Pod lipo. Ljaborair (ki sedi z mnogimi kvieti pri inizi). Gotovo že vsi veste, da je miaister Giskra piosil ceaarja, da sme stopiti iz miBisterstva ia da mu je cesar to dovolil po kocčaBera državaem zboru. Semeako. Da, čteli smo z veseljem to za vseavstrijske Slovaae zlo važao novico. Upati pa tudi je, da tadi drugi zdajfli aiiaistri ne bodo dolgo več Ba krmila. Ljubomir. Upati je, to je res, ker če se tela vzeme glava, aemore dalje več živeti, misliai veadar, da še tako hitro ae bodo vsi odstopili , bode veadar tudi za nje adarila ara, kar mi vsi želimo, ia koaečao se bode veadar v Avstriji moral vpeljati federal i zem, ki jedini more popolBoma izpolaiti želje vseh v aji živočib aarodov. I g 1 i č. Vi se tedaj tudi zlagate g. dr. Fischhof-om ? Ljuborair. Ne satao jaz, temoč vsi avstrijski Slavjaai ia še aeki dragi avstrijski aarodi. Seiaeako. Razlagali ste aam že različae državne uravaave, zdaj pa še aam povejte, ktera je po vašem taaeaju aaj boljša? Ljabomir. Naj boljša državaa uravaava je tista, ki je v državi živočim aaj bolj piimeraa. Ravao kakor mora biti obleka primerna osebi, ktera jo aosi, tako mora biti tudi vsikdar primeraa državaa aravaava ljadstvu v državi živočemu, da, še več, kakor je potrebao se ozirati pri volitvi robe za obleko, tudi aa letai čas, tako bi se tudi tuoralo ozirati pri vsaki državai uravaavi na geografično lego države. Postavimo, mala absolutističaa moaarhija se bo težko dolgo zdržala, če je obdaaa z velikimi repablikami v kakem bolj odstraujeuem kraju, ali obdaoa z dragimi absolutističaimi monarbijiami pa se bo celo lehko zdržala. Iglič. Rekli ste, da je oaadržavna uravaava aaj boljša, ktera je vsera državljaaom aaj bolj primerBa; kako pa se spozna, ali je ktera državna uravuava državljaaom primeraa ali ne? Ljnbomir. To ae spozaa po sledečem nemotljivem aredstvu; ce je vojaška moč ae samo zato zmirom pripravIjena, da braai državo temoč maogo več zato, da brani državao uravBavo ali ustavo proti državljaaom, ki ž bjo niso zadovoljai. Državaa uravnava, ki se samo 8 silo zdržuje, ni primeraa ljudstvu ia mora taki razpasti, ko neha moč, ktera jo drži. Črtič. Kaj pa sledi iz tega? Ljubomir. Iz tega sledi: prvič, da se ljudstvu ne bi smela vsilili jemu aeprimerBa državna aravaava; dragič, da 80 samo v primeiBi državai aravaavi Ijadje zadovoljai, srečai ia bogati, ia tretjič, da se mora tadi državaa astava zlagati z državao uravnavo. S e m e a k o. Tega ae zastopiai; prosiai, razložite Bam to. Lj abomir. Rekel sem Vaai že, da je državaa ustava osBova postav, ktera razraere ined Ijudstvora ia državao oblastjo vredi ia ustaaovi; če tedaj tukaj govorim o državai ustavi, si pri tem celo Be smete niisliti to, kar mi aavadao pravimoast ava — koastitacija. Državno ustavo niora namreč imcti vsaka država, tadi Turki imajo svojo državno ustavo; raed državao ustavo ia oied ustavo v oaem v kterem se ta beseda aavadao rabi, pa je velika porneBa, razlika. Iglič. Kaj pa te je pravzaprav ustavaali koastitacija?,Lj u b o in i r. Ustava, osaova državae postave ali koBStitacija je pismo, v kterem se aahajajo pravice, ktere inia državBa oblast ia ktere iaia Ijndstvo ia v kterem so njib meje aa taako določeae, bodi si država moflarhičBa Kako pa se navadao iraeBajejo države, ktere imajo take ustave ? L j a b o m i r. Take države ali repablika. S e m e a k o. se imeaajejo astavae d r ž a v e ia ta državaa aravaava je oaa, ktera se nieBi, če se v zdajaem časa reče ,nova država". Ta državaa uravaava je tadi oaa, ktero vse Ijudstvo v vseb moaarhijab zdaj želi pridobiti ia ktero boče ko aaj boljše izpeljati, če jo že eakrat ima. Ustavaa država irna v zdajaih časih prvo mesto, ia zato je potrebno, da se o ajeaih pogojih ia uravnavali aataako podučimo, ia ker tudi mi iaiamo zdaj tako uravnavo, bočeaio o nji prihodnjih še dalje govoriti, za danes je to zadosti. Seraeuko. Zdaj pa še aaBi Iglič naj spet aeko pove o cesarja Jožefu II., če namreč ktero ve? I g 1 i č. Dobro, nekaj vem, kar bo Vas gotovo vse prav zaBimivalo, Baaireč: Cesar Jožef se pelja mimo nekega kmeta, in ker je ta stal ravao pred dvermi, cesar vstavi ia se zaČBe ž Bjim pogovarjati, vprašal ga je zastraa razaih gospodarskib stvari, ia kmet ma je prav modro odgovarjal, med dragimi reče tadi kaiet: Vzeaiein od petdeset sto Skrbao, pazljivo. Mi bo Petdeset zmir še ostalo, To spremeai ime le saaao Ia pa po tem tad, izviša ceao. Cesar se zlo začadi taki rajtiagi ia reče kmetu aaj rau to ker Bjeiua se to aeaiogoče zdi. Kmet stori, ta mu da zlat in mu reče, da tega ne povedati, dokler ne bo spet e a k r a t njega (cesarja) videl. Kmet uiu to obljabi ia cesar se uganjko reši, kar je cesar želel, snie aikomar prej odpelja. Diagi daa pozove cesar svojega fiaaačaega miai-stra k obedu ia po obedu nia reče zgorajo rajtiago, ia kerje miaister tadi lrdil, da to ai mogoče, aia cesar reče, da to mora v 14daaih rešiti, drugače ne bo dalje več miaister. Miaister gre celo pobit doma ia začae rajtati. — Tudi jazVam te agaajke daaes ae bom rešil, temoč še le v 14 danih ia obljubini, da tisti dobi, ki prvi pošlje pravo rešitev tega vredaištva nSlov. Gospod.", celi letošaji tečaj nSIov. Gospodarja^ zastonj poslau, ali pa lepo zve-zaao sloveasko kpjigo nZivljenje s s. Cirila ia Me-toda", kar bo si aamree izvolil. Daaes 14. dai pa spetpridemo skapaj ia tedaj bom tadi dalje pripovedal, kakoje cesarjev minister to rajtiago dobro rešil. Z Bogom !