi vojaškimi krogi bodo torej kmalu postala neizogibna. Zelo je tudi verjetno, da sudanski konservativci ne bodo mirno gledali, kako jih napredni nacijonalisti odrivajo od oblasti in od poslov. Mirovali ne bosta tudi vsaj obe glavni dosedanji stranki, čeprav jih je novi režim razpustil.
Novi režim molči o tem, kako misli ustvariti mir na jugu, kjer se že skoraj 15 let u-pira 4 milijone sudanskih črncev, ki ne morejo prenašati a-rabskega zatiranja in preganjanja. Novi režim jim bo najbrže hotel pokazati zobe, to bo pa zopet razburilo vse črnske afriške države, kar bo še bolj ohromilo znano Zvezo afriške edinosti, ki že tako komaj životari. Ako bi je ne podpiral abesinski cesar Haile Selasie, bi bila že davno mrtva.
Tako bo novi režim prav kmalu prišel v čuden zunanjepolitičen položaj: v dobrih stikih bo le na severu z arabskim Egpitom, z vsemi drugimi 7 sosedi — samimi črnskimi državami — bo pa živel v več kot hladnem “prijateljstvu”.
ka vlade Mendes-Francea, je dobil le 5.06'< glasov. Nekdaj je bila socialistična stranka v Franciji najpomembnejša politična sila. Ostali trije kandidati so dobili vsi skupaj okoli 6% glasov.
Pompidou in njegovi pristaši so polni upanja, da brdo pri volitvah 15. junija odnesli zmago. Da bi bila ta bolj prepričevalna, pritiskajo na A. Poher-ja, naj bi odstopil kot kandidat, nakar bi c’e pomerila nr; volitvah Pompidou in Duclos. V tem slučaju bi seveda vsa sredina in vsa desnica glasovala za Pompi-douja proti komunističnemu kandidatu. Tako bi bi! zmaga Pompidouja večja od zadnje DeGaullove, ko je ta proti skupnemu kandidatu levice Mitte-randu dobil le 55% glasov. Alain Poher je predlog degaullovcev odklonil in izjavil, da se je votivni boj šele prav začel.
Izid boja med Pompidoujem in Poher jem zavisi od stališča, ki ga bodo zavzeli komunisti. Ce se ti in njihovi zavezniki postavijo na stran Poherja, bo ta zmagovalec. Ce ostane Komunistična partija nevtralna, se utegne zmaga nagniti na stran Porr.pidouja. Za enkrat komunisti še niso nič povedali, kaj mislijo storiti. Le glavni tajnik komunističnih delavskih unij Georges Seguy je izjavil, da se unije ne bodo odločile za nobenega od obeh kandidatov, ki sta oba “tipična predstavnika reakcionarnih sil”.
V kolikor bi bil izvoljen 15. junija Pompidou, bi Francija bolj počasi opuščala DeGaullovo politiko, kajti Pompidou je bila sest let DeGaullov predsednik vlade in je v dobri meri prepričan zagovornik DeGaullovih idej. Poher je bil sodelavec pokojnega Roberta Schumana, krščanskega demokrata in vnetega zagovornika Združene Ev-roke. On je že v dosedanji vo-livni borbi zavzel stališča, ki so različna in celo prav nasprotna DeGaullovim. Ce se bodo volivci odločili 15. junija zanj, pomen: to, da so se odločili tudi proti DeGaullovi politiki, domači in zunanji.
Iz Clevelanda in okolice
rojstni dan—
Danes praznuje ga. Antonija Novak, 1000 Creekview Dr., svoj 76. rojstni dan. V petek odpotuje s hčerko in zetom Johnom Petričem na obisk v Slovenijo. K rojstnemu dnevu čestitamo in želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let. Srečno pot v Slovenijo in zdrav povratek.
Redna seja—
Podr. št. 14 Slovenske ženske zveze ima svojo sejo jutri, v torek ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Avenue.
Pozdravi—
Joseph in Dorothy Ferra sta s svojega obiska v Fontano, Los Angeles in Hollywood poslala AD in vsem svojim prijateljem pozdrave. — Hvala za prijaznost!
Povprečna velikost
TRENTON, N.J. — Povprečna velikost farm v državi New Jersey znaša le 75 akrov.
Rhodes ne zna gospodariti s posojili
COLUMBUS, O. — Guv. J. Rhodes je znan kot dober gospodar, njegova administracija pa očitno nima želje, da bi si pridobila tak sloves. Tako ji je skupščina 1. 1964 odobrila najetje posojila v znesku $75 milijonov na 20 let. Ako bi administracija takrat najela posojilo, bi ga bila dobila po obrestni meri 3.5%. Najela ga je šele sedaj in mora plačati obrestno mero 5.5%.
Razlika obresti znaša v 20 letih nič manj kot $17 milijonov. Te bi si državna administracija lahko prihranila, ako ne bi špekulirala, da bo obrestna mera padla. Te napačne špekulacije res ne bi smela narediti, saj smo že 1. 1965 pričakovali inflacijo in v inflaciji rastejo tudi obrestrte mere in ne samo cene. To stoji napisano v vsakem gospodarskem abecedniku.
Bombe na rdeča oporišča v Kambodži
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon se je odločil za bombne napade na oporišča rde-Hh v obmejnem področju v igodnji pomladi na predlog H. Kissingerja in njegovih sodelavcev. Ti napadi so ostali stroga tajnost in so odgovorni o njih molčali kot grob.
Ko so poročila o njih prodrla v javnost, je bilo to nerodno tako Washingtonu kot Pnom Pen-hu, nihče jih ni maral potrditi in ne zanikati. Postali so seveda tudi manj učinkoviti, ker so rdeči postali previdnejši.
Zadnje vesti
CHICAGO, 111. — Od preteklega petka, ko smo obhajali Spominski dan, pa do danes zjutraj je bilo na naših cestah smrtno ponesrečenih 541 oseb, sto manj, kot so napovedali, pa vendar le 3 manj kot doslej največ za te dni. WASHINGTON, D.C. — Guv. N. A. Rockefeller se je na svoji poti po Latinski Ameriki ustavil v Boliviji le na letališču za nekaj ur, ker ga je vlada naprosila, naj ne hodi v glavno mesto, kjer so pričakovali hude demonstracije. Obisk v Venezueli je bil zaradi nevarnosti demonstracij odpovedan in guverner se je po obisku na otoku Trinidad danes napotil domov.
RIM, It. — Tu so prijeli namestnika načelnika policije dr. N. Scire, ker je bil povezan z igralci na srečo (kockarji), ki so mu za zaščito plačevali denarno odškodnino.
2
" ftMEBIS&A DOMOVINA, JUNE 2, 196.3
Ameriška Domovina
v i at ■ c-f\' iio vii
wATSSSSW	«Hfi8aSSSLMi	m
bll7 bi. C.air Ave. — HEndersun 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na letu; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
nje z namenom, da navduši Jugoslovane za idejo o novi konferenci neuvrščenih, ki naj bi bila tretja po številu. Vršila naj bi se letos poleti. Prva je bila v Beogradu, druga v Kairu, kje naj bo tretja? Ako pride do konference, bo pa ponižna, saj Beograd sam trdi, da ima zanjo zaenkrat le 30 interesentov. Je pa to mrtva ideja. Takrat, ko bo ves svet s svojimi mislimi pri pogajanjih med Washingtonom in Moskvo o razorožitvi,, se bo malokdo brigal za Titovo zunanjo politiko.
Kar se pa tiče jugoslovanske notranje politike, je Tito na koncu zagrozil svojim domačim nepridipravom s politiko “ostre roke”: Glede našega notranjega položaja bi rad opozoril na neko stvar: da bomo mnogo rigoroznejši kakor doslej proti vsakomur, ki bi skušal z raznimi protirevoluci-jonarnimi idejicami in šovinističnimi izpadi kaliti našo notranjo enotnost, ovirati nas v našem notranjem življenju.”
Torej politika močne roke? Ali sta Titu morda radi tega potrebna izvršni biro, ki mu predseduje, in Ribičičeva federalna vlada, ki ga bo slepo ubogala?
nam je všeč. S spoštovanjem!
Družina Gaserjeva
*
Milwaukee, Wis. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino zopet za eno leto. List mi je zelo priljubljen. Želim Vam mnogo naročnikov in Vas prav lepo pozdravljam!
Anna Planovsek
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 107 Monday, June 2, 1969
Titove skrbi
Titovci so dela. Najprvo
BESEDA IZ NARODA
Ij—r-rrirn—rrw—'iir—nTr
dveh številk sploh nisem dobila. Preje tega ni bilo, zato vem, da ni Vaša krivda, saj se trudite, kot ste se vsa prešnja leta.
S priloženim čekom obnavljam naročnino in prilagam $2 za tiskovni sklad. Želim Vam mnogo nadaljnih uspehov in Vas najlepše pozdravljam, kot tudi vse čitatelje Ameriške Domovine. Vaša naročnica
Ana Rapus
NEW ORLEANS, La. — V A-meriški Domovini z dne 23. maja sem z zanimanjem bral poročilo o načrtih za Slovensko kamelo v Washingtonu. Razveseljivo je, da jo bodo krasila dela slovenskih umetnikov iz New Yorka in Ljubljane. Osupnila pa me je vest, da bo napis na oltarju v angleščini. Ker sem tudi sam prispeval skromen znesek za postavitev kapele, izražam tukaj željo, da bi bil napis na oltarju v slovenščini.
V kolikor žele nekateri darovalci poleg slovenskega še angleški napis, potem jim tega gotovo nihče ne odreka. Prav ne-amerikansko pa bi bilo, ko bi katerikoli cerkveni ali drugi forum poskušal pod kakršnokoli pretvezo kratiti pravico do slovenskega napisa tistim darovalcem, ki jim je sveto izročilo njihovih slovenskih mater. Upam, da bodo tudi ostali darovalci, ki so enakih misli in želja, možato dvignili svoj glas, dokler je še čas.
Dr. Toussaint Hočevar
Važsta seja Podr* št 32 SŽZ
imeli zadnjega pol leta res dosti partijskega so morali pripraviti gradivo za republiške in jugoslovanski partijski kongres. Gradivo so morali tovarišem tudi raztolmačiti, kar ni bila lahka stvar, kajti, če kdo, znajo rdeči pismarji v Jugoslaviji pisati zmedeno in nerazumljivo. Za kongrese so dalje morali sestaviti tudi sezname novih tovarišev, ki naj vzamejo partijske vajeti v roke.
Vse je zahtevalo veliko pisarij, debat, posvetovanj, povsod je bilo več kot preveč govorjenja, zato pa precej manj novih idej. Vse to je bilo končano sredi marca, ko so se poslovili od Beograda zadnji delegatje za jugoslovanski kongres.
Med tem je trkala na vrata volivna “borba”. Treba je bilo na novo “izvoliti” vse občinske, republiške in federalno skupščino, za kar je bilo menda potrebno postaviti nad 20,000 kandidatov in jih potem tudi formalno izvoliti. Seveda je moral biti volivni boj okrašen tudi s shodi, posveto vanji, sejami itd. Pa tudi to vihro so tovariši srečno prestali. Res so se oglašali za kandidate “neprijetni” tovariši, toda razen par izjem ni bil nihče med njimi izvoljen. Sedaj je treba le še konstituirati skupščine in vlade, kolikor ta posel že ni opravljen, in tovariši se lahko oddahnejo na svojih novih stolčkih in zofah. Oddih že pošteno izrabljajo, kajti v Jugoslaviji je po opravljenem partijskem delu kar vse utihnilo, ni nobenega pravega političnega življenja več.
Vse dremlje in spi. To dremavico bodo tovariši uganjali do začetka julija, potem gredo pa za dva meseca na počitnice, potem pa pride jesen. Delo bo do takrat počakalo, saj nikamor uiti ne more.
Sredi vsega tega se je zbudil Tito in šel v Kraljeviče Dalmaciji pripovedovat delovnim množicam, kje ga čevelj žuli. Za svoj govor je porabi! neznaten jubilej ladjedelnice v Kraljeviči, ki so jo že davno postavili kapitalisti, po drugi svetovni vojni pa ne ravno posrečeno in poceni restavrirali in povečali komunisti.
Tito je tam najpreje razlagal, kako je splošno stanje \ deželi zadovoljivo, obenem je pa tudi tožil, da ni vse tako kot se sveti. Pri tem je mislil na gospodarsko reformo, ki ji zopet od nekod grozijo težave. Tito je odkril, da dežela preveč uvaža, premalo pa izvaža. Ker je brez denarja, se zadolžuje povsod, kjer kdo hoče še kaj posoditi. Delamo dolgove, je rekel Tito, toda kako jih bomo plačevali? Pri tem gre blago, ki ga izdeluje dežela iz uvoženih surovin, na za loge in ne med potrošnike. Tako se gospodarstvo zadolžuje v tujini, doma mu pa leži blago na zalogah.
To so vse že davno znane stvari. Počemu jih je Tito o-menjal, saj vendar ve, da je o tem že dostikrat govoril. Naj brže ga skrbijo opozorila raznih pesimistov, ki trdijo, da zagovorniki predreformnega sistema nastopajo zmeraj bolj nasilno in skušajo z grožnjami doseči, kar se ne da utemeljiti s smernicami, ki veljajo za reformo. To se pravi: reforma pride zopet lahko v nevarnost, kot je že bila v 1. 1966 in 1967, nekaj manj pa 1. 1968.
Zanimivejše so bile Titove opazke glede zunanje politike.
Tito se naravno upravičeno jezi, da ga komunističen svet gleda postrani in da ima tam le redke prijatelje. Prizna pa tudi, da je temu krivo tudi titovsko časopisje. Kjer more, zbada s svojimi opazkami razne staliniste po svetu in stalinistične nazore v Moskvi. Kakor titovsko časopisje vpije v rdeči gozd, tako tudi od tam odmeva. Posledica ta ke napetosti so nepotrebna prerekanja, podpihovanje stra sti, hujskanja itd. Tudi to je znana stvar. Hujša je druga njegova opazka. Pravi namreč:
“Položaj v svetu je sedaj zelo zapleten. Omenil sem že da imajo nekatere velesile nekakšne težnje po dogovorih za razdelitev vplivnih področij. Zdaj opažamo tudi to, da zbujajo spore celo verska vptašanja. To seveda še ni reče no v tisku, vem pa, da se o tem govori, da nekateri zunaj govore, da imajo pravoslavni radi tega in onega, katoličani pa imajo radi drugega. Kaj to pomeni? Mar ni to tisti stari pol na pol? To bo vaše, to pa naše. Tako namreč pride člo veku na misel, takšni dvomi se morajo oglasiti v njem.
To je pa že nova pesem, ki je Tito še ni prepeval. Ško da le, da je tako malo jasnega v njegovih besedah. Naj prvo: Kdo so tiste velesile, ki o njih govori? Ali sta le A merika in Rusija7 Ali še kdo drugi? Sicer pa, kdo med ko munisti naj bi bil še velesila, ako odbijemo Kitajsko? Da Ije:	Ali je morda nroblem pravoslavni-katoličani nasta
proti volji enih in drugih. Saj je možno, da se je gradivo za tako premišljevanje nabralo pri zadnjih nemirih na Koso vem in v Makedoniji. Pa tudi tisto Titovo cikanje na 50:50 vzbuja spomine na nekaj, kar v Jugoslaviji še ni pozablje-jmarna. posebno dostava tiskovin no akoravno se 'e rodilo med zadnjo svetovno vojno med!iu časopisov. Včasih rabi Ameri-
Ka oltar Slovenske kapele v Washingtonu slovenski napis!
Darovi za Slovensko kapelo v Washingtonu

“ • - :
EUCLID, O. — Jutri ste vabljene stare in mlade na sejo Podružnice št. 32 Slov. žehske zveze v šolsko dvorano k Sv. Kristini ob sedmih zvečer. Ker se bliža praznovanje 40-letnice obstoja podružnice, ki je določeno za 14. september, in skupna seja podružnic držav Ohio in Michigan, je ta seja posebno važna.
Potrudite se in pridobite kaj novih članic, da bo naša predsednica na prvem mestu v kampanji za pridobivanje novega članstva. .
Po seji bo zabava. Imam tudi kuharske knjige in knjigo Mrs.! M. Prisland From Slovenia tol America. Sprejemam darove za' Slovensko kapelo v Washingtonu, D.C. Za to nabirko manjka do cilja le še $10,000. Potrudimo se, da jih bomo čim preje zbrale. Prinesite k meni ali pa kličite IV 1-9894.
Pozdravljene!
Anna Godlar
IZ NAŠIH VRŠI
Pompano Beach, Fla. — Cenjeno uredništvo! Zopet se Vam oglašam iz sončne Floride. Lepo prosim, da bi mi s prihodnjim ponedeljkom, to je s 26. majem, prenehali pošiljati list sem doli in ga zopet dostavljali na najin dom na Kildeer Avenue v Clevelandu. Kar rada se bova vrnila v najino prijetno hišico, ki sta jo v najini odsotnosti skrbno varovala hčerka Mary Dolšak in Viktor Skok, katerima sva res dolžna hvalo za to.
Zahvalila pa bi se rada tudi upravi Ameriške Domovine, kk nama je tako natančno in redno pošiljala list v Florido. Tako sva sproti zkedela za vse clevelandske novice in dogodke, pa tudi za vesti od drugod. Mojo ženo so najbolj zanimali romani, te ona vedno skrbno prebira. Res sva se kratkočasila ob Ameriški Domovini. Zato bi priporočal vsem, ki grej o na daljše počitnice, da sporoče upravi Ameriške Domovine, da bi list radi prejemali tudi na počitniškem naslovu. Z veseljem jim bo ugodeno, rade volje ga Vam bodo pošiljali kamorkoli.
Midva pa Vam kličeva, na svidenje v Clevelandu in Vas naj-lepše pozdravljava!
Frank in Rozi Rupert
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Danes sem prejela Vaše obvestilo, da mi bo naročnina, na katerega sem računala. Oprostite, če bo kakšen dan zamude in prosim, če
Cicero, 111. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam enoletno naročnino za Ameriško Domovino, katero res rada berem.
Želim Vam veliko uspeha in Vas najlepše pozdravljam!
Ana Retel
*
Stockton, Calif. — Spoštovana uprava! Krn’ sem iz zdravstvenih razlogov spremenil naslov — prosim, pošiljajte res dober in u-gleden list Ameriška Domovina na moj novi naslov:
Rev. Leon Kristanc
3700 N. Sutter St.
Stockton, Calif. 95204
Hvala Vam in s toplimi pozdravi!
Leon Kristanc *
West Olive, Mich. — Dragi u-rednik! Prav lepo se Vam zahvalim za obvestilo, da mi bo za-potekla padla naročnina. Sem namreč že že čakal nanj.
Takoj Vam priloženo pošiljam naročnino za celo leto. Z Ame-
Brezmadežnega spočetja
Narodno svetišče Marijinega
CLEVELAND, O. — V času od mojega zadnjega poročila smo poslali v Washington drugi obrok za našo kapelo. Počasi, a sigurno se bližamo končnemu cilju in bo kapela plačana. Rabimo še najmanj $9,500. Apeliram na vse, ki morda doslej še niste nič prispevali v ta namen, da to storite čimprej, kajti koncem oktobra bomo morali poslati j zadnji obrok. Doslej sem prejel naslednje prispevke:
Chicago, III. — Mrs. Albina Novak, tajnica čikaškega krajevnega odbora, nam je poslala ček za $85, kar je nabral Mr. Ed Kucic, gl. odbornik KSKJ, zelo aktiven pri zbirki za Slovensko kapelo; prispevali so:
Po $25: Miss Albina C. Turk iz Aurore, Minn., v spomin pok. matere Mary K. Turk.
Po $15: Mr. in Mrs. Edw. Ben-kovich, Chicago, 111:
Po $10:	Mr. in Mrs. Martin
Golobic Jr.; Mr. Milos Kadich, Chicago, 111.; Theresa Vidic, Chicago, 111.
Po $5: Kazimir Krampach, E-lizabeth Jurgec, oba iz Chicaga;
Podr. št. 72 SŽZ iz Pullmana,
111.
Forest City, Pa. — Iz te male slovenske naselbine smo prejeli že precej lepo vsoto za našo kapelo. Zopet se je oglasil naš veliki prijatelj Father A. J. Krasinski in nam poslal vsoto $436. Darovali so:
Po $250:	St. Joseph Church
(prej že $500). Dalje $161 darovi posameznih faranov in $25 St. Joseph’s Atlar, Rosary & Christian Mothers Soc.
Pueblo, Colo. — Mrs. Anna Pachak je poslala $35. Darovali so:
Po $10: Rev. Daniel Gnidica,
Mrs. Julia Skrabec v pok. soproga Josepha.
Po $5: Mrs. M. Kastelec v spo- ciev., min pok. Josepha Dragovan in Daly, Jacka Kastelic; Anna Pachak.
Cleveland, O. — Mrs. Dorothy Ferra je poslala zopet $30; darovali so sledeči:
Po $20: Mrs. Anna Mor gel v spomin pok. staršev Mr. in Mrs.
Frank Morgel, pok. soproge Elizabeth, pok. staršev Mr. in Mrs.
John Sain in pok. soproga Joe Komick.
Po $5: Mr. in Mrs. Robert Tuma, Wickliffe, O.;
Joseph Ferra.
me v bodoče malo preje obve-| riško Domovino sem res zadovo-stite, ker pri nas v Kanadi dostavljajo pošto samo petkrat tedensko in v ponedeljek, 19. maja, je bil pa še praznik, tako da
Mrs. Mary Otoničar je poslala $40 od sledečih:
Po $10: Jennie Longar; Neimenovana v spomin pok. soproga Johna; John Ladiha v spomin sestre Josephine Morgan.
Po $5: Mary Vidmar; Mrs. Mary Malenšek.
Verona Pa.: Iz tega mesta se je oglasila Mrs. Anna Slosar in nam poslala $62, kar so darovali:
Po $5:	Mr. in Mrs. Joseph
Škerl; William Boštjančič, Miss Frances Boštjančič, Jennie Boštjančič, Amalia Sorch, John J. Cesnik, William and Mary Family; Martin Slivsek, Mr. in Mrs, Primes Zakrajšek, Mr. in Mrs. Frank Slosar.
Po $2: Mr. in Mrs. John Slosar, Mary Bostjanick, Mr. in Mrs. Ronald Binkly.
Po $1: Mr. in Mrs. Frank Fa-bec, Jimmy Slosar, Bobby Slosar, Frank Slosar Jr.
Portland, Ore. — Mr. Joseph Virent je poslal vsoto $213.12 v spomin pok. staršev:	mati Jo-
hanna Virant umrla 8. sept. 1968, oče Joseph Virant Sr. u-mrl 22. nov.. 1917; prispevali so sinovi: Joseph J. Virant, $118.12, Anthony J. .Virant $25, Frank P. Virant $20; hčere: Mrs. Victor (Mary) Bubacz $20, Mrs. James P. (Julie) McFadden $15, Mrs. Wm. N. (Angelina) Thompson $10 in vnukinja Mrs. Patrick Jr. O’Leary $5.
Kansas City, Kans. — Mrs. Mary Hotujec nam je zopet poslala lepo vsoto $105, kar so prispevali tamkajšnji rojaki:
Po $25:	Mrs. Josephine in
Frank Toplikar.
Po $20: Richard Kalich.
Po $10: Charles Viscek, Chris iDelich.
Po $8: Johanna Anzek.
Po $5: Mary Bartkoski, Frank Derchar, Max Guštin, Chris Li-vojevich in $3 Frances Marx.
Po $2: Agatha Wolf, Helen A-lexcites in Mary Bauer.
Po $1: Anna Blazevich, Bernice Rezovich in Mary Zunich.
E. Helena, Mont. — Mrs. Mary Rigler je poslala $28, kar so prispevali:
Po $5: Mr. in Mrs. R. Andol-sek, Rudolph Cvar, Miss Mary A. Smith, Joseph M. Sasek, Mr. in Mrs. Louis Smith. $2: Mrs. Eva Sasek in Frances Rigler $1.
Od posameznikov pa smo prejeli naslednje darove:
Po $100: poslal Joseph Zorc iz Chicaga, 111., v spomin pok. očeta Franka G. Zorc Sr. (prispevali so: Mrs. Mary Zorc, F. J. Zorc Jr., John Marinšek, Lucy Anderson, Joseph J. Zorc, Luke F. Zorc Sr., Mary J. Furman, William Zorc, Robert Zorc Sr., Joseph M. Zorc in R. David (Zorc); Dr. Albert Jurečič M.D., Haddonfield, N.Y.; Neznani Sy-gan iz Bridgeville, Pa.; Neimenovana iz Chicag'a, 111.; Neimenovan iz Dulutha, Minn.
Po $50: Dr. Franc Pepevnak, Toronto, Canada; Frances J. in Elizabeth P. Kastelic, Glendale,
N.	Y., v spomin pok. staršev Antona in Elizabeth A. Kastelz.
Po $30: Mr. in Mrs. John Mul-spomin ler, Brooklyn, N.Y.
Po $25: Mrs. Louis Peček Sr., O.; Mr. in Mrs. Paul J. Wash., D.C.; Mr. in Mrs. Jos. Stupar, Marquette, Mich.; Belokranjski klub, Clev., O.; Mr. in Mrs. Joseph J. Dermasa, Cleveland, O; Mary Leksan, Euclid,
O.	, v spomin soproga Andreja; Maimie R. Perusek, Lorain, O.; Maimie R. Perusek v spomin pok. staršev Josepha in Antonie Perusek, Lorain, O.; Lydia Bal-dasar, Flushing, N.Y.; Felix J. Svete, N. Chicago, 111.; Frances
Mr. in MrsJBogovich v spomin Dolores T | Singer; Anthony J. Pekol, Mrs
je pošta kar zastala.
Z listom sem zadovoljna, poštna dostava pa je postala malo-
Churchillom in Stalinom.
Je pa ti’Ji lahko mogoče,
|ška Domovina
je Tito sprožil to vpraša- Pride d°
po cel teden, mene. V letu 1968
da
pa
$2 Mary Gasper, Bridgeport, O., v | spomin pok. matere Mary Su-
^	|$21; daroval so: $10 Frances So- cago, 111.
Vaš kach v spomin pok. soproga Pe-' Po $20: Mrs. Matt Marolt, Gil-
Po $3: Anna Stefančič in Ijen, rad jo berem, lahko še oi- Joe Sercely.
tam, a težko pišem. Veste, imami Mrs. Anna Godlar je poslala'stersic; Podr. št. 95 SŽZ, S. Chi
že 84 let.	1	’ --	"------r’- 1
Lep pozdrav vsem skupaj
stari in zvesti naročnik	tra, hčere Frances Ponikvar in
sina Petra Jr.
Po $5:	A. G. v spomin pok.
Spoštovani! Martina Kozar, Richmond Hts.
Pošiljamo Vam naročnino zal Po $3: A. G. v spomin pok. eno leto. Ameriško Domovino-Mary Barbie; Anna Godlar v smo do sedaj točno prejemali in spomin pok. Billa Kozar.
Joe
*
Cleveland, O.
Volovlek Sr.
Mr.
O.;
in Mrs. Mike Neimenovana,
bert, Minn.;
Spisic, Clev.
La Salle, 111.
Po $15: Mr. in Mrs. Joe Malovrh, Wickliffe, Ohio; Schuma Family in memory of Sis. M. Carmelita Schuma, Clev., O.
Po $10: Louis Boštjančič, Pittsburgh, Pa.; • Mr. in Mrs. John Veselich, Buttler, Pa.; Mrs. Mary Telban, Euclid, O.; Dr. Albert L. Sentochnik M.D., Fort Plain, N.Y.; Mr. in Mrs. Frank Sme, Forest Hill, N.Y.; Louise Balda-sar, Flushing, N.Y.; Molly Krall v spomin Rose Lapp; Rudolph B. Gornick, Harrisburg, Pa.; Fred Krečič družina, Euclid, O.; Mrs. Mary Bartol, Kitzville, Minn., v spomin pok. soproga; Mrs. Mary Sollner, Brooklyn, N.Y.; Mr. in Mrs. John Swegel, Bethlehem, Pa; Johanna Sla-dish, Fayette City, Pa.; Frank Kamin, Clev., O.; Mrs. Frances Stegu, Euclid, O.; Mr. in Mrs. John L. Milavec, Euclid, O.; Mr. in Mrs. Joseph Strukel, La Salle, 111.; Joe Marolt, Clev., O.; Frances Zallar, Clev. O.; Neimenovana, Canonsburgh, Pa.; Rudolf Kolarič, Clev., O.; Angela Arko, Broadview Hts., O.; Mary Stražišar, Clev., O.; Mrs. Frances Herald, Milwaukee, Wis.; Mrs. Frances Stegu, Euclid, O.; Mrs. Mary Ozimek, Cleveland, O.; Mrs. Frances Pirc and Thomas J. Drennen Family, Dayton, O.; Andrew in Pauline Percic, Biwabik, Minn.; Agnes Rus, Clev., O., v spomin brata Johna Simončič; Mary Kenik, Clev., O., v spomin soproga Franka in sina Franka Jr.; Mrs. Frank Udovič, Euclid, O., v spomin strica Franka Gornick.
Po $5: Frances A. Rak, Forest Hill, N.Y.; Stephie Možina, N. Chicago, 111.; Drago Androjna,, Clev, O.; Mrs. Mary Brežic, Willard, Wis.; Mrs. John A. Barn-brick, Wash., D.C.; Mr. in Mrs. Frank Drašler, N. Chicago, 111.; Mr. in Mrs. Robert Cassidy, Mrs. Josephine Rogel, oba iz La Salle, 111.; Johanna Gornick, Clev., O.; Mrs. Mary Stimatz, Hidgewood, N. Y.; William B. Smith, New York, N.Y.; Frances A. La Caras, Detroit, Mich.; Amelia Krall, Euclid, O., v spomin pok. Johna Boben; Mrs. Frances Valentič, Euclid, O.; Theresa Racher, Niles, O.; Mrs. Josephine Gustetic, Euclid, O. v spomin očeta Josepha Dežman; Vida Furlan, Geneva, O.; Edward J. Grum, Wickliffe, O.; Mrs. Mary Shivitz v spomin ook. Rev. Francis M. Jevnik; Neimenovan, Duluth, Minn.; Mrs. Rose Luzar, Indianapolis, Tnd.; Mr. in Mrs. John Mlakar, Euclid, O., v spomin Mary Ha-genbuckle; Mr. in Mrs. Martin Murota, Chersterton, Ind.; Angela Percic, Minneapolis, Minn.; Mary J. Percic, Ros eville, Minn.; Neimonavana, Euclid, O.; Rose Tomšič, Clev., O., v spomin ook. Johna Simončič.
Mary Lenich, Eveleth, Minn. 12.50; Agnes Kallentz in Anne Konezal, Milwaukee, Wis., vsaka po $1.50; Silvester Grašič, Windsor, Ont., Canada, $9.
Po $3: Mary Gosar, Mary Sne-dec in Frank Artach, vsi iz Wil-larda, Wis.; Herman Kranjc, Aurora, 111.; F. Plesko in E. J. Plesko, Milwaukee, Wis.; Jennie Pugely v spomin Mary Barbie.
Po $2: Mrs. John Lesar, Willard Wis.; Frances Kranjc, Donald Kranjc, Aurora, 111.; Inez M. Weindel, Phoenix, Ariz.; Ce cila Remc, N,Y., N.Y.; Celia Marolt, Amalija Cirey, Josephine Seiko, Milwaukee, Wis.; Frances Glavan, Clev., O.; Anna Marolt, Agnes Dragolic, Miss Mary A. Žnidaršič, Euclid O.; Mary Vidakovič, Clev., O.
Po $1:	Mary Evanich, M.
Kratchnik, R. Alpner, L. Cmik-los, W. Pribezich, A. Zrimšek, L. Cerei, J. Perko, P. Cvetan, F. Tratnik, C. Novak, A. Lubeseck, J. Ahčin, M. Dežman, Josephine Kolar, Mary Subarich, Frances Čira, vsi iz Milwaukee, Wis.
Mal položi dar tudi Ti
Mariji Pomagaj na oltar!
Čeke naslovite na “SLOVENIAN CHAPEL FUND’’ in jih pošljite na moj naslov.
Frank A. Turek
986 Bryn Mawr Ave.
Wickliffe, Ohio 44092
AMERIŠKA DOMOVINA,
nOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt
JEAN GIONO:
ŽETEV
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOOOOOOOCOOOOOOOOGCdaOOCOOOOC
Najljubše bi mi bilo, če bi se ga sploh nič ne dotaknil.”
Panturle ogleduje lepi lemež. “Ne,” pravi, “ne mika me, da bi uničil tvoje delo. Rekel si, da so vijaki v kosu papirja? Vse bom pustil tako, kot je sedaj.
Bo že dobro tako, kot si ti to napravil. Če se bom moral malo potruditi, se bom pa potrudil, toda pustil bom plugu rjegovo prvotno obliko. Hočem samo žita, da bi pognalo po celem hribu Chenevieres, da ga bodo polne vse aubignanske hiše do stropa. Vse hočem napolniti z žitom, kolikor ga more zemlja nesti.”'
Gaubert sedi nepremično na svojem stolu, mrtve roke ima prekrižane na palici. Pa pokima z glavo:
“Lahko go nosi naša zemlja, Verjemi mi, veliko množmo ga lahko prenese. Svoje dni je bila aubignanska zemlja slavna.
To bo žitnega blagoslova tisti dan, ko bo prišel odločen človek in se krepko zagrizel vanjo...” Beilina je vstopila skozi zadnja vrata. Pod pazduho ima raco in ji gladi perje.
“Otroci, zdaj gremo, nazaj ?;^pet pridemo ...” prepeva.
Ko dospe Panturle domov, je že noč. Vrata so zaprta. Potrka c pestjo.
“Kdo je?” vpraša Arsulin glas. “Jaz.”
Arsula odpre vrata.
“Začela sem se že bat1', veš.” Panturle sname vrečo žita z Jamen in jo dene na mizo.
“Poglej,” pravi. “Poglej, nisem Zapravil časa. Potem pa tole, poglej no, poglej tole.”
In pokaže proti svetlobi ognjišča lep lemež, oster kakor nož.
“Oh!” se iztrga Arsuli; “kako je lepo; človek bi rekel, da je kakor predaji del ladje.”
II.
Šla sta po žito in Amoureux ju je čakal ob studencu Reine-Porgue. Vreče so bile že zložene z voza in so stale ob studencu.
“Vidiš,” pravi Panturle Amou-neuxu, “to je moja žena.”
Arsuli pa:
“Tale, vidiš, je pa moj prijatelj, da!”
“Morata nas obiskati kak dan,” odvrne Amoureux. “Al-fonzina bo prav vesela.”
Nato se je spet odpeljal s svojim vozom.
Ob studencu je stalo šest velikih vreč, polnih žita.
Panturle si je zadel eno na
^ame.
“Tole bom odnesel in se spet Vrnil; ti pa medtem pazi na «stale.”	* -NiW
In tako je šlo do poslednje vreče.
Ko si je tudi zadnjo oprtal na hrbet, je dejal:
“Dobro sva porabila jutro, ^daj pa kar čez planoto. Dovolj roi je že tega vzpenjanja in spuščanja.
Prejšnjo noč je padel nenaden th težek dež. Polomil ;e gozd. Listje je odpadlo in štrclji golih Vej so prebodli kožo uvelega li-stja. Trava na planoti je prav tako poležana. Vihar jo je raz-rhetal na vse strani.
“Zima je pred vrati,” pravi
Ursula.
La stopa za Panturlom. Zdaj ^ta prav na meji planote; tam, k j er je preživela toliko strahu in t°liko tople ljubezni. Pa premi-® iuje o tem. In misli: veter ji je bil ženitbeni posredovalec. Te-daJ se je šele začelo njeno ži-v|Nnje. Vse, kar je bilo poprej, bi več važno. O tem premišljuje jamo kdaj pa kdaj kakor o pre-b°leli bolezni. In kadar misli na *°> Mora takoj pogledati Pan-t^rla. Končno ji teče življenje bdrno in zdaj bi mogel človek re^i/ da uživa vso srečo.
Lo je planota, kjer je dež celo Poteklo noč teptal travo. Nenadoma se Panturle ustavi
vrže svojo vrečo na tla. S prekrižanima rokama ji zapre pot in ne pusti, da bi šla Arsula naprej.
“Počakaj tukaj.”
Potem napravi še tri korake prek travnika in gleda pod noge.
Zdi se, da o nečem razmišlja. Potem se v?ne, si znova oprta vrečo, prime Arsulo za roko in jo pelje skozi travo v neko docela drugo smer.
Naslednji dan je Panturle ves čudaški in nemiren. Nič se mu ne zljubi. Najprej je meril žito, pa je bilo jasno videti, da je mislil na nekaj drugega. Potem je pustil vse skupaj in odšel proti vasi. Z ramo se je uprl v vrata Mamechine hiše; vrata so se zvalila na tla in Panturle je vstopil.
Poskusil je razmotati rjuho, ki je ležala na mizi.
Popolnoma razcefrana je. Podgane in druge živali so jo razgrizle, da je vsa razpadla.
Po stranpotici se je vrnil v svojo hišo in hitro, hitro vstopil skozi zadnja vrata, ko je šla Arsula po vodo. Začel je iskati po nečkah, po omarah. Vse je premetal. In vpraševal je samega sebe:
“Le kam jih je dala?”
Končno se je naveličal in se približal postelji, ki je bila že postlana, jo z enim mahom odgrnil in izvlekel rjuho, na kateri sta spala z Arsulo. Ko je Arsula vstopila v kuhinjo, je skočil skozi okno, z zvito rjuho ped pazduho.
Šel je na planoto. Cez čas se je vrnil in nosil neko stvar,' ki je bila zavita v rjuho. Majhen zavoj, ki sliči butarici drobnega dračja, popolnoma suhega, kajti rožlja in zgoraj je nekaj okroglega, kar noče stati v ravnotežju, kakor vodna melona, ki se noče vsak čas izmakniti. Vse to je tri ali štirikrat čvrsto zavil v rjuho.
Prišel j s do starega vaškega vodnjaka. S svojim velikim telesom se je moral prerivati med trnjem, preden je dosegel njegov kamniti rob. Zavitek je prevezal z vrvjo. Tudi dva velika kamna je zamotal vanj. Strmel je v črno vodo v globini, ki se je lesketala kakor novo železo.
Potem je spustil zavoj v vodnjak in zrl za njim, dokler ga ni pogoltnila voda.
Nekaj časa se je naslanjal na rob vodnjaka, potem pa si je polglasno rekel:
“Ce človek dobro premisli, bi si tako tudi sama želela.”
Zvečer je sedel Panturle na ognjišče se začel pripovedovati: “Neka ženska iz tega kraja bi bila vesela, če bi naju videla skupaj.”
“Katera?” vpraša Arsula.
“Neka ženska od tod. Rekli smo ji Mameche. Vedno mi je pravila: ‘Daj, pripelji si ženo. Potem pa je rekla: ‘Ce pa hočeš, ti jo bom pa jaz poiskala.’ Končno je najbrž odšla, da bi mi jo pripeljala.”
Na to je odgovorila Arsula samo z lahnim pregibom ustnic.
“ ... najbrž je odšla, da bi mr pripeljala ženo, toda na poti je umrla.”
Po vsem tem je treba povedati vse, tudi o rjuhi, katero je potegnil s postelje in vse ostalo.
Arsula sedi ob njem in se tišči k njemu, kjjti kadar nanose beseda na smrt, spreletava človeka mraz po vsem telesu. Potem je začela premišljevati.
“Na planoti, praviš?”
“Da.”
“Ali ni bila črnikasta, s prav čudnimi kretnjami?”
“Da,” odgovori Panturle začudeno.
“Prav. Povedala ti bom. Mene je iskala. Da sva prišla to poletje z Gedemusom v Aubig-1 nane, je kriva neka stvar, ki na- j ju je prignala semkaj, proč od najine poti in naju prestrašila.'
Aprilske volitve v Sloveniji
V Jugoslaviji so bile 13. aprila volitve, pri katerih so volili poslance za družbeno-politični zbor zvezne skupščine, za republiške in pokrajinske ter občinske in mestne skupščine. V Sloveniji je oddalo svoj glas od 1,134,377 vpisanih volivcev 1,011,380, t. j. približno 87 odstotkov. Da ni bila udeležba večja, pripisujejo slabemu vremenu s snežnimi meteži, zaposlitvi številnih delavcev v tujini, služenju kadr-skega roka in drugo. Volitve so potekale tako, kakor potekajo vedno pod nadzorstvom partije, torej “normalno”.
Nekaj debate je povzročila izredno slaba udeležba študentov pri volitvah v zbore delovnih skupnosti ljubljanskih občin in mestnega sveta. Očitki so bili od partijske strani taki, da je izvršni odbor ljubljanske študentske skupnosti izdal kot odgovor posebno spomenico. V njej zavrača očitke, da bi imela slaba udeležbo “politične in druge motive”, ampak dela odgovorno slabo organizacijo volitev in dejstvo, da “študent praktično ni obravnavan kot popularni volivec tudi v Zboru delovnih skupnosti”.
Senzacija volitev je bila v tem, da je bil župnik Štefan Vareš izvoljen za občinskega odbornika. To je bila ena najbolj presenetljivih vesti ob zadnjih občinskih volitvah v Jugoslaviji. V Sloveniji na štajerskem, v vasi Gorenje nad Zrečami se je to zgodilo. Vas spada v občino Slovenske Konjice. Ko je šlo za
jnečenje. Pri volitvah je dobil župnik 342 glasov, njegov protikandidat pa 27. Tako je bil župnik Vareš res izvoljen po volji ljudstva za občinskega odbornika. Poznavalci razmer pravijo, da se prejšnji odbornik Ivan Petrič, za to hribovsko vas pod Pohorjem sploh ni brigal in da je že pred volitvami župnik bil edini, ki se je brigal za vaščane.
Zanimiv je komentar, ki ga je dal k izvolitvi župnika dopisniku Nedeljskega tednika Franjo Marošek, predsednik SZDL Slovenske Konjice. Povedal je, da se prejšnji odbornik Ivan Petrič ni prav nič brigal za vas, in tudi na občinske seje kljub pozivom ni hodil. “Kaj naj bi še storili, ko je bilo vendar očitno, da so zaradi naše odsotnosti bili prisotni drugi,” je dejal Marošek in nadaljeval: “Ker poskusi, da bi zamenjali Petriča niso uspeli, smo se v tem času prerekali o u-mestnosti še nadaljnega profesionalizma nekaterih naših izvoljenih članov občinskega odbora SZDL, reševali smo matematične naloge v toplih foteljih, razpravljali o vsem mogočem, teren pa je živel in životaril po svoje.”
Dopisnik Nedeljskega dnevnika Dušan Kralj je po izvolitvi župnika za odbornika obiskal vas Gorenje in v Nedeljskem dnevniku z dne 20. aprila med drugim objavil te-le ugotovitve:
“Občani niso slepi. Občani so
sov v občinski skupščini.” Florjan Jenčič kot kandidat za predsednika Občinske skupščine Slovenske Konjice ni kazal posebne skrbi zaradi izvolitve župnika. Dopisniku Dušanu Kralju je dejal:
“Lahko bo šlo odlično! Lahko se bo zatikalo! Lahko sploh ne bo šlo.”
Razgovor je zaključil: “Če bo prišlo do konfliktov, če bo gorenjski odbornik mešal verska čustva v razprave o skupnih problemih, bom takšno sejo občinske skupščine kratko malo končal. Vendar pa mislim, 6 tem smo se pogovorili s Štefanom Varešem, da do tega ne bo prišlo. Naposled, mimo dejstva ne moremo. Odbornik je tu, če bo zastopal interese svojih volivcev, je to njegova naloga in dolžnost. Ravno to dolžnost in hkrati odgovornost so naši odborniki v preteklosti kaj radi zanemarjali, mi pa smo imeli tudi dokaj površen odnos do neodgovornega početja nekaterih naših odbornikov.”
Župnik Štefan Vareš je doma iz Prekmurja. Študije je končal v Zagrebu. V Gorenju župnikuje štiri leta.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) verius, brat Edwina. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih nato na Kalvarijo.
Blaž Skok
Včeraj popoldne je umrl v Euclid General bolnišnici 79 let čutili prisotnost svojega župnikaLtarj Blaž Skok s 163Q'o Hunt-
na vsakem koraku, če je bilo mere Ave-) rcjen v vasi Jurkovo, treba glasovati za samoprispe-j 0bčina Sosiče, od koder je prišel vek v korist ceste in vodovoda, v ZDA 1. 1903, mož Anne, roj.
je bil župnik najglasnejši, ki je
predlaganje kandidatov, so va- glasoval za samoprispevek; če je
ščani predlagali dva: predsednika krajevnega odbora SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) Gorenje Franceta Šte-faneta in svojega župnika Štefana Vareša.
Kandidatura je zbudila zanimanje in so vprašali tudi škofa v Mariboru, ali sme župnik kandidirati. Škof je odgovoril, da je to stvar občanov. Partija in Sč>-cialistična zveza sta bili mnenja, da ne gre jemati župnikove kan didature zares. Prav tako so mislili vodilni režimski veljaki v
bila beseda o davščinah, je bil spet župnik tisti, ki je kmete prepričeval na zborih volivcev o umestnosti takšnih ali drugačnih davščin, pri čemer pa je se-
Slobodnak, oče pok. Margaret, Mrs. Joseph Zakrajšek in Alberta, 4-krat stari oče, enkrat praoče, po pol brat Janka (Kanada), pok. Franka in Ane Miheli (Jug.). Do upokojitve je bil zaposlen pri Cleveland Electric
veda tudi govoril o nujnosti Illuminating Co. kot skladiščnik, sprememb občinske politike dO|Pokcjni je bil član HBZ št. 235 kmetov in do njihovega dela;'in Kluba slov. upokojencev na
kadar je zbolel v vasi otrok, je bil župnik edini, ki je odpeljal otroka s svoj m avtomobilom v ambulanto. Župnik je živel med ljudmi in z ljudmi. Videli so ga pvosod, zato ni čudno, da ga ni-
Waterloo Rd. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Kalvarijo. Družina prosi namesto vencev darove za Cleveland Cancer Society. Truplo pokoj-
so spregledali takrat, ko so izbi- nika bo položeno na mrtvaški
občini. Vsi pa so doživeli preše- rali zastopnika njihovih intere-'oder nocoj ob sedmih.
MEHURČKI JIM DELAJO TEŽAVE — Mehurčki, ki nastanejo in izginjajo na tekoči vodi, so precejšnja težava v dovodnih ceveh, pa tudi v samih turbinah v delu Indije. V posebnem središču pri Pooni ta pojav raziskujejo in mu skušajo priti do dna. Slika kaže del velikih vodnih cevi v tem središču, ki jih dva uslužbenca nadzirata.
Anna Kramer
V Lake Side University bolnišnici je umrla v petek popoldne 78 let stara Anna Kramer s 5305 St. Clair Avenue, roj. Lovše v Šmartnu pri Litiji, od koder je prišla v ZDA i. 1912, vdova po v maju 1967 umrlem Johnu, mati Freda, pok. Wil-liama, Johna in pok. Mildred Bride, 10-krat stara mati, 7-krat pramati, sestra pok. Martina, pok. Antona, pok. Frančiške in pok. Tereze (vsi umrli v Jugoslaviji). V zadnjih mesecih svoje bolezni je živela pri sinu Fredu na Upton Ave. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Avenue ob 9.30, nato na pokopališče.
John Debevec
Na svojem domu na 1284 E.
168 St. je umrl v četrtek 88 let stari John Debevec, mož Mary, roj. Martinčič, oče Frances Mulec (Evropa), Marie Sterle, Jean Perusek, pok. Johna E., pok. Roberta, 4-krat stari oče, brat pok. Frances Mezgec, pok. Mary Starc in pok. Louisa. Rojen je bil v Martinjaku pri Cerknici, od koder je prišel v ZDA pred 62 leti. Bil je član SNPJ št. 28. Pogreb je danes ob 8.45 iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete cb 9.30, nato na Kalvarijo.
-----o------
Na Kitajskem še vedno brez notranjega miru
Partijski kongres v aprilu ni prinesel Kitajski notranjega miru. Zlasti nemirno je v južni in jugovzhodni Kitajski.
HONG KONG. — Le malokdo je verjel, da so bile na zadnjem partijskem kongresu res zakrpane vse raztrgane vezi med posameznimi strujami in gibanji v kitajski komunistični partiji. Marsikateri tovariš ni dosegel tistega mesta v partiji, ki je nanj škilil in je takoj godrnjal. Še boj nezadovoljni so tisti, ki jih je kongres čisto navadno prezrl.
Na kongres se dalje hudujejo tudi tisti, ki so morali ugotoviti, da so njihovi voditelji potisnjeni na stran in imajo tistih položajev, ki jim pripadajo po njihovem pomenu za stranko, pa tudi po njihovih zaslugah.
Vse to se je kaj hitro po kongresu razbohotilo v prepire in trenja, ki že prehajajo v prave fronte. Zato je režimsko časopisje začelo na debelo delati propagando za partijsko solidarnost in narodno edinost. Ravno ta propaganda je tudi odkrila, kje vse že izginja mir in red v deželi.
Zdi se, da tudi v oboroženih silah ni vse v redu; med armado in vojnim letalstvom ter vojno mornarico so stalna trenja, ki pa v njih ne zmaguje zmeraj armada, čeprav se lahko upira na tovariša Mao in njegovega namestnika Lin Piao. Da bo do takega stanja v deželi prišlo, so pričakovali. Da bo prišlo tako hitro in da bo tako hudo, to je pa vse presenetilo.
------o-----
Bivši poslanik Harriman o položajsi v Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Johnsonov glavni delegat na pariški konferenci Harriman je sedaj po molku, ki je trajal nekaj mesecev, prvič govoril s časnikarji in jim med drugim tudi razložil, kaj misli o vojskovanju v Vietnamu. Najprej je poudarjal, da naj Amerika takoj odpokliče iz Vietnama 50,000 vojakov. Je prepričan, da bodo takoj na to storili isto tudi severnovietnam-sk komunisti. Šel je še korak dalje; je namreč dodal, da je treba počasi omejiti tudi vojskovanje v Južnem Vietnamu. Tudi na tem polju bodo komunistične čete začele omejevati vojskovanje, kakor hitro bodo videle, da to že delajo ameriške čete.
Kar se tiče saigonske domače politike, je Harriman mnenja, da naj Van Thieu takoj pritegne v vlado voditelje vplivnih struj in vidne javne delavce v vlado. Res bo njegova osebna politična moč prikrajšana, toda vlada bo pridobila na ugledu v saigonski javnosti. Zanimivo je njegovo gledanje na političen položaj na deželi..
Misli, da bi komunisti dobili pri volitvah komaj 20% glasov, dočim bi se ostalih 80% razsulo na celo vrsto malih strank in gibanj. V tem pogledu se Har-rimanovo mnenje močno razlikuje od pogledov drugih nevtralnih političnih opazovalcev, ki mislijo, da bi komunisti dobili več glasov kot 20%.
------o------
Večje preseljevanje prebivalstva v ZDA
LOS ANGELES, Calif. — V začetku tega stoletja je živelo le okoli 18 odstotkov prebivalstva dežele izven svojih rojstnih držav, leta 1950, pol stoletja kasneje, pa je bilo takih, ki so si u-stvarili domove izven rojstnih držav 43 odstotkov.
Na tako izredno povečanje preseljevanja je imela brez dvoma vpliv vojna, tako prva svetovna vojna, še bolj pa druga.
Ženske dobijo de?o
Clerk-Typist
Good with figures, 3 or 4 days per week, permanent. Must have previous job references. Pleasant air-conditioned 2-girl office. E. 55th St. Call 321-2759 after 4 p.m.
________________________(108)
Gospodinjo iščejo
Gospodinjo k starejšemu > .o-škemu iščejo v Euclidu, severno, blizu Lake Shore Blvd. Za pogoje kličite od 8. zj. do 5. pop. tel. 481-1049.
____	(107)
Iščemo kuharico ali kuhinjsko pomočnico za čas od 1. popoldne do 8. zvečer. Smo jo pripravljeni izučiti.
SORN’S RESTAURANT EN 1-5214
(x)
Moiki dobijo delu
Help Wanted Male
Three young men for machine shop. Speak some Engbsh.
Pal-Via Machine & Mi'g. Co. 1419 E. 40 St.
(108)
Delo dobe
Trije mladi moški dore delo v strojni tovarni. Morajo govoriti malo angleško.
Pal-Vin Machine & Mfg. Co. 1419 E. 40 St.
(108)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
3-družinsko hišo z velikim dvoriščem nasproti cerkve sv. Vida, na 6018 Glass Ave. Kličite 391-0073.	(111)
Hiša naprodaj
Bungalow, 4 spalnice, predeljena klet, zgotovljena razvedrilna soba, priključena garaža, blizu šole in bus linije. Kličite lastnika po 6. uri KE 1-5443.
-(109)
V	najem
Odda se 3 opremljene sobe v bližini Sv.Vida. Kličite 481-6072.
(27,29,2 jun)
V	najem
Oddamo 5 sob, zgoraj, na 7707 Lockyear Ave. Kličite 361-2228.
— (107)
V	najem
3 neopremljene sobe s kopalnico na E. 61 St. blizu Sv. Vida, se oddajo dvojici ali starejši ženi. Kličite' 431-7884.
—(2 4 jun)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Ze RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
.AID FOR AGED PRESCRIPTION:-
i St. Clair Ave. & 68th SL: EN l-421t

“No, mala,” je pobožal kobilico Klemen, “sedaj sva pa spet prijatelja.” In jo je koj mimogrede zaničljivo posvaril: “Kaj me strašiš, koza neumna!”
Potem je za kobilico ukradel iz zaloge pest ovsa — saj se ne bo poznalo — in ji ponudil vode in se greda opravičil:
“Ne, ne Belka, saj nisi koza. Koza ima rege, ti jih pa nimaš. Prej jih imam jaz. Ko bi ti vedela, kaj '■e godi danes pod Bro-scem.”
I, saj tuni Klemen ni vedel, da prav takrat ponavlja godec malo izpremenjeno:
Pa drompom na bas. pa en jerbas klobas, pa vina bokal, da sev Janez smejal
Klemen se ni smejal. “Prekleta Primoževa glavt,” je klel samega sebe in se mu je bolj smilil ata, ta stari mož, ki jih je iz niča znal visoko postaviti, kakor pa Lenka, zavoljo katere ni hotel poprijeti za krčmo in Francko in za priprego po Bro-scu navzgor.
Precej čez polnoč, svitalo se je že, je šel Klemen na seno budit svojega naslednika. Ni ga lahko predramil. Naročil mu je, naj še njegove konje nakrmi, ko je namesto njega bedel., Sam pa je padel kakor ubit v še gorko vdrtino na senu — škernjic si niti sezul ni — in takoj zaspal. Pa bi bilo bolj prav, če bi ne bil očesa zatisnil. Se tisto dobro uro, v kateri je pravzaprav samo malo zamižal, v sanjah bolj trpel kakor kamen na cesti.
Kljub hromotu na seriku in spodaj v konjaku je še kar spal.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPf/R — CHILD CARE Live in. Own rm. & board.
No. West suburban home.
3 scbl. age children.
724-3817 days after C p.m. Weekends anytime.
Fm "	(107)
MOTHER'S Helper, live-in. Salary open, private room and. board. 5 days.
339-4084
(107)
WOMAN WANTED FOR GENERAL HOUSEWORK One or two days a week. In W. Suburban heme, River Forest. Phone 369-8961
___________________________(107)
CHILD CARE — S. W. VIC. of Pulaski and 63rd.
C da. week — Mon.-Fri. $22 week + Friendly woman preferred. 581-7452
(108)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY AND LIQUOR STORE — By Owner —
Living quarters rear, 3 miles from Fox Lake — Pistakee Highlands. 497-3665
;_________________________(107)
SHOE REPAIR STORE New shoes for sale.
Long est. For sale by owner. Excel, suburban loc. 749-6171
___________________(107)
TAVERN—AMD BANQUET HALL <5 stool bar, all new fixtures, hall has own bar and own stage.
SW Area — 776-7445
(107)
DONUT SHOP, national franchise. Terrific Vol., Net $30-$35,000. Must sell due to illness.
ST 8-2535 bet. 2 and 6.
P*	(108)
Prebudil ga je šele sunek z dolgim kruhovim nožem naravnost v srce. V sanjah se je bil namreč s fanti stepel. Zakaj, ne bi vedel povedati. Bil je pa sam proti vsem. Planil je pokonci, začel otepati okrog sebe in se zavedel, da je vse drugje nekje kakor pod Broscem.
Se preden je minila ura, je že spet sedel v sedlu in pognal po prašni cesti kdove kam?
Hi!
Jutro je obetalo vroč dan.
Jeseni pravzaprav nič ni bilo. Kar čez noč je zemljo belo pogrnila zima, ki je koj spočetka pokazala ostre zobe.
Brhka točajka Lenka se je pa veselila ljubezni, ki se je razcvi-tala v mraz med novoporočeni-ma Janezom in Francko.
“Kako bova šele midva s Klemenom srečna, ko se vzomeva,” je večkrat samo sebe tolažila in v mislih iskala svojega Klemena po strmih in še vse drugače zavitih klancih, kakor se jo dvigal Brosc takoj od Žabarja navzgor. V resnici ie pa Klemen naravnost mrl po gorah in po klancih, ki so že več kakor štirinajst dni vozili po sami nepregledni ravnini. In kako je krvavel in kaj vse pretrpel, dokler ga ni sedlo, v katerem je dan za dnem presedel deset tio dvanajst ur, ogulilo in ustrojilo tako, da je podplat koža čez in čez postala.
Pa so šli po neskončni planjavi kar naprej. Morda v nedogled. Samo —
Spočetka je bilo za konje in ljudi vsega na trbose. Počasi pa je pričelo primanjkovati. Konjem so dnevno mogli dajati samo še pest ovsa, dokler ga ni povsem zmanjkalo.
Za seno je postajalo od dne do dne bolj tesno, nazadnje celo
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
GOOD OPPORTUNITY
DIRECTOR OF
NURSING SERVICE
Exciting new opportunity in a grbv/ing accredited hospital in suburban Los Angeles. Candidate should have:
•	3-5 years experience as director or assistant director of nursing of a 100-200 bed geneial hospital.
•	3-5 years supervisory experience.
•	3-5 years clinical experience.
SEND RESUME TO: ADMINISTRATOR
BEHRENS
MEMORIAL HOSPITAL 446 Piedmont, Glendale, Cal. 91206 or Call (213) 244-1101
(107)
FEMALE HELP
BEAUTICIAN Experienced Female.
Full or part-time.
New Shop — Salary plus comm. Must know high styling, O. k Park. 383-8846
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER
9-Room Brk Bung., 5 bdr.-ns. 2V2 baths, 2 car gar., fin. basmt. pan. den. Mid 20’s. Lovely area.
Call 379-7726
_____________________________(108
BY OWNER
1x5 — 1x6. Modern apartments. Tile	baths	and	kitchens.	Wall to
wall	carpeting.	Extra	lot. Price
reasonable.	C26-6394.
____________________________008)
VIC. 60th — KOMINSKY Owner. 6 rms. deluxe Georgian. 3 Bedims., ceramic tile bath & pwdr. rm. Ceramic Tile Kit. — Natural Fireplace. $28,500.	re 5-1854
za slamo. Konji so se morali, namesto da bi počili, vse noči pasti na usehli, ničvredni travi In v Klemenu je spet oživela furmanska kri. Vsega je prevzela skrb za konja, za tuje konje. Lenke, za katero je spočetka kar mrl, se je vsak dan manjkrati utegnil spomniti.
“Cort jevo znajet,” je znal že po rusko zakleti. “Kako naj ti pelje, siromak konjski, težko breme, če mu pa lahko vsa rebra prešteješ. Pa še zmerom zmagujemo in pred nami se Rusi res umikajo. Ce ne lezemo v nastavljeno past kakor podgana v klopotnico. Kar naenkrat utegne reči klop, pa nas bo strlo. Vidim, Rusi niso neumni ljudje. In kruha jim ne more manjkati, če prav sodim. Žita pridelajo, da se duše v njem.”
Hi!
Z opešanimi konji je rinila nepregledna vrsta vozarstva v brezmejno planjavo:
“Hudič vedi, kam nas ženejo,” je spet po domače zaklel Klemen. Saj ga nista slišala ne ata ne Lenka. “Prida iz toga ne more biti nič. Nam trobijo, da zmagujemo. Ne rečem. Vem pa to, da bi bilo treba konje pr omenjati. Ne br dolgo, ko mi oba para padeta.”
Kakor k pogrebu se je vlekla z opešanimi konji dolga kača vozatajstva proti Moskvi.
Klemenu so se misli zmedle. Počil je z bičem in ošvrknil levega prednjega konja, tistega, ki je bil spočetka od samega zlodja, pa je zdaj od pomanjkanja postal krotek kakor ovca.
Hi!
Takoj mu je postalo žal in je spet po rusko zaklel:
“Čort jevo znajet.”
Čez nekaj dni, čeprav je bila šele pozna jesen, so zavozili v sneg in pritisnil je mraz, da so ušesa zmrzovala.
In so rinili z opešanimi konji in z vozmi, namesto s sanmi, naprej proti Moskvi, katere pa Markov Klemen nikoli niti zdaleč ni videl.
Življenje pri Žabarju pod Broscem je z mladima dvema znova zaživelo. Redek parizar je peljal mimo.
Brhka Lenka je vozarjem vselej nasmejana postregla, ne toliko zaradi izkupička kakor zato, ker so vedeli povedati kolikor in kakor so pač sami zaznali, kaj je doma in po svetu novega. Lenko je zavoljo Klemena predvsem zanimala Napoleonove vojske sreča. Kar je bilo doma, kdo se je oženil in kdo je umrl, kje so se do krvi fantje stepli in kje je gorelo in kdaj je Ljubljansko barje poplavilo, da vodi nisi videl do konca to je bilo kar vselej res. Novice iz sveta pa so se izkazale le malokdaj kot zanesljive. Pobirali so jih iz časopisov, ki morajo na ukaz če že ne naravnost lagati, pa vsaj resnico zavijati. Kaj ne bi še sredi oktobra Lenka verjela, da njenemu Klemenu, ki so mu takrat že konji padali, ne more biti prehudo, ko so pa časopisi poro-
BODOČA MOŠKA MODA? — Pierre Cardin, znani modni krojilec v Parizu je izdelal takole obleko za novo moško zimsko nošo.
] čali, da bo Napoleon izbrisal i Rusijo z obličja zemlje, ako car | Aleksander takoj ne sklene miru z njim. Car Aleksander se pa zato še zmenil ni. Saj je vendar vedel, da se njegov poveljnik Rastopčin ni ustrašil požgati same matjuške.Moskve, samo da bi Napoleon ne mogel prezimiti svoje, nad pol milijona številne
armade. Mesto na novo zgraditi je dokaj laže, kakor priboriti si nazaj zapravljeno svobodo. Kaj pa hodi na zimo v Rusijo! Ha, ha! Zakaj se pa ni odločil spomladi. He, he! Potem pa sam Bog ve, kako bi se branili pred tako brihtnim in brezobzirnim nasilnikom.
(Dalje prihodnjič)
		
	JUNIJ 3?grTur«*i1k|!ftlS» iif2jMtŽ!6T7 IGBUblMlSP B*X1DU	KOLEDAR društvenih prireditev
JUNIJ
8.	— Društvo SPB TABOR se bo
spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
15. — V SDD na Rechcr Avenue
balincarska tekma Začetek ob enih popoldne.
15. — Otvoritev Slovenske pristave.
15.	— Otvoritev Zelene doline. 15 — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis. priredi piknik v Triglav parku na HW 30-Town of Norway.
22. — Piknik H. Lobetovega spominskega sklada združen z odprtjem nove dvorane na Slovenski pristavi.
29. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
9.	— Klub slov. upokojencev v
Euclidu piiredi piknik na farmi SNPJ.
G. — Štajerski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
13. — Slovenska pristava priredi piknik.
16.	— Klub slov. upokojencev
za Holmes Avenue okrožje priredi piknik na nov:h prostorih ADZ parka v LeRoyju.
20. — Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Piknik v Zeleni dolini.
AVGUST
3. — Ohio KSKJ piknik v parku
sv. Jožefa na White Rd.
žen z mladinsko športno prireditvijo.
17. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Zelena dolina priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24.	— V SDD na Rccher Avenije
ob enih popoldne balincarska tekma.
23.-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
SEPTEMBER
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
5.	— SDD na Recher Avenue
praznuje 50-letnice obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 19. — Občni zbor Slovenske
pristave.
25.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
3. — Korotan priredi piknik na
Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”.
29. — Praznovanje slovenske
zastave in narodnega praznika ba St. Clairu.
6. — Federacija Klubov spov.
upokojencev ima piknik na farmi SNPJ.
10. — DSPB Tabor priredi svoj
prvi poletni piknik na Slovenski pristavi.
10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
17. — S.K.D. Triglav priredi svoj
drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. zdru-
NOVEMBER
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
15. — Klub upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi
komemoracijo ob 10. obletnici
smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija Rožmana .ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida.
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
mEmm ooierao
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 15. junija 1989 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ......
r

LE OD KOD TEČE VODA? — Jack Lemman gleda vodno pipo, ki “visi” nekje v zraku in teče iz nje voda. Slika je iz filma “Prvi april”, ki ima več podobnih, na videz nemogočih prizorov, narejenih s pomočjo ogledala.
“POD VARNO STREHO”! — Na letališčih v Južnem Vietnamu so postavili posebne lope za vojaška letala, da bi jih zavarovali pred minami in raketami rdečih. NNa sliki vidimo letalo Phantom pod varno streho jeklene lope.